Spoštovani vsi prisotni, kolegice in kolegi, vsi vabljeni!

Preden formalno začnemo s 1. nujno sejo Skupnega odbora, dovolite, da vas vse lepo pozdravim in povem nekaj uvodnih informacij. Gre za začasno delovno telo Državnega zbora, delovali bomo, dokler se ostali odbori ne bodo konstituirali, kakšen mesec ali dva, upam, da bo to čim prej. Tako da bi rad izrazil zadovoljstvo, da vse poslanske skupine in predstavnika narodnosti sodelujejo v tem odboru. To delo je zelo pomembno, ne glede na to, da smo samo začasne narave, ker je prav, da se omogoči normalno delovanje Državnega zbora, ne glede na to, kdaj bo nova vlada imenovana oziroma konstituirana.

Tako, da zaradi javnosti mi dovolite, da predstavim članice in člane tega odbora. V Poslanski skupini Svoboda Gibanja Svoboda in Slovenska demokratska stranka imata vsaka po pet članov tega odbora. Iz Svobode so ti člani. Andreja Rajbenšu, ki jo danes nadomešča poslanka Tamara Kozlovič in potem Tomaž Lak, Lah iz Svobode, ki ga trenutno ne vidim med nami, ampak ga nadomešča poslanka Lucija Tacer Perlin, potem Andrej Klemenc iz Svobode, Tereza Novak, Robert Janev in iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, poleg mene Rado Gladek, Andrej Kosi, magistrica Karmen Furman in Andrej Poglajen. Iz Poslanske skupine Nove Slovenije, iz Poslanske skupine Nove Slovenije Janez Cigler Kralj in Aleksander Reberšek, ki ga danes nadomešča Iva Dimic. Potem iz Poslanske skupine Demokrati Anžeta Logarja prihaja namestnica tega odbora, gospa Barbara Levstik Šega, iz Poslanske skupine Resni.ca Katja Kokot in iz Poslanske skupine Levica Vesna doktorica Asta Vrečko, iz Poslanske skupine narodnosti pa gospod Felice Žiža, ki je za danes opravičil svojo odsotnost. Jaz upam, da nisem koga pozabil. Sem? Socialne demokrate sem pozabil, hvala za opozorilo, Damijan Bezjak Zrim. Hvala in opravičilo.

Tako, zdaj pa lahko začnemo formalno s 1. nujno sejo Skupnega odbora. Povedal sem že, kdo koga nadomešča, tako da tega ne bi še enkrat ponavljal, če se strinjate. Prejeli smo pred začetkom seje s strani skupine poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Tomaž Kozlovič, umik Predloga zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije EPA VIII-X, zato je na podlagi 118. člena Poslovnika Državnega zbora postala 1. točka dnevnega reda te seje brezpredmetna.

V skladu z navedenim torej prehajamo na obravnavo sklica s predvidenima 2. in 3. točko dnevnega reda in v skladu z navedenim lahko preidemo na obravnavo 2. točke, torej na obravnavo Predloga zakona o spremembah Zakona o prispevkih za socialno varnost, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim gospodom Luko Mescem in je bil ta zakon 13. aprila objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 1. seji 20. aprila sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo za obravnavo te točke imamo poleg zahteve za sklic izredne seje še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. april in pismo oziroma protestno pismo Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno podjetniške zbornice, Trgovinske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in Združenja delodajalcev

obrti in podjetnikov Slovenije in Združenja delodajalcev Slovenije.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni predlagatelji te točke - skupina poslank in poslancev, v imenu predlagatelja je danes z nami poslanka Nataša Sukič, predstavniki Ministrstva za finance, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba.

Zdaj, do roka, ki je bil določen za vlaganje amandmajev, amandmajev nismo prejeli.

Tako da pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi pa bomo opravili glasovanje o amandmaju, glasovanje o vseh členih skupaj, ker amandmajev ni. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da nasprotovanja ni.

Tako da prehajamo na obravnavo predloga zakona in predpostavljam, da želi podati dodatno obrazložitev v imenu predlagateljev. Poslanka gospa Nataša Sukič, izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj.

