Tako, vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjamo 36. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani se seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci, in sicer Franc Medic in Milan Jakopovič. Na seji kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: namesto magistra Rastislava Vrečka poslanka Tamara Vonta, namesto magistre Alme Intihar poslanka Jožica Derganc ter namesto magistre Urške Klakočar Zupančič poslanka Sara Žibrat. Prav tako pa so opravičilo zaradi službene odsotnosti podali vsi poslanci SDS; Lenart, Hoivik, Poglajen, Mojškerc ter Tanko, kot seveda člani Odbora za pravosodje.

Prav, no, bom se vzdržala zdaj komentarjev, malo pa me moti, da poslanci v bistvu delamo, bi naj delali do konca in menim, da bi bilo prav, da si za plačo tudi oddelamo in sodelujemo do konca na delovnih telesih in sejah Državnega zbora.

Torej s sklicem seje smo prejeli dnevni red seje kot je bil predlagan. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za razširitev dnevnega reda ali umik točke, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA OKROŽNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI ZA OCENO USTAVNOSTI ČETRTEGA ODSTAVKA 28. ČLENA IN TRETJEGA ODSTAVKA 34. ČLENA ZAKONA O DEDOVANJU.

Na voljo imamo naslednje gradivo: besedilo zahteve, ki smo jo prejeli v varovani predal Udis, prav tako pa je na spletnih straneh Državnega zbora objavljeno mnenje Zakonodajno-pravne službe ter mnenje Vlade.

Na sejo smo vabili Zakonodajno-pravno službo ter Ministrstvo za pravosodje.

Najprej predajam besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, doktor Katji Triler Vrtovec, izvolite, prosim.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

V obravnavanem ustavnem sporu je zahtevo za oceno ustavnosti vložilo Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je prekinilo pravdo med zakonitimi dediči po pokojni zapustnici. V postopku so tožniki zatrjevali prikrajšanje nujnih deležev, ker je zapustnica za časa svojega življenja neodplačno razpolagala s svojim premoženjem, ki ga je podarila nekaterim zakonitim dedičem. Okrožno sodišče pa bo moralo za to v prekinjenem postopku uporabiti določbi Zakona o dedovanju, ki določata način določanja vrednosti zapuščine v teh primerih, in sicer se v obračunsko vrednost zapuščine štejejo tudi vsa darila, ki jih je zapustnik kadarkoli dal zakonitim dedičem.

Vlagatelj zahteve meni, da ta klasični inštitut, ki ga je poznalo že rimsko pravo in je v Sloveniji v veljavi že od leta 1977 dalje. Prekomerno posega v svobodo razpolaganja in lastninsko pravico zapustnice, saj naknadno zapustničinim razpolaganjem pripisuje pravne posledice, ki jih zapustnica za časa svojega življenja ni hotela. Zato Ustavnemu sodišču predlaga, da izpodbijano določbo ustavnopravno uravnoteži, tako da določi primerno časovno obdobje pred smrtjo, ko bi bilo tako razpolaganje še mogoče izpodbijati.

V tej zadevi gre za ustavno presojo zakonskih določb, ki urejajo horizontalno razmerje med nasprotujočimi si interesi več posameznikov, kar Ustavno sodišče opravi po tako imenovanem principu praktične konkordance.

Vlagatelj zahteve izhaja iz predpostavke, da je potrebno lastninsko pravico in svobodo razpolaganj posameznika varovati tudi po njegovi smrti. Vendar pa navedeno ne izhaja iz ustaljene sodne prakse tako Evropskega sodišča za človekove pravice kot tudi Ustavnega sodišča, ki postopke v primerih, ko vlagatelj ustavne pritožbe umre že pred vložitvijo ustavne pritožbe, ustavijo. Po naravi stvari se torej varujejo le človekove pravice še živečih posameznikov, po njegovi smrti pa le podedljive človekove pravice njegovih dedičev.

