Vse članice in člane odbora, ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjam 76. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Milan Jakopovič, Franc Breznik, Rado Gladek, Tomaž Lisec, Franc Rosec in Suzana Lep Šimenko. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora pa s pooblastilom sodelujejo: Jožef Horvat namesto gospoda Jerneja Vrtovca, gospod Predrag Baković namesto gospoda Soniboja Knežaka, gospa Mojca / nerazumljivo/ namesto gospoda Bojana Čebele, doktor Mirjam Bon Klanjšček namesto gospe Lucije Taca Perlin. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVICI DO ZIMSKEGA REGRESA TER PRENOVI UGOTAVLJANJA DAVČNE OSNOVE Z UPOŠTEVANJEM NORMIRANIH ODHODKOV - SKRAJŠANI POSTOPEK.

Predlagatelj zakona je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistro Natašo Avšič Bogovič. Predlagatelj je 13. 2. 2026 na podlagi 128. člena poslovnika nadomestil besedilo predloga zakona. Kolegij je na 159. seji, 23. 2. 2026, odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Predlog zakona je uvrščen tudi na 132. izredno sejo Državnega zbora. K obravnavi te točke so vabljeni: predstavnica predlagatelja magistra Nataša Avšič Bogovič, predstavniki in predstavnice Ministrstva za finance, Državnega sveta, Zakonodajno-pravne službe, Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov Pergam in Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, dopisa Trgovinske zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, stališče Zveze društev upokojencev Slovenije, dopisa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora. Rok za vložitev amandmaja je tekel do začetka obravnave predloga zakona je sedaj zaključen. Amandma so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica in sicer k 2. členu predloga zakona.

Tako pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnica predlagatelja podati uvodno dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona? Izvolite, magistra Nataša Avšič Bogovič.

Ja, najlepša hvala za besedo. Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci. Dovolite mi, da par uvodnih besed povem.

Državni zbor je 11. novembra 2025 sprejel zakon, ki je urejal tri vsebinske sklope, in sicer zimski regres, zimski dodatek za upokojence in invalide ter prenovo sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Danes je pred vami novela tega zakona pa ne zato, ker bi bil cilj prvotne ureditve napačen, pač pa zato, ker smo po njegovi uveljavitvi in po intenzivnem dialogu z deležniki ugotovili, da je bil en segment sprejete rešitve nesorazmeren glede na cilj, ki smo ga zasledovali - to je ključno izhodišče tega predloga. Pri tako imenovanih normirancih smo uvedli časovno omejitev ponovnega vstopa v sistem. Namen te rešitve je bil vsekakor legitimen: preprečiti torej ravnanja, pri katerih bi davčni zavezanci iz sistema izstopali in vanj ponovno vstopali izključno takrat, ko bi jim to prinašalo

2. TRA: (TB) - 10.05

(nadaljevanje) davčno ugodnejšo obravnavo. Šlo je za zaščito integritete sistema in nič drugega. Poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove mora ostati namenjen tistim, ki ga dejansko potrebujejo, ne pa postati instrument davčnega optimiranja. V praksi pa se je pokazalo, da je petletna omejitev ponovnega vstopa v sistem prekomerno posegla v pravni položaj zavezancev. In to zlasti pri dejavnostih, ki so po svoji naravi sezonskega značaja ali pa izrazito ciklične. Ti zavezanci niso izkoriščali sistema, če pa kdo sistem izkorišča, je sistem z nadzorom, ki mora takšne stvari preprečiti, torej preprečevati posamične zlorabe takšnega sistema. Dejansko so pri takšnih zavezancih, pri katerih smo ugotavljali, da je sistem, da ima sistem prekomerno varovalko., prihodki so pri njih objektivno nihali. Recimo, če za primer povem, so takšni zagotovo smučarski voditelji, ki celo leto zagotovo ne morejo opravljati dejavnosti. In prav zato je obstoječa ureditev povzročila učinek, ki ni bil skladen z načelom sorazmernosti kot enim temeljnih načel davčnega prava. Zato to omejitev s tem odpravljamo, časovni pogoj nadomeščamo z vsebinskim kriterijem. Zavezanec tako lahko za tekoče davčno leto ugotavlja davčno osnovo dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, če je povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju dveh zaporednih predhodnih davčnih let ne presega. Prvič 120 tisoč evrov in je bil v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem davčnem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan zavezanec na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev. Gre torej v tem primeru za tako imenovane polne normirance. Naslednji kriterij, 50 tisoč evrov in v teh dveh predhodnih davčnih letih, v posameznem davčnem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev. Govorimo o tako imenovanih popoldanskih normirancih. In pa meja 85 tisoč evrov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje, torej, to, kar sem pravkar prebrala, tega odstavka, in ni z drugimi določbami tega člena ali z zakonom drugače določeno. Tu pa gre za kombinacijo eno leto polni normiranec, eno leto popoldanski normiranec.