Naj uvodoma povem, da seveda amandmajev ni, kajti seja je bila tako hitro sklicana, ad hoc, da se nismo uspeli niti odzvati na pripombe Zakonodajno-pravne službe, ker bi sicer se. Zakonodajno-pravni službi se seveda zahvaljujem za njihovo hitro odzivnost in za njihov prispevek in pričakujem, da bomo v nadaljevanju tega postopka seveda šli naproti tem pripombam. Tako da ne misliti, da jih nismo hoteli upoštevati.

Gre za Predlog zakona o spremembah Zakona o prispevkih za socialno varnost, ki smo ga mi pravzaprav že, takrat še kot Levica, zdaj smo Poslanska skupina Levica in Vesna, skupaj s Socialnimi demokrati in pa z Glasom ljudstva vložili v proceduro, parlamentarno proceduro, mislim, da je bil junij lanskega leta. Ampak se je žal zadeva ustavila, obtičala zaradi pritožbe na sodišče glede referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in seveda so bili vsi zakoni s tega področja v blokadi, zato ni prišlo do obravnave. In s tem razlogom smo mi zdaj takoj pač ob sklicu novega, nove sestave Državnega zbora ponovno ta zakon vložili.

Kot rečeno, danes imamo vsi skupaj priložnost, da naredimo res nekaj dobrega za ljudi. Gre za zakon, ki bo v prid približno 90 odstotkov državljank in državljanov. To pomeni, da škoda, ne, da ga ni v sklopu interventnega zakona trojčka, ki bo obravnavan, kajti tukaj gre za konkretno za zakon, ki bi se poznal ljudem v žepu, kot se reče, se pravi pri njihovem gmotnem položaju in pa seveda pri občutku varnosti, ne, zdravstvene zaščite. Gre za zakon, katerega namen je ukinitev torej obveznega zdravstvenega prispevka in njegova nadomestitev s proporcionalnim dvigom prispevnih stopenj. Skratka, gre za to, da poenotimo ta odtegljaj za zdravstvo pri naših dohodkih. tako kot smo to nekoč v prejšnji državi že poznali, kjer ni bilo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zdaj pa poglejmo kratko zgodovino, zakaj je do tega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Sploh prišlo. In sicer, to dopolnilno zdravstveno zavarovanje ima tako rekoč približno tako dolgo zgodovino kot samostojna Slovenija. Uvedeno je bilo kmalu po osamosvojitvi, češ da, pač obrazložitev je bila ta, da je BDP države po osamosvojitvi padel in da zaradi tega obstaja razkorak med zdravstvenimi pričakovanji ljudi in pa seveda z možnostmi v okviru te osnovne dajatve. In tako je, tako je prišlo do te zgodbe. In kljub temu, torej leta 1998 je bil sistem preoblikovan tako, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ni več smel ponujati dopolnilnega zavarovanja, ampak so ga prevzele privatne

Nadaljevanje) zasebne zavarovalnice in s tem se je na žalost odprl ta pač zasebni zavarovalniški trg, ki je tako dobil seveda zagotovljen dohodek, kajti skoraj vsi odrasli državljani in državljanke smo se bili prisiljeni odločiti za to, da si plačujemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, tisti, ki si niso, so imeli pa pozneje lahko konkretne težave, ko jih je doletela kakšna pač težja, težje bolezensko stanje ali karkoli, kar ni bilo v okviru osnovnega paketa. Zavarovalnice so imele od tega seveda neposredno finančno korist, od leta 2006 so v povprečju ustvarile toliko dobička letno, da je potem na koncu pač, ko smo končno zaključili s temi, iz zavarovalnic prenesli nazaj na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije leta 2023 so do tega trenutka približno profitirale, čistega profita, imele okrog 870 milijonov evrov javnega denarja, denarja, ki bi lahko ves čas bil lepo namenjen javni zdravstveni mreži, krepitvi javnega zdravstva in seveda tudi krajšanju čakalnih vrst o katerih je toliko govora iz mandata v mandat. Torej leta 2024 smo dosegli prelomnico. Kljub rekordnim dobičkom so zavarovalnice namreč tistega leta napovedale skoraj 30 odstotni dvig premij, s 35 evrov na približno 45 evrov in takrat je koalicija sprejela odločitev, ki je bila skladna s koalicijsko zavezo, da bomo seveda ne samo prenesli dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ampak tudi ukinili to, kar je ta drugi korak o katerem govorimo danes je torej naredila prvi korak in je nemudoma izvedla ta prenos, ki je bil tak kamen spotike iz mandata v mandat, s katerim so se ubadale vlade, tudi padali ministri in ne vem kaj vse, je torej prenesla na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in s tem prihranila približno 50, 60 milijonov evrov letno, ki jih je dala lahko neposredno v javni zdravstveni sistem namesto v žepe zavarovalničarjev. Oziroma če povem drugače, zajezili smo s tem napovedan dvig premij, ki bi danes znašale približno, ocena je okrog 60 evrov mesečno, morda celo več. Prihranili, kot rečeno, smo približno 50 milijonov evrov letno, ki torej ne gredo več za dobičke zavarovalnic, ampak gredo v javno zdravstvo in zagotovili smo, da sistem upravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ne neki zasebni interesi. Kajti spomnimo se covid krize, ko so ti presežki ostajali pri zavarovalnicah in so zavarovalnice na primer si začele graditi celo neke privatne klinike s tem denarjem. Nikoli ga niso povrnile nam uporabnikom. To je pač dejstvo in s tem se je treba soočiti, pa ne glede na to, katere barve politične smo.

