Lep pozdrav! Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in vse ostale prisotne na seji in začenjam 76. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Danes so zadržani in se seje ne bodo udeležili Anja Bah Žibert, Žan Mahnič, Andrej Poglajen, Anton Šturbej, Andrej Kosi, Nataša Sukič in Vida Čadonič Špelič. Imamo nekaj nadomestnih članov: Andreja Kert nadomešča Jožico Drganc, Mojca Šetinc Pašek nadomešča Damijana Bezjaka Zrima in doktor Martin Premk nadomešča Janjo Sluga.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, ki je bil določen z dnevnim redom seje in zato ostaja dnevni red tak, kot je bil opredeljen s sklicem.

In prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO ZAHTEVE VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OCENO USTAVNOSTI 8. IN 14. ČLENA ZAKONA O NUJNIH UKREPIH ZA ZAGOTAVLJANJE JAVNE VARNOSTI IN 99. ČLENA ZAKONA O STARŠEVSKEM VARSTVU IN DRUŽINSKIH PREJEMKIH PREDLOG ZA ZAČASNO ZADRŽANJE IZVRŠEVANJA PREDPISA.

Ustavno sodišče je Državnemu zboru 19. 2. 2026 posredovalo zahtevo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za oceno ustavnosti 8. in 14. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti in 99. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in določilo sedemdnevni rok za odgovor Državnega zbora glede predloga za začasno zadržanje izvrševanja 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Odboru sta bili v zvezi s predlogom za začasno zadržanje izvrševanja navedene odločbe posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje. Kot gradivo imate na voljo zahtevo za oceno ustavnosti z dne 19. 2. 2026, mnenje Vlade z dne 25. 2. 2026, ter mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 26. 2. 2026. K tej točki so bili vabljeni Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba. In besedo dajem predstavnici Ministrstva za finance, državni sekretarki magistrici Katji Božič, izvolite.

Najlepša hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Dovolite mi, da na kratko predstavim oceno in razloge, zaradi katerih Vlada meni, da predlog za začasno zadržanje izvrševanja 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti ni utemeljen.

