Spoštovani, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, vsi vabljeni in prisotni na današnji seji Odbora za zdravstvo, prav lepo pozdravljeni. Začenjam 62. nujno sejo Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora. Na začetku vas obveščam, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora: Nataša Sukič, član Poslanske skupine narodnih skupnosti, kolegica Jelka Godec, magistra Karmen Furman, Alenka Jeraj, Zvonko Černač in Jožef Jelen. Na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Franc Medic nadomešča kolegico Ivo Dimic, Lucija Tacer nadomešča kolega Dušana Stojanoviča, Soniboj Knežak nadomešča magistrico Bojano Muršič in pa Tamara Vonta nadomešča Vero Granfol. Mislim, da imamo še enega, to je: Andreja Živic nadomešča Terezo Novak.

Ker do začetka seje ni bilo predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem. Torej dnevni red: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, skrajšani postopek.

Prehajamo na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA.

Kot gradivo, objavljeno na spletni strani Državnega zbora, ste prejeli: predlog zakona, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanimi magistro Tamaro Kozlovič, magistro Bojano Muršič in Natašo Sukič, mnenje Zakonodajno-pravne službe, zahtevo skupine poslank in poslancev s prvopodpisano magistro Natašo Avšič Bogovič za sklic izredne seje Državnega zbora, mnenje Državnega sveta, predlog amandmajev Zdravniške zbornice Slovenije, mnenje Vlade, mnenje Združenja zdravstvenih zavodov.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 159. seji odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, zato ga bo odbor obravnaval na podlagi 142. člena Poslovnika.

Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do začetka obravnave na seji. Amandmaje je vložila koalicija, in sicer k 1. členu.

K 1. točki so vabljeni: predstavnice predlagatelja, skupina poslank in poslancev s prvopodpisanimi magistro Tamaro Kozlovič, magistro Bojano Muršič in Natašo Sukič, v imenu predlagatelja magistra, bo govorila magistra Tamara Kozlovič; Ministrstvo za zdravje; Zakonodajno-pravna služba; Državni svet; Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije; Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije.

Tako da začenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se o vseh členih in amandmajih, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika, po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih na amandmaju, nato pa glasovanje o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Vidim, da ne.

In ker nihče temu ne nasprotuje, nadaljujemo z obravnavo točke, in sicer prvi besedo dajem predlagateljici zakona magistri Tamari Kozlovič, izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav, kolegice poslanke in poslanci, predstavnik Ministrstva za zdravje, Državnega sveta in ostali prisotni.