Kljub temu drugi ključni korak, kot sem omenila, ta dokončni in to, kar smo se koalicijsko zavezale takrat stranke, to je bila tudi ena prioritet stranke Levica, ko je vstopala v takratno koalicijo, je seveda uvedba resnično pravičnega dohodkovno odvisnega prispevka. To niti ni progresivna zgodba, če bi šli ostreje v to, bi lahko predlagali progresivno dajatev. Ne, mi predlagamo pravično proporcionalno dajatev vezano na dohodek posameznika, to je edino pravično. Zakaj, bom pa zelo natančno razložila v nadaljevanju. Žal to ni bilo izvedeno. Potem smo mi lani skupaj z SD in glasom ljudstva vložili ta predlog, ki je danes pred nami, pa se je spet zataknilo zaradi raznih, torej, blokad pri postopku. Skratka, dopolnilno zdravstveno zavarovanje se je z zakonom preoblikovalo.

In v Sloveniji imamo za to po novem obvezno zdravstveno zavarovanje, ki ga seveda ki skupaj s prispevki za zdravstveno varstvo pokrije vse zdravstvene storitve, ki jih naši ljudje, državljanke in državljani potrebujejo.

Na prihodkovni strani zdravstvene blagajne je bila ureditev narejena na enostavnejši način. Ohranili smo torej enak priliv sredstev, le da se zdaj pač to več ne plačuje

v zasebne zavarovalnice, ampak neposredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in namesto mesečne položnice. Zavarovalnice pač vsi zdaj plačujemo enak prispevek in to je pravzaprav problem, da vsi plačujemo enak prispevek, ne glede na to, kakšen je naš gmotni položaj. Leta 2023 je seveda bila to neka nujna in hitra rešitev. Kot rečeno, če ne bi prišlo do tistega dviga napovedanega in bi imeli še večje probleme. In smo s tem ljudem prihranili takrat približno, torej več kot 120 evrov letno in smo seveda preprečili nadaljnje nesorazmerne dražitve. Ampak ta ureditev, kot rečeno, ta prvi korak brez drugega koraka ima dve ključni pomanjkljivosti, eno je regresivnost prispevka. Dajatev v fiksnem znesku bolj obremeni ljudi z nižjimi dohodki, kar je logično. Recimo, minimalna bruto plača, ki znaša 1481,88 evra, to pomeni za človeka na minimalni plači 2,7 odstotka njegovega dohodka, ki mora plačati za to, za to dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Povprečna bruto plača, ki znaša 2629,71 evra pa pomeni že približno samo 1,5 odstotka. Že tukaj vidimo razkorak med najnižjim, pa bomo rekli srednjim razredom, da kakšnih drugih razredov ta trenutek ne omenjam. Neenak vpliv ima tudi na razpoložljiv dohodek; ker se prispevek odšteva od bruto plače, to vpliva na dohodninsko osnovo. Višji dohodki so zaradi progresivne dohodnine razbremenjeni bolj kot nižji. Zdaj slišim, da z novim interventnim zakonom bodo še bolj razbremenjeni. Zato v realnem učinku nižji dohodki nosijo relativno večje breme, čeprav Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejme enak znesek. In na to ves čas smo opozarjali v Levici, na to zdaj v Levici in Vesni ponovno opozarjamo. Tega enostavno ne smemo pomesti pod preprogo in pozabiti. In zato smo v Levici v prejšnjem mandatu pripravili več izračunov in različne predloge ureditve, ki so bile drugačne, kot je ta, ki jo imamo danes pred nami, ker tale je tista, ki smo jo skupaj z glasom ljudstva takrat na koncu vložili, s katerimi bi ohranili enak priliv v blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, hkrati pa zagotovili dejansko pravičnejšo porazdelitev bremen. Se pravi, da bi pač res šli naproti ljudem. Konec koncev je treba enkrat se za to odločiti.