Moratorij pet let. Če zapreš normiran s. p., se s šestim odstavkom 6. člena tako briše. Gre za rešitev, ki ohranja varovalko pred zlorabami, uvaja objektivno merilo, povečuje predvidljivost sistema in je skladna z načelom davčne pravičnosti. Novela vsebuje tudi nov sedemnajsti odstavek 6. člena, nov sedemnajsti odstavek 6. člena pa sledi odločitvi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-43/24-17, z dne 13. 11. 2025, na način, da se šteje, da je zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve neprekinjeno za polni delovni čas vsaj devet mesecev, če je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa zaposlenega. Torej se za primere, kot so na primer mame, ki so rodile, pa niso neprekinjeno zaposlene devet mesecev, ampak recimo le sedem mesecev, potem pa so imele štiriurni delovnik, da se šteje, da dosegajo pogoj, če je skupni seštevek letnih ur ekvivalent 75 odstotkom letnega sklada ur. Ta člen jasno določa, da se pogoj obveznega zavarovanja za polni delovni čas presoja glede na dejanski letni obseg zavarovanja, in sicer na ravni 75 odstotkov minimalnega, torej letnega sklada, je to merilo. To pomeni, pravni standard se prilagaja realnim življenjskim situacijam, ne pa obratno in to je bistvo pravne države, zato to odločitev Ustavnega sodišča prenašamo v pravni red.

Predlagatelji smo 13. februarja vložili novo besedilo zakona. To pa smo storili zaradi oziroma ob upoštevanju stališč socialnih partnerjev, ob zavedanju obveznosti Republike Slovenije v okviru načrta za okrevanje in odpornost in ob odgovornosti do nedavno sprejete pokojninske reforme, zato novela ne posega več v minimalno zavarovalno osnovo. To ni umik, to je zgolj uskladitev z zavezami države in zagotavljanje stabilnosti sistema. Ta novela je na ta način tudi dokaz ali pa je na nek način dokaz, da znamo voditi politiko na podlagi argumentov, da socialni dialog ni formalnost, in da smo pripravljeni rešitev popraviti, če analiza pokaže, da je to potrebno. Torej, prisluhnili smo tistim, ki jih sistem zadeva, zaveda pa dejansko celo državo oziroma vse njene državljane.

Torej, spoštovane poslanke in poslanci, pred vami, pred nami je novela, ki odpravlja nesorazmeren ukrep, ohranja pa varovalke pred zlorabami, povečuje pravno predvidljivost in sledi odločbi Ustavnega sodišča. To je rešitev, ki je strokovno utemeljena, sistemsko usklajena in socialno pravična, socialno pravična zagotovo varovalke obstajajo, a kljub temu rešujejo probleme zaradi katerih so, imamo ta sistem. V imenu predlagatelja, zato vse vas vljudno prosim, da ta predlog zakona podprete. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, izvolite, doktorica Andreja Kurent.