Torej zaradi opozoril nekaterih zdravstvenih domov, predvsem pa Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Združenja organizacij pacientov, torej tistih predstavnikov, ki zastopajo paciente, smo v koaliciji nemudoma pristopili k pripravi novele, ki jo danes obravnavamo, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki ni obsežen, saj obsega zgolj dva člena. Ta rešuje težavo, ki bi lahko nastala po 21. maju 2026 pri zagotavljanju storitev nenujnih reševalnih prevozov, med njimi tudi sanitetnih prevozov pacientov na oziroma iz dializ za paciente. Spomnimo, v lanskem letu je Državni zbor sprejel novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je predvidevala prehodno obdobje, po katerem javni zdravstveni zavodi ne bodo več mogli sklepati pogodb z zasebnimi izvajalci zdravstvene dejavnosti. To obdobje se izteče letos, 21. maja. V praksi se je izkazalo, da izvajalci zdravstvene dejavnosti na potek prehodnega obdobja niso bili dovolj dobro pripravljeni, bodisi ker nimajo vzpostavljenih lastnih kapacitet za izvajanje ne nujnih reševalnih prevozov ali pa v primeru, da zdravstveni zavodi niso mogli sami. Izvajati storitev, bi lahko občina razpisala koncesijo in tudi to se ni zgodilo in tukaj nastaja ena praznina. Po podatkih Združenja zdravstvenih zavodov je torej kar nekaj občin, območij v Sloveniji, ki tega po 21. maju na način, kot ga poznamo danes, ne bi mogli več zagotavljati. Zaradi vsega navedenega je bilo potrebno občinam in javnim zdravstvenim zavodom omogočiti več časa, da zagotovijo ustrezno organizacijo nenujnih prevozov na svojem območju in zaradi tega smo tudi v koaliciji nemudoma pripravili in tudi vložili zakon. Dalje, poleg Zakona o zdravstveni dejavnosti smo v decembru v lanskem letu sprejeli v Državnem zboru Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. V tem zakonu smo določili nekatere ukrepe za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in za boljše delovanje zdravstvenega sistema in opredelili tudi nekatere odstope od Zakona o zdravstveni dejavnosti. Namreč, pomembno je poudariti, da vse te ukrepe ne moremo sistemsko rešiti v krovnem zakonu, torej Zakonu o zdravstveni dejavnosti, ker je zaradi zakonodajnih procedur Poslovnika Državnega zbora in njegovih interpretacij blokiran, zato, če se želi karkoli urediti, je potrebno reševati z odstopi. In v to smer gre tudi predlagana dva člena tega današnjega zakona. Pričujoči predlog zakona predvideva torej odstope s katerim se za namen celostne zdravstvene obravnave in boljše dostopnosti do zdravstvenih storitev, kadar javni zavod tega ne more sam zagotavljati ali ne more zagotavljati v sodelovanju z drugim javnim zavodom le temu omogočilo sklenitev pogodbe o medsebojnem sodelovanju z izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki opravlja dejavnost reševalnih prevozov v skladu s pravili obligacijskega prava. Nezmožnost zagotavljanja nujnih reševalnih prevozov z drugim javnim zdravstvenim zavodom, javni zavod izkaže z dokazilom, torej, da je preveril, ali je tako sodelovanje možno in obdobje sklenitve take pogodbe o sodelovanju se sklene največ za tri mesece z možnostjo podaljšanja, četudi po trimesečnem obdobju še vedno se izkaže nezmožnost zagotavljanja storitve nenujnih reševalnih prevozov s svojimi kadri, s tem, da največ ta ukrep velja do 31. decembra 2026, saj se ocenjuje, da v tem času bodo lahko zdravstveni zavodi kot tudi občine ustrezno organizirali nenujne reševalne prevoze. Obenem pa v zakonu naslavljamo še en odstop iz 5. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti, in sicer na ta način, da lahko tudi drug javni zdravstveni zavod, ki dejavnost opravlja na celotnem območju Republike Slovenije in tukaj imamo v mislih predvsem nov zavod, ki se, ki je v fazi vzpostavljanja, to je Javni zavod Republike Slovenije za nujno medicinsko pomoč, da v skladu z zakonom tudi lahko zagotavlja te ne nujne reševalne prevoze tudi za tiste zavode in območja tistih občin, ki to recimo ne bi mogle same zagotoviti. Tako da, če čisto na kratko povem, pričujoča novela zakona omogoča izjemo od veljavne ureditve na način, da lahko javni zavod sklene začasno pogodbo o sodelovanju z drugim izvajalcem, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti nenujnih prevozov vendar ne dlje kot do 31. decembra 2026.

Naj povem, da je, da smo prejeli pisno podporo projekt zakonu s strani Zveze javnih zdravstvenih zavodov, javnih zdravstvenih zavodov in pa tudi Združenje organizacij pacientov, ki je bil včeraj prisoten na seji Državnega sveta skupaj z Društvom ledvičnih bolnikov so tudi zakon podprli, tako da predlagam, da zakon podprete tudi vi.

Kar se pa tiče samega amandmaja, da povem še samo to, na hitro smo amandma vložili, ker smo upoštevali enega izmed predlogov Zakonodajno-pravne službe, da je še bolj jasna dikcija, ne gre pa za vsebinsko spremembo. Hvala.

Hvala predlagateljica. Besedo dajem še gospodu Denisu Kordišu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje, izvolite.

Ja, hvala za besedo, spoštovani predsedujoči, poslanke, poslanci, kolegica državna svetnica.