Seveda gre za sistemsko spremembo. Za katero je potrebna seveda politična volja in pa iskrenost vseh tistih, ki govorimo, govorite, da smo tukaj zato, da bomo naredili ljudem življenje znosnejše, boljše, da bomo poskrbeli za to, da bo bolj pravično vse, da bodo imeli več v žepu. To ves čas poslušamo, kako bodo imeli več v žepu. No, tukaj imate zdaj priložnost, eno izmed priložnosti, pa več jih je verjetno teh opcij, kaj se še vse da narediti.

Za kaj gre pri tej vsebini zakona? Zakon ukinja obvezni zdravstveni prispevek, sredstva, ki jih je prinesel v blagajno, pa bo nadomestil, prvič, z dvigom prispevne stopnje za delavce za 1 odstotek, dvigom prispevne stopnje za delodajalce za 1 odstotek, z dvigom prispevne stopnje za brezposelne osebe, ki prejemajo nadomestilo za 1 odstotek, dvigom prispevne stopnje za Zavod za zaposlovanje, ki ga plačuje za brezposelne osebe, ki prejemajo nadomestilo za 1 odstotek, dvigom prispevne stopnje ZPIZ za upokojence za 1,5 odstotka, enakim proporcionalnim dvigom prispevne stopnje za ostale kategorije zavarovancev, kot so recimo kmetje in drugi. Na ta način se bo v blagajno ZZZS stekla enaka količina denarja, kot se steče iz obveznega zdravstvenega prispevka, hkrati pa bo breme pravično in enakomerno razporejeno. In če sedaj pogledamo učinke zakona, glavne in neposredne učinke zakona, bo čutil vsak prebivalec, vsaka prebivalka Slovenije, tako da bo za ogromno večino ljudi v tej državi to pomenilo, višjo neto plačo. O tem govorimo, spoštovani,

22. 04. 2026 15:20:00

ko govorimo o plačah, kako so prenizke in tako naprej, torej višjo neto mesečno plačo. Bruto plača, pri kateri 1 odstotek predstavlja točno 39,36 evra kot letos znaša obvezni zdravstveni prispevek, je 3936 evrov. Plačo, višjo od 3936 evrov, ima v Sloveniji le 73000 ljudi. Torej, ali bomo res na cedilu pustili praktično vse ostale? V Sloveniji vemo koliko ljudi, prebivalcev imamo, torej 73 - koliko je delovno aktivnih - 73000 ljudi je tistih, ki imajo višjo plačo in ki se tako krčevito bori proti takim ukrepom. Preostalih milijon 492775 prejemnikov plače bi bilo s sprejetjem tega zakona na boljšem. Upam, da me dobro poslušate, spoštovane poslanke in poslanci, kajti to ni kar tako, kar govorim? Nekdo na minimalni plači bi tako letno prihranil, govorimo o ljudeh, ki težko živijo, kajne, naših sodržavljanih, 294,48 evra, kar je za te ljudi velik denar. Nekdo s povprečno plačo bo prihranil 120 evrov na leto. Pri upokojencih so prihranki na pokojninah še bolj pomembni. Vemo, kako težko živi ogromno, ogromno naših upokojenk in upokojencev in to nas mora vse zelo skrbeti. 48 tisoč upokojencev, katerih pokojnine so dejansko pod 500 evri, si predstavljamo danes pri tej draginji, pri vseh teh krizah, energetskih in ostalih, 500 evrov in manj, bi na leto ti ljudje prihranili 400 evrov. Višje prispevke bi plačevalo - zdaj pa dobro poslušajte - zgolj 8600 upokojencev s pokojninami višjimi od 2624 evrov. Tem ljudem se to ne bi poznalo. Tem, ki imajo 500 evrov in manj, je pa to esencialnega pomena.