Hvala lepa, ni problema. Torej, seveda naše mnenje je precej obširno, ampak seveda ga bom skrajšala kot je le možno. Obširno je tudi zato, ker so v bistvu utemeljitve vseh naših zadržkov, pripomb, opozoril, so utemeljene z odločbami Ustavnega sodišča, s teorijo, z navedbami iz Zakona o dohodnini in Zakona o davčnem postopku. Po naši oceni je namreč predlog zakona precej ustavno sporen, saj ni skladen z 2. členom ustave, ki določa načelo pravne države, in z vsemi pod načeli, ki iz tega izvirajo, kot jih je opredelilo ustavno sodišče. N skladen s 147 členom ustave, ki določa specialno načelo zakonitosti na davčnem področju in s 155. členom ustave, ki določa prepoved povratne veljave zakonov. Zdaj, treba je izpostaviti, da ta predlog zakona predstavlja novo parcialno rešitev interventne in začasne narave. Bistveno je vsebina spremenjena, tako glede na prejšnji predlog zakona, ki je bil potem sicer nadomeščen kot tudi osnovnega Zakona o pravici do zimskega regresa in prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki je bil sprejet, Zakona o dohodnini in Zakona o davčnem postopku, predvsem pa sistema davčnega leta, kot ga davčna zakonodaja določa in tudi samega sistema normirancev. V našem mnenju smo že malce nenavadno, ampak vseeno smo izhajali iz končnih določb 6. člena, ki pravi, da naj bi bil zakon uveljavljen naslednji dan po objavi. Uporabljal pa bi se že za davčno leto 2026. Zdaj, glede na predviden potek, če bo zakon sprejet, bo veljaven šele v mesecu marcu, čeprav se je pa davčno leto, ki je, kot veste, enako koledarskemu letu, začelo že 1. januarja 2026. Načelo zakonitosti na davčnem področju iz 147. člena Ustave, ki sem ga že prej omenila, posebej zavezuje vse, da spoštujejo veljavne zakone. To seveda posebej velja za davčno področje, kjer je eden osnovnih zakonov zakon o dohodnini. Temeljno načelo Zakona o dohodnini pa je njegov 2. člen, ki določa, da se dohodnina ugotavlja po določbah zakona, ki velja na dan 1. januarja leta za katerega se dohodnina odmerja, če ni z zakonom o dohodnini drugače določeno. To torej pomeni, da drugi zakoni ne bi smeli uvajati spremenjenega davčnega režima, predvsem pa tudi ne med davčnim letom. Če bo zakon sprejet, tudi če ne bo postopek podaljšan s suspenzivnim vetom, bo zakon uveljavljen 6. marca letošnjega leta - uporabljal naj bi se pa, se pravi, za tri mesece nazaj. V zvezi s tem smo posebej opozorili na 155. člen Ustave, ki povratno učinkovanje posameznih zakonskih določb izjemoma dopušča, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Gre za kumulativno predpisane pogoje. To povratno učinkovanje se opraviči lahko le s posebno prav povratno učinkovanje predpisa v temelječo javno korist, brez katere sploh ne bi bilo mogoče doseči zasledovanega cilja ureditve. To bi moral zakonodajalec utemeljiti v samem zakonodajnem postopku, vendar pa opažam, da niti v samem zakonodajnem gradivu niti v prejšnji predstavitvi predlagateljice ta povratna veljava in javna korist ni bila niti omenjena in se tako dopustnost ne utemeljuje. Ustavno sodišče pa je reklo, da zadošča že neizpolnjenost enega izmed kumulativno določenih pogojev iz Ustave, da je zakon protiustaven.