Zagotavljanje dostopnosti do zdravstvenega varstva je in mora ostati glavni cilj zdravstvene politike v Republiki Sloveniji in zdravstvene storitve se ljudem zagotavljajo v javni zdravstveni mreži, kjer to dejavnost seveda izvajajo tako javni zdravstveni zavodi kot pa koncesionarji, torej zasebniki s pogodbo z ZZS, ki so in predstavljajo neko pomembno dopolnilo javnim zavodom. Pri zagotavljanju pravočasnih in kakovostnih storitev pa so pomembne seveda tudi vse podporne dejavnosti, katero eno izmed ključnih področij predstavljajo tudi ne nujni reševalni prevozi pacientov in pri tem gre za dejavnost, ki pacientom neposredno zagotavlja fizični dostop. Do storitev, torej do pregledov, do zdravljenj, do dialize, diagnostike in tako naprej in ravno kronični bolniki so ti tisti, ki ključno potrebujejo to storitev, predvsem večkrat ali pa celo tudi na neko daljše časovno obdobje, da se zagotavlja dostop do sistemskega zdravljenja, tukaj sem sodijo tudi seveda onkološki bolniki in drugi. Storitve ne nujnih reševalnih prevozov pa danes izvaja 43 javnih zdravstvenih zavodov in 19 koncesionarjev v javni mreži, ki imajo sklenjeno pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije za opravljanje dejavnosti. Poleg teh pa ima dejavnost dovoljenje za opravljanje dejavnosti tudi še 28 gospodarskih subjektov, torej zasebnih subjektov izven mreže javne zdravstvene službe in od teh 28 subjektov ima 22 subjektov dovoljenje za vse oblike reševalnih prevozov, šest pa samo za sanitetne prevoze. In tukaj se pogovarjamo kar v eni kompleksni mreži, ki deluje na način javnega zavoda, pogodbe, torej koncesije in pa zgolj dovoljenja za opravljanje dejavnosti v pogodbenem sodelovanju z javnimi subjekti ali subjekti, ki so del javne zdravstvene mreže. In tukaj slednji so ravno tisti, ki so postali tako imenovano problematični, tisti ki so imeli sklenjene podjemne pogodbe z zasebnimi izvajalci in bi po 21. maju ta oblika ne bila več mogoča. To je skrb, ki so jo izpostavili nekateri izvajalci, kot smo slišali že pri predhodni govornici. Tudi Združenje zdravstvenih zavodov je opravilo anketo med zavodi in okoli 40 odstotkov tistih, ki so odgovorili, so pritrdili temu, da pričakujejo težave pri izvajanju teh dejavnosti po 21. maju v kolikor ne pride do kakršnihkoli sprememb. Enako so tudi občine ustanoviteljice javnih zdravstvenih zavodov nekako relativno pozno pristopile k reševanju te problematike na svojem območju na primer tudi preko razpisa koncesij. Namreč na Ministrstvu za zdravje smo do današnjega dneva izdali zgolj tri soglasja k začetku postopka razpisa koncesij za dejavnost nenujnih reševalnih prevozov na območjih. Na pomen ohranitve stabilnega zagotavljanja dejavnosti nenujnih reševalnih prevozov za paciente kažejo tudi podatki ZZZS, po katerih je bilo v letu 2025 opravljenih skupaj kar 857 tisoč 697 storitev, ne nujnih reševalnih prevozov in to je koristilo nekaj več kot 500 tisoč zavarovancev. In tudi izdatki iz zdravstvene blagajne so za ta namen skupaj znašali kar 63,7 milijonov evrov, kar pa je tudi povišanje v primerjavi s predhodnim letom za 11 odstotkov. In največji delež izdatkov predstavlja za javne zdravstvene zavode v višini 24 milijonov evrov, zasebni izvajalci s koncesijo pa te storitve opravijo v vrednosti 22 milijonov evrov. Sledijo potem še sanitetni prevozi na in iz dialize in pa razmerje izvedenih vseh teh storitev je bilo 58 odstotkov za javni zdravstveni zavod in 42 odstotkov za koncesionarje. Vlada vsekakor podpira sprejem predloga zakona, ki bo začasno, do konca letošnjega leta, torej do 31. 12. 2026 še naprej omogočil sklenitev pogodb javnih zdravstvenih zavodov z zasebnimi izvajalci za zagotavljanje nemotene dostopnosti pacientov do storitev prevozov. V kolikor tega zavodi niso zmožni zagotavljati v sodelovanju z drugim javnim zdravstvenim zavodom ali izvajalcem v javni zdravstveni mreži. Možnost sklepanja pogodb pa bo po eni strani omogočila lažjo prilagoditev javnih zdravstvenih zavodov, po drugi strani pa se s tem občinam zagotovi tudi dovolj časa za pripravo ustreznih rešitev. Kot pa ste že slišali, je v fazi ustanavljanja tudi Javni zavod Republike Slovenije za nujno medicinsko pomoč, ki je predviden za izvajalca dejavnosti na območju celotne države, čemur sledi tudi naslednja določba v tem zakonu, torej da se za izboljšanje dostopnosti storitev omogoča širše pogodbe na sodelovanje med javnimi zdravstvenimi zavodi tudi izven zdravstvenih regij, v katerih delujejo, zato, da se zagotavlja dostopnost in izvajanje teh storitev lahko tudi po celotni državi. Jaz menim, da je to ustrezno in v imenu Vlade vsekakor predlagamo, da se ta zakon sprejme. Hvala. Gospod državni sekretar, najlepša hvala.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Barbari Gerečnik, izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni.