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je vložil zahtevo za oceno ustavnosti 8. in 14. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti in 99. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in predlog za začasno zadržanje izvrševanja 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. 8. člen Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti ureja izjemo od izvzet iz davčne izvršbe. V prvem odstavku določa, da do ureditve v zakonu, ki ureja davčni postopek, ne glede na 3. točko 159. člena Zakona o davčnem postopku iz davčne izvršbe za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, izterjuje davčni organ niso izvzeti prejemki iz naslova denarne socialne pomoči, do katerih je upravičen posameznik, ki ima zapadle neplačane denarne nedavčne obveznosti, ki v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, izterjuje davčni organ za katere so bili v obdobju dveh let pred izdajo sklepa o izvršbi podani najmanj trije predlogi za izvršbo. Davčni organ o sprejetem sklepu o davčni izvršbi na obravnavani denarni socialni prejemek v skladu z drugim odstavkom 8. člena izpodbijanega zakona obvesti center za socialno delo. Center za socialno delo po svoji presoji ravna v skladu s 14 členom izpodbijanega zakona oziroma v skladu s prvim in drugim odstavkom 99. člena Zakona o socialni denarni pomoči glede izplačila denarne socialne pomoči v naravi. Vlagatelj zahteve Ustavnemu sodišču predlaga, predlaga začasno zadržanje izvrševanja 8. člena zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, da se prepreči nadaljnja davčna izvršba na prejemke, ki izvirajo iz pravice do denarne socialne pomoči, ki se izvajajo na podlagi navedene zakonske določbe. Vlagatelj zahteve meni, da bi bile posledice nadaljnjega izvrševanja protiustavne zakonske ureditve nedvoumno bistveno hujše od posledic, ki bi nastale, če bi se izvrševanje te ureditve do končne odločitve Ustavnega sodišča zadržalo, kasneje pa bi se izkazalo, da ni protiustavna. Vlada meni, da določba drugega odstavka 8. člena v zadostni meri varuje prejemnike denarne socialne pomoči, ki bi bili zaradi rubeža sredstev v preživetveni stiski, saj z dodelitvijo te pomoči v naravi omogoča zadovoljevanje življenjskih potreb v višini, ki omogoča eksistenčni minimum. Denarna socialna pomoč, ki je izplačana v naravi je oblika oziroma način izplačila denarne socialne pomoči, pri kateri center za socialno delo denarna sredstva namesto nakazila na bančni račun nameni za plačilo nujnih življenjskih stroškov. Ta način izplačila preprečuje nepopravljive posledice izpodbijane določbe, če bi zanjo bila ugotovljena neskladnost z ustavo. Glede obstoja potrebe po začasnem zadržanju izvrševanja 8. člena izpodbijanega zakona iz razloga, ker prizadeti nimajo na voljo suspenzivnega pravnega sredstva z vložitvijo katerega bi lahko zadržali nadaljnji rubež prihodkov iz naslova denarne socialne pomoči, je treba pojasniti, da zakon o prekrških omogoča kršitelju, da z možnostjo obročnega plačila plača globe postopno. Storilec prekrška, ki ne zmore plačati globe v enkratnem znesku, lahko po poteku roka za plačilo globe pri davčnem organu zaprosi za obročno plačilo globe. Davčni organ lahko odobri obročno plačilo globe največ za obdobje enega leta oziroma v 12 mesečnih obrokih ob upoštevanju omejitve zneska posameznega obroka. Za fizično osebo ter odgovorno osebo sme znašati najmanjši obrok za plačilo globe 20 evrov. Višina zneska je edini formalni pogoj za odobritev obročnega plačila globe, pri čemer se socialni položaj ali premoženje storilca oziroma njegovih družinskih članov ne preverjajo. Obročno plačilo davka dolžniku omogoča preživetje oziroma preprečuje ogroženost njegove eksistence in eksistence njegove družine. Vlada pojasnjuje, da Finančna uprava Republike Slovenije v času veljavnosti izpodbijane določbe zaznava znatno povečano število vlog za obročno plačilo dolga iz naslova glob in povečano število zahtev za pridobitev podatkov o znesku neplačanega dolga iz naslova glob. Vlada se ne strinja z oceno predlagatelja glede posledic, ki bi nastale, če se izpodbijana določba ne zadrži. Prihodek države iz naslova izterjanih glob ni in ni bil interes države za uvedbo izpodbijane določbe. Cilj zakonodajnih sprememb je bil doseči zmanjšanje splošne kriminalitete na področju kaznivih dejanj in prekrškov ter ponovno vzpostavitev javnega reda in miru v lokalnem okolju. Pomembno je upoštevati, da prekrške storijo storilci s ponavljajočimi ravnanji kršenja predpisov, kar pomeni, da bi se s spremembo svojega ravnanja lahko izognili kaznim za te prekrške in iz njih izhajajočim pravnim posledicam. Posledicam izvršbe na socialne prejemke. Storilci ponavljajočih prekrškov, ki ne plačajo globe in stroškov postopka in se zoper njih vodi neuspešna prisilna izterjava. Zbujajo vtis, da mora družba takšno njihovo ravnanje tolerirati kot sprejemljivo. Ponavljanje prekrškov spodbuja občutek neenakosti in zmanjšuje zaupanje v pravni red in ravnanje v skladu z njim. Z začasnim zadržanjem izvrševanja 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti s katerim se prepreči izvršitev izrečene sankcije ne bi bil dosežen. Ta cilj oziroma namen, ki je v odvračanju od izvrševanja ponavljajočih prekrškov zoper javni red in mir in drugih prekrškov ter vzpostavitvi javnega reda in miru. Glede na navedeno Vlada meni, da pogoji za zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe niso izpolnjeni. Najlepša hvala.

Hvala lepa. Zdaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Damijani Mlakar, izvolite.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki ga je vložila Varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije. Predlagateljica zatrjuje, da bi z nadaljnjim izvrševanjem 8. člena zakona nastale težko popravljive posledice za posameznika in družine, saj ima odvzem denarne socialne pomoči poleg denarnih tudi socialne in eksistenčne posledice. Te posledice bi bile po mnenju vlagateljice hujše od posledic, ki bi nastale, če se izvajanje izpodbijane določbe zadrži do končne odločitve Ustavnega sodišča. V mnenju pojasnjujemo, da je bila izpodbijana ureditev uvedena z namenom preprečevanja oziroma odvračanja izvrševanja nadaljnjih prekrškov v sklopu Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, katerega osrednji cilj je bil doseči zmanjšanje splošne kriminalitete na področju kaznivih dejanj in prekrškov, ter ponovno vzpostaviti javni red in mir v lokalnem okolju. Cilj izpodbijane določbe je izvršitev odločbe o prekršku, ki je bistvenega pomena za učinkovitost prekrškovnega sankcioniranja, saj sicer celoten postopek o prekršku od odkrivanja do sankcioniranja kršitev, vključno s predpisovanjem prekrškov in sankcij zanje izgubi svoj pomen in smisel. V mnenju navajamo, da so v skladu z veljavno sistemsko zakonodajo že v Zakonu o prekrških storilcu prekrška, ki zaradi svojega gmotnega položaja ne zmore poravnati izrečene globe za prekršek, na voljo druge možnosti poravnavanja izrečene sankcije za prekršek. Ena izmed njih je delo v splošno korist, ki predstavlja vse dovoljene oblike dela, od katerih ima korist širša skupnost na državni in lokalni ravni. Storilec prekrška lahko nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist predlaga najpozneje do poteka roka za plačilo globe, o tej pravici pa mora biti v sodbi oziroma v odločbi o prekršku tudi opozorjen. Posledica opravljenega dela v splošno korist je, da se globa ne izterja.