Potem imamo načelo zaupanja v pravo iz 2. člena. Zagotavlja varstvo obstoječega pravnega položaja tudi če se zakon spreminja za naprej. Seveda je treba, je zakonodajalec zavezan, da spreminja zakonodajo, to od njega zahteva načelo prilagajanja prava družbenim razmeram, tudi to izhaja iz načel pravne države, vendar pa to obravnavano gradivo ne pojasni, o čem in kako so se družbene razmere v dveh in nekaj mesecih tako spremenile, da je treba zakon novelirati. Niti niso priloženi kakšni podatki, vendar gradivo temelji samo na oceni predlagatelja. Posebej smo izpostavili, da se je normativna ureditev glede normirancev že večkrat spreminjala z novelami Zakona o dohodnini, pa tudi z drugim zakonom, nenazadnje s tem iz meseca novembra in se je tako ureditev Zakona o dohodnini de facto spremenila pa čeprav z interventno in začasno veljavo. Zdaj, nekako je bilo razumljeno, da se je na ta način, da je država zaostrovala pogoje za vstop in delovanje samih normirancev, to je pomembno zato, ker je tudi po stališču Ustavnega sodišča seveda dopustno, da se z davki država uresničuje tudi konkretne družbeno politične cilje. V zvezi s tem se zastavlja za to vprašanje spremenjene politike države na področju normirancev, saj se zaradi dodatnih ugodnosti, kot jih predvideva tudi ta predlog zakona, lahko razumejo, da je država odstopila od sedanje dokaj ustaljene prakse omejevanja normirancev.

Glede samega sistema normirancev pa smo navedli, da to sodi v davčno ureditev dohodka iz dejavnosti in se uvrščajo med samostojne davke. Bistvena značilnost sistema normirancev je neodvisno in samostojno opravljanje dejavnosti na trgu, predvsem pa je za dohodke iz te dejavnosti šteti tiste, ki se opravljajo trajno. Predlog zakona temu seveda ne sledi in spreminja sistem normirancev, kot rečeno, z začasnim ukrepom. Druga značilnost normirancev je poenostavitev, ki se med drugim kaže tudi v tem, da se upoštevajo normirani odhodki, vendar vsi dohodki. Torej, normirani odhodki so zajeti v pavšalnem znesku. Zakon o dohodnini pa izrecno določa, da je obveznost plačila davka od vsakega dohodka. Predlog zakona pa tukaj uvaja povprečje prihodkov poleg normiranih odhodkov, kar seveda bistveno odstopa od osnovnih značilnosti sistema normirancev. ki se v ureditev uvaja s parcialno, začasno naravo in z interventnim zakonom.

Glede Zakona o dohodnini in tudi Zakona o davčnem postopku smo še izrecno opozorili, da sta ta dva zakona koncipirana tako, da se nanašata na obdobje davčnega leta. In smo v zvezi s tem vprašali ali bi drugačen davčni položaj zavezancev teh normirancev sredi koledarskega leta in s tem davčnega leta lahko povzročil oteženo izvedljivost zakona - zahteva po izvedljivosti tudi izhaja iz 2. člena Ustave. V zvezi s tem smo pa še posebej opozorili na obrazložitev končnih določb, kjer so predvideni tudi podzakonski predpisi in se je zastavilo vprašanje, kako bi se brez teh predzakonskih aktov lahko zakon uporabljal že od 1. januarja 2026, če jih še ni. Predvsem pa smo ponovno opozorili na Ustavo, na 155. člen, ki dopušča povratno veljavo le izjemoma, le za zakone oziroma le za posamezne zakonske določbe, nikakor pa ne za podzakonske predpise. Zdaj, prejeli smo seveda amandmaje poslanskih koalicijskih skupin, moram reči, da razen ene naše pripombe niso upoštevane niti splošne niti konkretne pripombe. Hvala lepa.

Hvala lepa. Glede na to, da imamo samo enega prisotnega od vabljenih, to je predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, gospod Andrej Zorko, njen predsednik. Verjetno želite dobiti besedo. Opozarjam vas, da predstavite, tukaj predstavljate vaše stališče do obravnavanega zakona, ki je pred nami. Hkrati vas tudi prosim, da ne replicirate in ne polemizirate s tem, kar so, kar je bilo do zdaj povedanega. Imate besedo, izvolite gospod Andrej Zorko.