Zakon je torej v resnici ena velika davčna - davčna, o tem govorimo - razbremenitev za tiste, ki prihranke najbolj potrebujejo. Hkrati premožnejših ljudi ne obremenjuje, kaznovalno ali ne proporcionalno. In kar je najpomembnejše, v blagajno ZZZS prinese enako količino sredstev, kot jih je prinesel obvezni zdravstveni prispevek. Torej, nima nekih stranskih finančnih učinkov, ki bi dodatno bremenili javno blagajno.

In zdaj jaz verjamem, spoštovane poslanke in poslanci, da smo tukaj za to, da dejansko naredimo dobro za naše soljudi. In verjamem, da boste, poslanke in poslanci, ta zakon podprli kot pač primernega za nadaljnjo obravnavo, kjer se ga seveda z amandmaji lahko izboljša. Kjer se bo prisluhnilo tudi ugotovitvam Zakonodajno-pravne službe. Na žalost kot rečeno je tako na ad hoc bila sklicana ta seja, da mi enostavno nismo mogli se dovolj promptno odzvati za to, da dovolj kvalitetno se odzovemo in to pripravimo. Kar pa ne pomeni, da seveda smo na tem, da ne bi upoštevali teh pripomb.

Skratka, če strnem. V Levici in Vesni vztrajamo, da hočemo bolj solidaren, bolj pravičen zdravstveni sistem. To je bila in dejansko ostaja naša politična zaveza, ena naših temeljnih prioritet. In to zavezo smo z vstopom v koalicijo takrat, pred štirimi leti z Gibanjem Svoboda in Socialnimi demokrati, takrat tudi dejansko zapisali v koalicijski sporazum.

Pomemben del teh prizadevanj je torej bil prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz rok zasebnih zavarovalnic na javno blagajno in to je bilo narejeno. S tem pa seveda smo, na žalost, je umanjkal ta pomemben, ključni korak za ljudi, za to, da bodo ljudje to tudi dejansko občutili. Ker to je preveč abstraktno. Mi vemo, da tistih 50, 60 milijonov evrov na leto gre zdaj v javni sistem. In verjamem, da to seveda pomaga javnemu zdravstvenemu sistemu, ampak tega ljudje ne vidijo, tega oni ne morejo, to ni oprijemljivo za njih. Za njih je to

preveč abstrakten pojem. Tole bo občutil pravzaprav, kot rečeno, vsaj 90 procentov državljank in državljanov pa bo to konkretno občutilo v svojem žepu, v svojih denarnicah, ne. Tako da pomembno je seveda, da smo tudi ustavili spiralo podražitev, ne, ker privat zavarovalnice bi to spiralo, dejansko bi se začela odvijati in v teh kriznih časih, kot rečeno, 60 ali več evrov bi danes že plačevali, če bi ostali na starem sistemu. Skratka jaz pač apeliram na vas po vsem kar sem povedala ali pa da vam še malo bolj konkretno naslikam, preden se boste odločali po svoji vesti, ker kot poslanci se morate odločati po svoji vesti in jaz verjamem, da razumete, o čem danes tukaj govorimo, poglejmo konkretno. Nekdo s 700 evri dohodka je za ta prispevek namenil skoraj 5 odstotkov svojega mesečnega prihodka, nekdo s 4 tisoč evri pa manj kot 1 odstotek. Ali je to pravično? Je to družba, v kateri želimo živeti? Je to solidarnost, o kateri so nas polna usta? e to skrb za soljudi, za soljudi v stiski? Verjetno ne. To pomeni, da je tisti, ki ima najmanj, nosil in je nosil vsa ta leta od osamosvojitve naprej, nekajkrat večje breme. To je globoko krivična ureditev družbena, to je tisto, česar si Slovenija ne bi smela nikdar dopustiti, ko smo šli na samostojno pot in ko smo obljubljali, da bomo iz te države naredili Švico. Ampak to ni Švica za revne ljudi, ki so na žalost zaradi tega vse bolj revni. To je torej vse prej kot družbeno solidarno, vse prej kot družbeno pravično in to je globoko regresiven sistem, kjer revni definitivno relativno plačujejo več kot bogati in vzdržujejo to naše zdravstvo pri življenju s svojim odrekanjem, s svojo žrtvijo. Zakaj? Zato, ker se tem, tej manjšini najbolj bogatih, ki se sploh poznala ne bi v njihovih žepih, a vendarle, ne vem, iz nerazumljivega razloga politika vsa ta desetletja vztraja na tem sistemu. In potem se seveda sprašujemo, zakaj ljudje izgubljajo zaupanje in vero v politiko. Zato, spoštovane in spoštovani, je ta korak nujen. Vsi se moramo zavedati, da je prav, da vsi prispevamo po svojih zmožnostih, enostavno po svojih zmožnostih, ne da so revni na koncu najbolj izkoriščani v tej družbi.

