Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 135. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku seje naj povem, da na tej seji ne more sodelovati kolega Zoran Mojškerc. Imamo pa dve pooblastili: kolegico Lucijo Tacer Perlin nadomešča kolega Robert Janev in pa magistro Almo Intihar nadomešča kolega Jernej Žnidaršič. Oba kolega lepo pozdravljam na današnji seji.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta. Torej vse navzoče vas lepo pozdravljam.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je torej določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Torej danes prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 17. FEBRUARJA 2026.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 11. februarja 2026 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Tako, sedaj pri tej točki bom prosil gospo Nikolino Prah, državno sekretarko z Ministrstva za finance, da nam predstavite izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta.

Izvolite, gospa državna sekretarka.

Hvala lepa. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci. Dovolite, da predstavim izhodišča Republike Slovenije za zasedanje Sveta za ekonomske in finančne zadeve, ki bo potekalo v torek, 17. februarja, v Bruslju.

Evropska komisija je konec lanskega leta v okviru Unije prihrankov in naložb izdala sveženj za krepitev dopolnilnih pokojnin. Sveženj naslavlja eno ključnih strateških vprašanj EU, in sicer kako zagotoviti večjo finančno varnost ljudi po upokojitvi in hkrati okrepiti dolgoročno vzdržnost pokojninskih sistemov v luči izrazitih demografskih izzivov, pokojninskih vrzeli po spolu ter neenakosti v pokojninskem kritju. Drugi cilj pobude je okrepiti razvoj kapitalskih trgov ter naložbe v rast in inovacije v EU, kar naslavlja tudi z več drugimi ukrepi v okviru Unije prihrankov in naložb. Na tokratnem ECOFIN bosta predstavljena dva zakonodajna akta iz pokojninskega svežnja, to je revizija direktive, ki bo posodobila okvir za poklicne pokojnine in uredbe, povezane z vseevropskim osebnim pokojninskim produktom, s čimer bi ga naredili bolj dostopnega za varčevalce. Slovenija podpira krepitev dodatnih prostovoljnih pokojninskih zavarovanj v EU, saj ta zagotavljajo varno starost in spodbujajo dolgoročne investicije. Pri obravnavi svežnja je pomembno ustrezno upoštevanje nacionalnih specifik in tradicij pokojninskih sistemov posameznih držav članic, zato bomo v nadaljnji obravnavi na delovnih ravneh sveta aktivno sodelovali in si prizadevali za uveljavljanje teh stališč.

V drugem delu srečanja ministrov za finance bodo sprejeta priporočila za razrešnico evropski komisiji za izvrševanje proračuna za leto 2024. Ugotovitve Evropskega sodišča so bile obravnavane na decembrskem zasedanju. Sodišče ugotavlja, da so bili prihodki za leto 2024 zakoniti in pravilni ter brez pomembnih napak. Sodišče ugotavlja tudi, da se je ocenjena napaka, stopnja napake v odhodkih v primerjavi z letom 2023 nekoliko zmanjšala. Slovenija pozdravlja rezultate in prispevek dela Evropskega računskega sodišča, ki prispeva k večji transparentnosti in nadzoru upravljanja proračuna EU. Ministri bodo potrdili tudi sklepe za proračunske smernice za leto 2027, ki bodo Evropski komisiji in ostalim EU institucijam služile kot osnova pri oblikovanju predloga EU proračuna za naslednje leto. Leto 2027 predstavlja zadnje leto trenutnega večletnega finančnega okvira. Države članice želimo zagotoviti dovolj sredstev za podporo prioritetam EU in izvrševanje sedanjega finančnega okvira, hkrati pa zagotoviti dovolj visoke razlike do zgornjih mej za odziv na nepredvidene razmere. Slovenija predlagane smernice za pripravo proračuna za EU za leto 2027 pozdravlja. Ecofin bo nadaljeval z redno obravnavo ekonomskih in finančnih posledic ruske agresije proti Ukrajini, kjer bo Evropska komisija predstavila stanje in izvajanje finančne pomoči Ukrajini ter izvajanje omejevalnih ukrepov. Ecofin bo kot redno točko obravnaval tudi stanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost in sprejel spremembe izvedbenih sklepov glede načrta za okrevanje in odpornost Litve. Na mizi bo tudi evropski semester, s tem v zvezi bodo potrjena priporočila za ekonomsko politiko evropskega oziroma evrskega območja, ki poziva države članice, naj ukrepajo tako posamično. Vključno z izvajanjem svojih načrtov za okrevanje in odpornost, kot tudi kolektivno, znotraj Evroskupine, da izboljšajo konkurenčnost, spodbudijo gospodarsko odpornost. Ter še naprej zagotavljajo makroekonomsko in finančno stabilnost. V okviru revidiranega okvira gospodarskega upravljanja EU bo svet tokrat sprejel priporočilo, ki Avstriji omogoča odstopanje od najvišjih stopenj rasti neto izdatkov do leta 2028 za namen povečanja obrambnih odhodkov v okviru nacionalne odstopne klavzule. Slovenija to priporočilo sveta podpira. Svet bo odobril tudi sklepe glede prenovljenega seznama EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. Ta točka bo potrjena brez razprave. Dan pred zasedanjem Ecofina se bo sestala tudi Evroskupina, ki bo razpravljala o globalnih neravnotežjih v aktualnem geo ekonomskem kontekstu ter njihovem vplivu na območje evra. Hvala.