Najlepša hvala predsedujoča, tudi hvala za posredovano vabilo in da imamo možnost, to je danes povedati stališče Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v zvezi s tem predlogom.

Najprej bi seveda je treba omeniti to, da nas veseli, da je prišlo torej do nadomestitve prvotnega predloga, zlasti z vidika prispevkov, kajti s tem se je naredilo en velik korak naprej k odpravi neenakosti na področju plačevanja prispevkov, zlasti v povezavi z obstoječimi delovnimi razmerji. Pa kljub temu ta predlog zakona ne sledi ali pa ne predvideva nekaterih posledic in tudi v samem gradivu ki je, niso vpisane posledice na trg dela, niti nobene študije. Zdaj, s strani, s strani Zakonodajno-pravne službe je bilo pravno, formalno, tehnično marsikaj povedanega, zlasti z vidika, zlasti z davčnega vidika. Jaz bi tukaj omenil tudi še morda tudi še morda 66. člen Ustave Republike Slovenije, ki govori o varstvu dela in namreč, treba je vedeti, da v praksi obstaja problematika tako imenovanih prikritih delovnih razmerij, prisilnega podjetništva in še kaj bi lahko našli. Zdaj, zakaj to omenjam? To omenjam iz razloga, kajti Ministrstvo za finance, danes mi je sicer žal, da nobenega predstavnika s strani Ministrstva za finance ni, ker mislim, da bi bilo dobro, da bi bili tukaj, razumem pa, da tudi morda zakaj jih ni. Namreč, Ministrstvo za finance in Vlada sta v zakonodajnem gradivu, ki se nanašajo na spremembo Zakona o dohodnini in pa v Zakonu o zimskem regresu izrecno navajala, da sistem normirancev vpliva na obnašanje zavezancev v zvezi z drobljenjem opravljanja dejavnosti preko različnih statusnih oblik ali na prenehanje opravljanja dejavnosti s ponovnim začetkom v enaki in ali drugi statusni obliki z namenom izpolnjevanja pogojev za vstop v sistem normirancev ali z namenom prikritih izplačil. Izstope in vstope v sistem so torej očitno prepoznali - to je sedaj naše mnenje - kot težavo v zvezi s prikrivanjem dohodkov, sivo ekonomijo in prilagajanjem poslovanja, to je bil namen torej prepovedi ponovnega petletnega vstopa. Zdaj, predlog, ki je sedaj to varovalko odpravila v celoti. Treba je vedeti, da je od leta 2010, ko smo imeli 2012, ko smo imeli nekje 10 tisoč samostojnih podjetnikov, pa do leta 2024. Ta številka iz 10 tisoč narasla na 90 tisoč. Slovenija ima težave s prikritimi delovnimi razmerji. Inšpektorat za delo na žalost tukaj ne opravlja svoje nadzorne funkcije tako kot bi jo moral in ne ugotavlja ali pa ni sposoben ugotoviti kdaj gre v kateri primer gre za lažni espe. Zato, čeprav dobronamerno, besede predlagateljice zakona ne more živeti, v praksi nadzor ne deluje. Mi smo tudi povprašali Finančno upravo Republike Slovenije ali obstaja možnost, da ugotovimo kdaj in v katerih primerih gre za lažni espe oziroma v smislu, ali je moč ugotoviti, da posameznik prejema prihodke zgolj od enega naročnika ali ne - ni moč ugotoviti. Po sedanjem sistemu torej teh podatkov Furs ne more dati in to obstajajo. Zakaj to omenjam? Omenjam iz razloga, kajti varovalka, ki se sedaj odpravlja bo spodbudila delodajalce k temu, da bodo postavljali pogoje delavcem na mesto in jih spodbujali k temu, da bodo odpirali espeje, tako imenovane lažne espeje. V primeru sezonskega dela, kot je bilo omenjeno - Zakon o delovnih razmerjih izrecno navaja, da je moč in da je potrebno skleniti pogodbo za določen čas o zaposlitvi pogodbo v primeru torej sezonskega dela. Ne, na žalost, bom rekel, ni moč pričakovati, da bodo delodajalci to počenjali, v kolikor se jim bo precej bolj splačalo odpiranje, samostojno sklepanje pogojev z espeji. Vsekakor lahko rečemo, da bo odprava prepovedi ponovnega vstopa spodbujala prekarnost zlasti pri nižje plačanih delavkah in delavcih ali pa pri nižje plačanih če želite tudi sezonskih delih, zlasti, ko govorimo o turizmu ali kmetijstvu. Saj treba je vedeti, da samostojni podjetnik nima pravice do regresa za letni dopust, nima pravice torej do plačane bolniške odsotnosti, socialne varnosti in še kaj bi lahko naštevali prav tako pa bo vse to zamenjal, torej to varstvo bo zamenjal za višji neto prihodek, ki se mu skozi sistem normirancev torej tudi omogoča. Zato ni dovolj, da se gleda samo ena plat, treba je pogledati tudi morebitne posledice. Meni je žal že včeraj, ko je bila seja Odbora za delo, družino in socialne zadeve, ko je bilo govora o spremembah Zakona o čezmejnem izvajanju storitev, torej, da se ne upošteva nekatera opozorila, da se ne upošteva nekatera opozorila in tudi ta opozorila tukaj se ne upoštevajo. Ministrstvo za finance je samo predlagalo pet letno omejitev, verjetno z razlogom. In žal mi je, da vse tisto, kar je bilo morda v preteklosti dobrega storjenega, se sedaj pač iz nekaterih razlogov tukaj želi porušiti.