Z vložitvijo novele Zakona o prispevkih za socialno varnost torej mi uresničujemo eno ključnih zavez, ki smo jo dali državljankam in državljanom in stojimo za njo. Uvajamo, želimo uvesti torej pravičnejši prispevek, ki bo vezan na višino dohodka, pika. Tako kot je bilo nekoč v Jugoslaviji; lepo smo plačali vsi od svoje plače tisti odstotek in ni bilo problema. Pa ne se zdaj prosim zgražati, ker sem omenila nekdanjo državo. Žal zgodovina je takšna, je ne moremo izbrisati. Bila je nekoč neka druga država in nek drug sistem in ta sistem je bil pač do ljudi, kar se zdravstva tiče, pač pravičnejši, in kakor vam je to všeč slišati ali ne, pa se lahko zgražate eni in posmehujete, kolikor hočete, a ne. Skratka, to pomeni, to bi pomenilo konec sistema, kjer vsi plačujemo enako. Zanimivo, ne, toliko ste proti uravnilovkam nekateri, ampak to je uravnilovka, nepoštena uravnilovka - vsi enako, ne glede na to, koliko dejansko zaslužimo na mesec. In to bi bil začetek sistema, kjer tisti, ki ima več, prispeva več, tisti, ki ima manj, pa ni kaznovan zato, ker ima manj. In to je preprosta in osnovna logika socialne države, to je tisto, kar pomeni socialna država, ki smo jo imamo vsi polna usta. Ampak konkretno je to to in čisto nič drugega. Zavedati se je treba, da zdravstvo ni in nikoli ne sme postati tržno blago, da je zdravstvo ena temeljnih dobrin, ena temeljnih pridobitev, kako smo še vedno uspeli vendarle čuvati tudi svoj javni zdravstveni sistem. In javna dobrina pač ne more temeljiti na modelu, ki poglablja neenakosti. Danes imamo, kot rečeno, in res