Hvala za uvodno predstavitev, gospa Nikolina Prah.

Tako sedaj odpiram razpravo kolegov in kolegic. Želi kdo razpravljati pri tej 1. točki? Kolega Gregorič se je prijavil, izvolite, imate besedo, kolega Gregorič.

Ja. Najlepša hvala za predstavitev. Ali lahko majčkeno več poveste o tem, o tej zakonodajni pobudi, ki je v bistvu samo sprememba ene direktive pa ene uredbe, pa se tiče pokojninskih skladov pa pokojninskih zavarovanj. Za kakšne, za kakšne mehanizme gre, ki so že sedaj v veljavi In kaj ima od tega konkretno Slovenija? Pa še to bi vprašal. Ali s tem, ko se pravi, da se odpravlja ovire za tržno usmerjeno konsolidacijo, ali to pomeni, da se olajša, da bodo velike ribe požrle vse tamale? To je kar se tiče teh dveh skladov. Potem pa kar se tiče proračuna za smernice za 2027. Tu ne piše nič o kakršnihkoli sredstvih. Ali govorimo še vedno... A ja, to je za 2021-2027, to je ta, ki se izteka, a ja, ja, torej ne bo govora o novem. Pardon. Potlej nimam, potem tukaj nimam, tu nimam. Samo to bi rad rekel, da se izraža nadaljnja pomoč v Ukrajini. tu se moramo zavedati, da vsa posojila, ki so dana Ukrajini, ne bodo nikoli vrnjena in je pač to donacija, ki bo šla na breme pač Evropejcev. In moti me, ker v teh stališčih, to so tako suhoparno ponavljajoče, izražamo solidarnost z Ukrajino, pa nikjer, nikjer se ne omenja, omenja se paket 20. paket sankcij ste nekje omenili, ki je zdaj ali je že bil ali bo odobren, ampak nikjer pa ne piše o načrtu za mir, nikjer ne piše o pogajanjih z Rusijo. Zdaj slišim sramežljivo na našem radiu, da se izgleda, Francija hoče, je pripravljena na pogajanja z Rusijo, ampak Evropska komisija pa, tako kot je prejšnji teden v Ljubljani izrazil opozicijski eden izmed vidnih opozicijskih predstavnikov Rusije, Jašin, in kot je, kot je predstavil tu v Državnem zboru komisar Kubilius, ni nobenega pogajanja z Rusijo. Mi ljubimo ruski narod, zato mu bomo pomagali, da se znebi tega vodstva. To je bil Mesić. In če gremo po tej poti, kar se mene tiče, smo na brzovlaku, ki leti v prepad, vidimo, kje je ročna zavora, pa nihče noče potegniti. Hvala lepa.

Še želi kdo razpravljati, postaviti tudi kakšno vprašanje gospe državni sekretarki? Prosil bi, če lahko mogoče malo poveste kaj glede pokojninskih sistemov, ker mislim, da je to pomembna tema tudi, pa mislim, da bi tudi kolegi radi slišali.

Izvolite, glede sprememb.

Najlepša hvala.

Kot sem omenila v uvodnih, uvodnih besedah. Torej na EU ravni se zelo intenzivno pristopa k projektom, ki so vezani na unijo kapitalskih trgov oziroma zdaj se temu reče unija prihrankov in naložb. Kot pomemben del tega projekta so tudi pokojninska varčevanja. In v tem segmentu se poskuša tudi na tem delu razbremeniti trenutni sistem pokojninskih varčevanj, ki so urejeni na EU ravni, z različnimi administrativnimi bremeni, ki jih ta bremeni.