Tudi v obravnavanem primeru, izpodbijani določbi, ki zahtevata, da se darila, dana za časa življenja zapustnice, vštejejo v obračunsko vrednost zapuščine, ščiti enakopravnost vseh zakonitih dedičev med seboj, tako da uravnoteži njihove položaje. Pri tem pa vprašanje posega v svobodo preteklega neodplačnega razpolaganja umrle zapustnice, ni več ustavno pravno relevantno. Zato Ustavnemu sodišču predlagamo, da ugotovi, da izpodbijani institut v Zakonu o dedovanju ni v neskladju z Ustavo. Hvala lepa za besedo.

Hvala lepa.

Besedo pa sedaj predajam še predstavnici Vlade oziroma Ministrstva za pravosodje, ministrici magistri Andreji Kokalj, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci, članice in člani odbora, lepo pozdravljeni!

Pred nami je obravnava zahteve Okrožnega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti členov Zakona o dedovanju, ki urejajo način ugotavljanja obračunske vrednosti dediščine in obveznost upoštevanja oporočnih razpolaganj in daril v primeru prikrajšanja nujnih deležev. Vlada Republike Slovenije se je v mnenju do zahteve Okrožnega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti Zakona o dedovanju že opredelila in pojasnila, zakaj se ne strinja z mnenjem vlagatelja zahteve, da je imela zapustnica vso pravico, da s premoženjem odplačno ali neodplačno razpolaga, kot želi v korist svojih zakonitih dedičev ali koga tretjega in da veljavna ureditev bistveno prekomerno posega v svobodo ravnanja zapustnika na premoženjskem področju.

Dovolite mi, da v uvodu na kratko podam naslednje. Bistvo spora, ki se obravnava pred okrožnim sodiščem, je v tem, katere pravne posle zapustnice je treba upoštevati pri obračunski vrednosti zapuščine, od česar je odvisna velikost nujnega deleža in obveznost zmanjšanja oporočnih razpolaganj oziroma vračanje daril. Institut nujnega deleža posega v zapustnikovo pravico, da prosto razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti kot tudi med živimi, a hkrati predstavlja tudi kompromis med neomejeno svobodo testiranja in možnostjo dedovanja zapustnikovih svojcev. Zgodovinsko gledano je nujni delež namenjen predvsem zaščiti načela dedovanja v družini, njegova, njegova temeljna podstat pa je v skrbi za družino in zagotavljanju družinske solidarnosti tudi v času po smrti zapustnika.

S tem, ko zakonodaja ureja nujni delež, hkrati določa, da obstaja del premoženja, s katerim zapustnik ne more veljavno razpolagati z oporoko, saj je rezerviran za nujne dediče in na ta način posredno ščiti starejše pred pojavom tako imenovane dedne nestrpnosti, ki se manifestira v najrazličnejših oblikah finančnih zlorab starejših in ranljivih oseb.

Veljavna zakonska ureditev prav s tem, ko ne določa časovne omejitve oziroma obdobja, ki bi sodišče omejevalo pri presoji sklenjenih pravnih poslov med zapustnikom in dedičem, omogoča enako obravnavo vseh dedičev. Izpodbijana zakonska določba predstavlja dopustno omejitev lastninske pravice posameznika, saj gre za izpeljavo ustavnega načela socialne vezanosti lastnine. Ob tem je treba upoštevati tudi, da je nujni delež skladno z določbami Zakona o dedovanju manjši od zakonitega deleža in da je krog nujnih dedičev omejen. Podrobneje pa se je Vlada glede zahteve Okrožnega sodišča za oceno ustavnosti opredelila v pisnem mnenju. Hvala lepa.

Hvala lepa, ministrica.

Sedaj pa, želi morda kdo od članic in članov odbora razpravljati? (Ne.) Vidim, da ne, zato zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.

Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem torej na glasovanje naslednje mnenje: Odbor za pravosodje podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 17. 2. 2026 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.

Glasujemo sedaj z glasovalnimi napravami številk od 21 do 40 ponovno, tako da pričenjam glasovanje. Glasujemo. Tako, torej. za je glasovalo osem poslancev, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo pripravil poročilo v katerega bo vključeno sprejeto mnenje in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, da pripravi odgovor za Ustavno sodišče.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda, 36. nujno sejo Odbora za pravosodje in vas vse lepo pozdravljam!