Zakonodajno-pravna služba je skladno s svojimi zakonsko in poslovniško določenimi nalogami preučila predlog zakona in pripravila pisno mnenje. V njem smo kot že večkrat doslej opozorili na problematičnost zakonodajnega pristopa, s katerim se v interventne zakone vnašajo začasni in trajni odstopi od sistemske ureditve. s predlogom zakona se namreč v člen Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva uvaja dodatni že tretji odstop od iste določbe 5. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti, tokrat v obliki začasnega odstopa, dodatno pa še nov trajni odstop od enajstega odstavka 5. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. S tem se razdrobljenost in nepreglednost zakonske ureditve še povečuj kar vpliva na pravno varnost in možnost naslovnikov, da se seznanijo s svojim pravnim položajem. Dodatno smo izpostavili, da bi bilo treba preveriti, ali bo z začasnim ukrepom, s katerim se uvaja časovno zelo omejena možnost sklepanja pogodb z izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki opravlja dejavnost reševalnih prevozov, mogoče doseči namen, ki se s tem začasnim ukrepom zasleduje. Z amandmajem koalicijskih poslanskih skupin pa je bila upoštevana naša pripomba glede jasnejšega in pravilnejšega zapisa novega petega odstavka 7. člena zakona. Hvala.

Hvala lepa. Mnenje Državnega sveta bo podala njegova predstavnica, državna svetnica Monika Ažman. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke, poslanci, državni sekretar in drugi prisotni na seji.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 26. izredni seji, včeraj 23. februarja. Seznanili smo se s stališči Ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zveze organizacij pacientov Slovenije, Zvezo društev ledvičnih bolnikov Slovenije. predlogom amandmaja Zdravniške zbornice Slovenije in pisnim stališčem Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Vsi navedeni so predlogu zakona izrekli podporo, nekateri med njimi pa so predlagali njegove izboljšave in dopolnitve. V razpravi članov komisije je bilo ocenjeno, da je prepoved sklepanja pogodb z zasebnimi izvajalci, kot je določena v Zakonu o zdravstveni dejavnosti v praksi povzročila večje število težav pri zagotavljanju dostopnosti in kontinuitete zdravstvenih storitev predvsem na področju prevozov pacientov, pa tudi na drugih sorodnih področjih. Izpostavljeno je bilo tudi, da se je na tovrstne težave opozarjalo že ob prejemu zadnje novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, zdaj pa se slednje jasno kažejo v praksi. Javna zdravstvena mreža namreč pogosto nima dovolj kapacitet za izvajanje vseh predvidenih storitev, kar še povečuje tveganje za nemoteno izvajanje zdravstvene oskrbe. Komisija opozarja, da so se izkušnje z izvajalci na področju ne nujnih prevozov, zlasti dializnih bolnikov, pokazale kot kritične in da imajo zamude pri tovrstnih prevozih neposredne negativne posledice za bolnikovo zdravje. V razpravi je bilo prav tako ocenjeno, da so postopki podeljevanja koncesij za izvajanje nenujnih prevozov s strani občin zapleteni, časovno zahtevni in zaradi omejenih kadrovskih zmogljivosti občin na tem specifičnem strokovnem področju ne zagotavljajo pravočasnega reševanja problematike. Ocenjeno je bilo, da ima ne glede na to, da zdravstveno varstvo na primarni ravni zagotavljajo občine, država na področju zdravstva obvezo urejanja in zagotavljanja zdravstvene oskrbe v državi, predvsem pa nadzor nad njenim izvajanjem in organizacijo. Posledično je bilo ocenjeno, da ni primerno za trenutne težave zagotavljanje nenujnih prevozov obtoževati zgolj občine. Opozorili smo tudi na finančno in organizacijsko kompleksnost področja izvajanja nenujnih prevozov, ki zahteva ustrezno tehnično opremljena vozila, strokovno usposobljeno osebje in ustrezno organizacijsko podporo. Poudarjamo tudi nujnost vzpostavitve trajne in sistemske ureditve na tem področju, saj začasni ukrepi odpravljajo le trenutne težave, ne pa tudi težave s strukturo in stabilnostjo delovanja tega segmenta zdravstvenega sistema na dolgi rok. Vzpostavljamo tudi, da se težave z izvajanjem zdravstvenih storitev izključno v okviru javnega zdravstvenega sistema ne zaznava le na področju ne nujnih prevozov, ampak tudi na drugih področjih. Posledično smo ugotovili, da je treba zagotoviti sistemski in celovit pristop k rešitvam, ki bo preprečil kopičenje težav v sistemu. In dodatno podaljševanje čakalnih dob na posameznih področjih zdravstvenega varstva.