Še eno stvar, bom s tem tudi zaključil. Nikakor ne more držati navedbe predlagatelja, da je praksa pokazala neživljenjskost tega sistema. Ta petletna omejitev velja šele od zimskega regresa. Ta zimski regres je prišel decembra lani, mi smo novembra, mi smo danes februarja in ni moč trditi, da je praksa pokazala neživljenjskost. Več kot očitno gre tukaj pač za interese določenih skupin, ki pač skozi prikrita delovna razmerja, skozi lastne samostojne podjetnike želijo ustvarjati večje dobičke in seveda tudi s tem na račun zmanjšanja socialne varnosti, zato v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije temu predlogu seveda tudi nasprotujemo in vas zaprošamo, da pač prižgete rdečo luč temu predlogu zakona. V kolikor obstaja seveda težava, problem, mi mislimo, da je pravo mesto socialni dialog. Delodajalci so sicer v primeru tega zakona se izogibali socialnemu dialogu in ga niso želeli, vendar pa je mesto znotraj Ekonomsko socialnega sveta, upoštevajoč tudi vse, kar smo že slišali in pa posledice, ki so lahko širše, ne samo na davčnem področju, mislim da smo sposobni najti neko rešitev. Najlepša hvala.

Hvala lepa. Dovolila sem vam pač nekoliko širšo razpravo oziroma vašo predstavitev stališč. In zdaj pač prehajamo naprej, ker od vabljenih ostali se niso odzvali. In odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ne vidim nasprotovanja in prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev in tukaj tudi odpiram splošno razpravo o zakonu. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Gospa Andreja Živic, izvolite.

Ja, hvala lepa.

Mogoče tudi malo na splošno in tudi malo mogoče bom vključila osebne refleksije. Torej, danes ponovno urejamo področje normiranih samostojnih podjetnikov in bi dala jasno sporočilo, da normirance smo poslušali in jih, jih poslušamo in dialog je potekal in zakon tudi prilagajamo. Ob tem pa moramo biti odgovorni do celotnega sistema, do javnih financ, do zaposlenih in do vseh oblik dela. In čisto malo, kot sem že povedala, osebne refleksije. Sama sem tudi začela poklicno pot kot samostojna podjetnica, rastla sem v podjetništvu, nato sem bila zaposlena najprej v srednjem podjetju in nato v velikem podjetju, ki je ravno tako začelo iz nič in danes zaposluje preko 700 ljudi in je tudi mednarodno uvrščeno. In videla sem, kako podjetje, kako se podjetje razvija od preživetja v bistvu do strateške rasti.