Tukaj je namreč cel kup enih poročanj, bremen, tako za ponudnike teh zavarovanj, kot tudi za same varčevalce. Prva direktiva, to je ta kratica EURP direktiva, je tista, ki ureja poklicna pokojninska zavarovanja, to je v Sloveniji drugi pokojninski steber in je urejen v ZPIZ-2. V Sloveniji konkretno smo to ravno v času pokojninske reforme že naslovili, nekoliko smo tudi poskušali poživiti ta drugi pokojninski steber in poskušali spodbuditi ljudi, da se vključujejo tudi vanj. Vsekakor prepoznavamo, da je to pomemben del naših pokojninskih oblik varčevanja in lahko zelo pripomore k temu, da so ljudje po upokojitvi v boljšem premoženjskem, ekonomskem stanju. Tudi na EU ravni seveda to prepoznavajo in vidijo, da v državah članicah mogoče ta potencial, ki ga ima drugi steber, ni dobro izkoriščen, zato poskušajo preko sprememb EU predpisov tudi ta del nasloviti in torej razbremeniti predpise birokratskih ovir.

Glede uredbe, ki se nanaša na ta vse evropski pokojninski produkt; tudi tega smo prenesli v pravni red Republike Slovenije, mislim, da v letu 2023, so pa ugotovili, da ni zaživel na način, kot je bil predviden. Zopet nekako se ljudje oziroma državljani EU nismo poistovetili s tem produktom, tudi zelo malo ponudnikov je, ponudniki so povedali, kaj so njihove ovire, zopet smo na predpisih, zopet na številnem poročanju in omejitvah pri naložbeni politiki. Sami, mi kot varčevalci, smo videli ovire v tem, kako pristopamo k tem produktom, v nerazumevanju sploh, kako poteka, ker v prvi vrsti je bila ta, produkt namenjen tistim, ki se selijo iz ene evropske države v drugo in bi ta produkt z njimi potoval. Načeloma so namreč ti pokojninski produkti vezani na samo državo, tako da to je nekako prvi korak v tem delu, ki se naslavlja in se želi pravzaprav spodbuditi, da bi čim več varčevalcev bilo v drugem pokojninskem stebru oziroma v prostovoljnih oblikah pokojninskega zavarovanja. In da bi na drugi strani tudi olajšali ponudnikom, ki imajo pokojninske sheme in imajo takšne in drugačne omejitve pri teh shemah, ki niso nujno potrebne, da se to razbremeni. Gre pa to za stališča, ki se bodo zagovarjala šele na začetni ravni, tako da se bodo še dodatno oblikovala in preoblikovala in bomo lahko sproti tudi poročali, kakšna so.

Glede Ukrajine, pa lahko mogoče samo glede tega 20. paketa sankcij, no, mogoče par besed na to temo. Ta paket še ni bil sprejet, se pa o njem pogaja. lahko pa povem, da se na kaj se nanaša. Torej, eden zajema področje energetike; ta vključuje popolno prepoved pomorskih storitev za transport ruske surove nafte ter neke omejitve, povezane z vzdrževanjem in pridobivanjem tankerjev ter storitvami za / nerazumljivo/ plovila. Drugo, gre pa za področje finančnih storitev. Ta pa obsega razširitev sankcij na dodatne ruske regionalne banke ter ukrepe proti kripto storitvam, platformam in podjetjem, ki območja omogočajo pravzaprav obvod sankcij, ki so že trenutno v veljavi. Hvala.

Hvala. / izklop mikrofona/

Ne, samo na zadnjo bi rekel, ne da se streljamo v stopala, streljamo se v koleno. Glejte, mi smo šli pri energetiki iz 40 procentne odvisnosti na ruski plin leta 2022 na 60 procentno odvisnost od ameriškega plina LNG, ki je trikrat dražji. To, kar se zdaj dogaja, to je, to je čisti mazohizem. Poleg tega pa prepoved ladijskega, ladijskega prometa z ladjami, tu je ni daleč od piratstva. Hvala lepa.

/ izključen mikrofon/

Dober dan, predsednik in vsi ostali. Zdaj v tem gradivu je tudi predvideno oziroma vsaj en zelo kratek del, ki se dotika zasedanja Evroskupine. Jaz bi vas prosil, če bi lahko tukaj, tukaj je samo v enem odstavku napisano kaj naj bi debata na Evroskupini tekla. Mene konkretno zanima, če bodo tudi na Evroskupini obravnavali zdaj zadnje razmere v Bolgariji, glede na to, da je Bolgarija zadnja država članica, ki se je priključila Evroskupini.