Ocenili smo tudi, da bi bilo dobro izvesti celovit pregled veljavne zakonodaje, ter sistemskih rešitev glede sodelovanja javnih in zasebnih izvajalcev v zdravstvenem sistemu z namenom zagotovitve trajne ureditve, ki bo pacientom omogočala dostopnost in kontinuiteto storitev, ter hkrati zagotavljala učinkovito delovanje javne zdravstvene mreže. Po opravljeni razpravi je naša komisija predlog zakona soglasno podprla, saj smo prepoznali njegov pomen za tiste, ki nujno potrebujejo storitve, ne nujnih prevozov v zdravstvu. Hvala.

Gospa Ažman, najlepša hvala. Torej, izčrpali smo uvodne obrazložitve in stališča.

Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženem amandmaju, zato dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo razpravljati? Gospod Medic, izvolite.

Hvala lepa za besedo, lepo vsi pozdravljeni. Zakon, zakon popravlja Zakon o zdravstveni dejavnosti, pri sprejemu katerega smo opozarjali, da prepoved sklepanja pogodb med javnimi zavodi in zasebnimi izvajalci vodi v še manjšo dostopnost do zdravstvenih storitev in še večje težave na terenu, zlasti za zdravstvene domove v odročnejših krajih. O tem sem, o tem sem bil seznanjen tudi s strani Zdravstvenega doma Idrija in smo tudi podali prvo poslansko pobudo in potem smo tudi kontaktirali odbornike s strani vladajoče stranke in smo, jaz sem bil presenečen, da je bil posluh in da se je hitro to izvedlo. Tako da edino, kar lahko še dodam je to, da jaz to spremembo kljub temu, da je začasna, jaz bi želel, da bi bilo to nekaj bolj trajnostnega in celovitega, ni točno tako, kakor se tukaj govori, da zdravstveni domovi so prepozno se lotili popravljanja tega, zato ker tudi nekateri zdravstveni domovi bomo še videli, kako bodo dosegli to možnost sklepati pogodbe s koncesionarji. Za odročne občine je to, je to problematično zato ker nekateri koncesionarji ta servis sploh nočejo izvajati, zato o tem bo treba še govoriti, kar se tiče Idrijsko-cerkljansko, pa tudi Posočje in s tem ima težave in pozdravljam, da se je ta rok tudi podaljšal do decembra in nam da tudi več manevrskega prostora za zadevo rešiti, ne na škodo, ne na škodo bolnih, pa nekje potrebujejo to storitev, tako da jaz osebno bom zakon podprl. Hvala lepa.