Poleg tega ima storilec prekrška možnost pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo, zaprositi za obročno odplačilo globe. To mu omogoča postopno odplačevanje dolga, s čimer se varuje njegovo zmožnost preživljanja sebe in svoje družine. To možnost ima tudi po poteku roka za plačilo globe in ni časovno omejena, zanjo lahko zaprosi tudi še potem, ko je izvršba že v teku. Tudi o tej možnosti pa mora biti v sodbi oziroma odločbi opozorjen, za čas obročnega odplačevanja dolga pa se začeti postopek izvršbe zadrži. Navedene sistemske oblike omogočajo, da storilec prekrška prisilno izterjavo globe bodisi povsem prepreči bodisi si svoj položaj bistveno olajša s postopnim odplačilom dolga, kar po naši oceni v zadostni meri preprečuje nastanek težko popravljivih posledic izvrševanja izpodbijane določbe. V mnenju izpostavljamo, da bi zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe pomenilo nadaljevanje stanja, ko izrečene sankcije za prekrške ne bi bile izvršene, kar je v nasprotju s cilji in namenom zakona. V zvezi z navedbami vlagateljice zahteve poudarjamo, da cilj izpodbijane določbe ni bil povečanje prihodkov države, temveč z izvrševanjem sankcij izrečenih zaradi kršitev pravnega reda, doseči zmanjšanje ponavljanja prekrškov, ponovno vzpostavitev javnega reda in miru, ter zaupanja v pravni red. Mnenje zato zaključujemo, da pogoji za začasno zadržanje niso izpolnjeni in predlagamo, da Ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje zakona zavrne.

Hvala lepa. Želi kdo od članic in članov odbora razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe? Mojca Šetinc Pašek, izvoli.

Hvala. Naj opozorim, da smo Socialni demokrati ob sprejemanju Šutarjevega zakona posebej poudarjali, da ta zakon razumemo kot začasno zapolnitev vrzeli in ne kot nek trajni model upravljanja notranje varnosti. Prav tako smo, kot se spomnite, pri sprejemanju Šutarjevega zakona, tako imenovanega Šutarjevega zakona vztrajali, da mora biti vsak ukrep ustavno skladen, sorazmeren in podvržen nekemu sodnemu oziroma zunanjemu neodvisnemu nadzoru, pa seveda, da gre pravzaprav za zaščito vseh državljanov in državljank pred zlorabo pooblastil. Sam postopek je seveda v presojanju na Ustavnem sodišču in v tem smislu se na nek način mi pridružujemo pomislekom Varuhinje človekovih pravic, da ta 8. člen zakona vendarle ni povsem dober, tako kot je, tako kot je rešitev zapisana, da vodi, da poseg vodi vendarle v neke vrste, da ima lahko negativne posledice, da bi lahko vodil v večjo revščino, da bi lahko posegal v družine, kjer so mladoletni otroci in na nek način bi lahko pravzaprav prišlo do dodatnih, da bi lahko ljudje bili dodatno prizadeti, ti ki so pač pod udeleženi pač, ki jih zadeva ta 8. člen zakona. Podporo zakonu, ponavljam, smo Socialni demokrati absolutno pogojevali s tem, da morajo biti vključene te varovalke, na katere opominja Varuhinja človekovih pravic. Zato ne glede na to, da pravzaprav v tem mandatu praktično nimamo več dosti časa za popravke, pa vendarle pričakujemo ali v tem mandatu, ker kolikor vem, nas čaka še ena seja 13. 3., oziroma v naslednjem mandatu, ker nekateri, nekatere stranke bomo v Državnem zboru, da se ta zakon ustrezno popravi, da je volja za ustrezne popravke. Zato se bomo danes pri glasovanju vzdržali.

Hvala lepa. Želi še kdo? Če ne, potem zaključujem razpravo.

In prehajamo na odločanje. Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 26. 2. 2026 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.

Glasujemo. Navzočih je osem poslank in poslancev, za je glasovalo sedem, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo sprejeto mnenje vključeno, in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki je v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravil odgovor za Ustavno sodišče.

In ker je danes verjetno zadnja seja ali pa ena od zadnjih sej Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo v tem mandatu, bi se rada zahvalila vsem članicam in članom odbora za njihovo delo, tudi za konstruktivno sodelovanje. Zahvaljujem se Ministrstvu za finance za sodelovanje na današnji seji odbora, predvsem gre pa tudi zahvala vsem predstavnikom Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za digitalno preobrazbo ter vsem ostalim sodelujočim na sejah odbora za opravljeno delo. Mislim, da ga je bilo kar veliko; v tem mandatu je odbor na 38 rednih in 76 nujnih sejah obravnaval 59 predlogov zakona in 56 predlogov aktov in poročil. Članice in člani odbora ste med drugim sodelovali tudi v okviru različnih mednarodnih dejavnosti odbora ter na tematskih sejah odbora in za vse to opravljeno delo se vam najlepše zahvaljujem in vam želim lep dan.