In zato danes želim čisto iz izkušnje, normirani in samostojni podjetniki imajo poenostavljen sistem. Jaz sem to večkrat v razpravah, ko smo že prvi zakon sprejemali, povedala. Ne vodijo klasičnih poslovnih knjig, temveč samo pomožne evidence in davčna osnova se tudi določa pavšalno. In ta sistem, moramo biti pošteni, je bil namenjen enostavnemu vstopu v podjetništvo kot podpora, kot neka odskočna deska. Vendar pa si moramo postaviti vprašanje, ali je dolgoročno zdravo, da podjetnik ne vodi celotnega knjigovodstva. To je sicer, govorim o, ne zdaj o tem zakonu, ki ne predvideva nič tega, ampak samo iz osebne izkušnje. Mislim, da so, poslovne knjige niso ne le obveznost do države, ampak je orodje za podjetnika samega, da ima pregled nad stroški, nad maržami, nad denarnim tokom, nad investicijami in da so tudi temelj strateškega odločanja.

Se pravi, po mojem mnenju brez realnega vpogleda v poslovanje je težko načrtovati rast in razvoj, širitev in zaposlovanje. In tudi kot nekdanja podjetnica verjamem, da večja poslovna ozaveščenost pomeni tudi večjo varnost podjetnika. Da podjetnik, ki razume svoje številke, lažje tudi raste, sprejema odločitve, tveganja in tako naprej. Zavedam se, da so mikro in mala podjetja hrbtenica našega gospodarstva, da država deluje le, če deluje gospodarstvo, a gospodarstvo mora temeljiti na realni produktivnosti, na dodani vrednosti in na odgovornosti. In si ne zatiskam oči, da je v zadnjih letih del podjetniškega prostora postal izrazito kritičen do določenih sistemskih, ne pavšalnih sprememb. Razumem občutljivost glede prispevkov, ki pa dejansko temeljijo na osnovi na povprečju bruto plače z višjim dobičkom pa po lestvici navzgor in naša zaveza je, da je to že zastarel sistem, ki ga je nujno potrebno tudi spremeniti. Vem tudi, da malemu, mikro, malemu podjetniku vsak evro šteje, vseeno pa prispevki niso kazen, so vplačilo v zdravstvo, pokojnine, infrastrukturo, šolstvo, izobraževanje, ki so temelj poslovnega okolja in če želimo višjo dodano vrednost, konkurenčnost, se moramo kot družba, se mi zdi, prestaviti iz razprave, kako bomo samo optimizirali obdavčitve in prispevke, ampak se moramo osredotočiti tudi, kako ustvariti več z znanjem, inovacijami, povezovanjem in tudi s strateško rastjo.

Torej, današnja ureditev normirancev pomeni iskanje nekega ravnotežja med enostavnostjo sistema in pa pravičnostjo tudi do drugih oblik, ki sem jih že na začetku predstavila tudi kot vzdržnost javnih financ. Kot nekdo, ki je stal na začetku podjetniške poti in vedel, kaj pomeni resna rast podjetja, verjamem, da je naslednji korak slovenskega podjetništva profesionalizacija, večja poslovna kultura in tudi večja ozaveščenost o lastnem poslovanju za dolgoročno stabilnost in seveda tudi za pot razvoja. In čisto za konec, sama menim, da je, da so tudi zaposleni, ne glede na obliko zaposlitve, majhnost, največji kapital. Hvala lepa.

Hvala lepa. Naslednji se je prijavil k razpravi gospod Jožef Horvat, izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica. Drage kolegice in kolegi, spoštovani gospod Zorko. Moram kar čestitati kolegici Andreji, toliko se že poznamo in vem, da je naredila eno dobro, uspešno podjetniško zgodbo. Marsikdo med nami bi lahko tudi o tem govoril. Te izkušnje iz podjetništva, bodisi samostojnega, bodisi v neki korporaciji, so seveda, tako vsaj trdim, pa brez zamere, so za poslanko, poslanca izjemnega pomena.

Naj na začetku naredim en okvir. kot najbrž že veste. Ampak dobro je ponoviti, da se v Novi Sloveniji zavzemamo za socialno tržni model gospodarstva, socialno tržni model gospodarstva. Ker to, kar zdaj obravnavamo je poslanski zakon. V bistvu spada v ekonomsko politiko naše države in trdim, da spodbudna ekonomska politika mora varovati človekovo dostojanstvo tako, da mu omogoča delo, varnost, pravičnost in upanje brez poniževanja in brez odvisnosti. Na tej točki se moram pač pridružiti mnenju gospoda Zorka. Tudi sam pogrešam prisotnost Vlade in do tega trenutka tudi v gradivu nisem videl mnenja Vlade pisnega. Mogoče je prišlo zdaj zadnjo minuto, kar govorim, mnenja Vlade torej ni, ni, zanimivo, zanimivo. Urejevanje normirancev v tem zakonu, ki smo ga sprejeli konec lanskega leta in mu mi nismo nasprotovali in je imelo osnovni namen božičnica oziroma zimski regres, je pa tu vidimo kot urejevanje normirancev, kot neke vrste podtaknjenec, nima veze z božičnico, pa urejevanje normirancev, ampak povsem razumemo zakaj se je Vlada na ta način lotila tudi urejanja normirancev, niti ne štejem več kolikokrat že v tem mandatu. In tu je ključni problem ekonomske politike, zakonodaje kot to ni prav nič podobno nekemu predvidljivemu poslovnemu okolju, v tem primeru za samostojne podjetnike, normirance in tudi generalno smo lahko videli, da smo v tem mandatu, da je Državni zbor na predlog Vlade seveda neštetokrat, če malo pretiravam, spreminjal poslovno okolje. Zdaj, če samo razmišljate, koliko, če imamo recimo 90 tisoč normirancev recimo, pa kolikokrat so se že spreminjala pravila za njih in je bilo potrebno normalno plačati tudi Software, za adaptacijo softwara, a ne. No, recimo, to vi pravite in če je vsak imel stroškov samo s Softwarjem v teh 4 letih samo 100 evrov, ne samo 100 evrov, pa izračunajte, 90000 × 100 evrov, kje smo, ampak pustimo to zdaj, to zdaj ni tema.

Zdaj, kakšna je geneza, je treba jasno povedati in javnost tudi spomniti kakšna je geneza pravzaprav tega zakona. Zelo preprosta. 21. januarja je gospod predsednik Vlade doktor Robert Golob na Instagramu prebral sporočilo, ki ga je dobil od nekoga od državljana, najbrž državljanke, kjer je ta državljan opozoril na petletno čakalno dobo, če smem tako reči, ko padeš iz sistema normirancev in je bila potem prepoved, pet let prepoved, šele potem se lahko spet vključiš, in gospod predsednik Vlade je rekel približno takole, čista napaka, bedarija, bedarija, tukaj se pa z njim zelo strinjam, zelo strinjam. Mogoče je ta beseda bedarija tudi danes uradno mnenje Vlade na ta zakon. Ga sprejemam. Zdaj, prvi predlog, ki smo ga šli, mislim da je bil vložen 30. januarja letos, smo ga šli analizirati in tudi sami delati izračune in pri oceni finančnih posledic, nam nekako ni šlo skupaj. Ker predlagatelj navaja, da za proračun ni posledic - okej. Za blagajno ZPIZ in ZZZS...