apeliram na vas, spoštovane poslanke in poslanci, ne glede na vse zamere, ideološke prepreke, kakršnekoli zadržke, da imamo vsi pred očmi naše soljudi. In tukaj imamo skupaj priložnost, da dejansko naredimo nekaj dobrega, kot rečeno, za 90 odstotkov državljank in državljanov, za vse nas v končni fazi. Priložnost imamo, da se kot predstavniki točno teh ljudi enkrat za vselej odločimo in jasno povemo: v tej državi ne bomo več vzdrževali sistema, kjer tisti z najmanj nosijo največje breme. Da jasno povemo: solidarnost ni prazna in všečna beseda, neka floskula, ampak temeljni princip, po katerem želimo organizirati družbo, v kateri živimo. In če že govorimo o raznih všečnih besedah in figurah, geslih in sloganih, ki jih je v politiki, na žalost je kar inflacija tega, na pretek, ne, glejte, spoštovani, dostikrat slišimo v zadnjem času, pa ne me narobe razumeti in ne biti užaljeni, moč ljudem, ne, to slišimo. Pri vsakem zaključnem, to je zaključek govora našega predsednika parlamenta, ne: moč ljudem. Pa poglejmo, kaj ta moč ljudem v resnici v konkretnem življenju pomeni. Tukaj se je treba vprašati ali naj revni upokojenec plačuje manj ali več kot tisti z visokimi dohodki, ali naj zdravstveni sistem deluje kot javna dobrina ali kot trg in ali je družbena solidarnost naš skupni imperativ ali zgolj retorična figura v političnih govorih, ki se trudijo zveneti všečno. Zato še enkrat pozivam: čas je za skupen korak. Ni važno ali smo levi ali desni ali sredinski ali katerikoli, čas je za skupen korak k bolj pravičnemu torej plačevanju tega prispevka. Čas je, da resnično stopimo skupaj, nasproti ljudem. In zato apeliram na koalicijo, ki je v nastajanju in ki pravite, trdite, da želite olajšati življenje ljudem s predlaganim omnibus interventnim zakonom, v katerem pravičnega dopolnilnega zdravstvenega prispevka ta hip ni, imate pa druge neke ukrepe, za katere trdite, da bodo olajšali življenje ljudem in da bomo to občutili vsi skupaj tudi, se pravi, predvsem tisti, ki to najbolj potrebujejo, v denarnicah, ne, kot tudi seveda apeliram na partnerje nekdanje koalicije, dajmo že narediti ta končni zaključni korak, kjer bo vsakdo med nami prispeval po svojih zmožnostih. Pika. Po svojih zmožnostih. Ne pa, da so revni izkoriščani v tej družbi. Kajti, poudarjam, sistem v katerem revni upokojenec na koncu leta, ko se obračuna še dohodnina, plača skoraj dvakrat več za dopolnilno zdravstveno zavarovanje kot menedžer, ni niti približno solidaren in kaj šele pravičen. V Levici in Vesni trdno verjamemo, da je zdravstvo javna dobrina, nikakor tržno blago. In zato si bomo mi z vsemi silami še naprej prizadevali in se borili za javni zdravstveni sistem, ki bo dejansko temeljil na solidarnosti in pravični porazdelitvi bremen. In rešitve tega, te novele zakona, ki jo predlagamo gredo natanko v to smer. Višina prispevka bo torej, odslej bi bila, če bomo to sprejeli, vezana na višino dohodka in ne več enaka za vse. In to je ključ k večji pravičnosti in tudi, če hočete, večji vzdržnosti sistema. Torej čas je za skupen korak k bolj pravičnemu zdravstvenemu zavarovanju.

Hvala lepa.

Ja, do novele tega Zakona o prispevkih za socialno varnost se je opredelila tudi v svojem mnenju Zakonodajno-pravna služba. Verjamem, da ste si to mnenje prebrali. Če v enem stavku povzamem to oceno, je skupna ocena, da je predlog pravno in sistemsko neustrezen, saj ne izpolnjuje temeljnih ustavnopravnih zahtev, ustvarja neskladje v pravnem redu ter ni podprt z zadostnimi strokovnimi in analitičnimi podlagami. Ali želi poleg tega, kar smo lahko prebrali, predstavnica Zakonodajno-pravne službe še kaj dodati? Izvolite. Ja, izvolite.

Hvala za besedo, lepo pozdravljeni.

V Zakonodajno-pravni službi smo skladno s poslovniško določenimi nalogami pripravili pisno mnenje. In zgolj kratek povzetek. Predlog zakona ureja sistemsko spremembo financiranja

zdravstvenega varstva, pri čemer je utemeljitev predlaganih rešitev v pomembnem delu pomanjkljiva; ne vsebuje natančne presoje vplivov na davčni in prispevni sistem kot celoto in tudi ne pojasnjuje spremembe razmerij med posameznimi viri financiranja in tudi ni podprta z ustreznimi analizami in ocenami učinkov tudi na različne skupine zavezancev. Prav tako ni predviden poseg v vse druge zakone, ki se v pravnem redu navezujejo na obvezni zdravstveni prispevek, kar ustvarja torej notranje neskladje pravnega reda, ki je z vidika načela pravne države nedopustno, saj pravice upravičencev ne ureja več jasno in nedvoumno, tukaj pa gre torej za urejanje obvezne javnopravne dajatve. Prav tako je treba izpostaviti, da je v končni določbi predvidena retroaktivna veljava zakona, za katero pa ni izrecno ustavno pravno zahtevane utemeljitve. In v mnenju smo tudi opozorili na nekatere zakonodajno-tehnične pomanjkljivosti. Amandmaji, ki bi pomisleke odpravljali, pa niso vloženi.

Hvala.

Če mi dovolite, bom še dal besedo Ministrstvu za finance, pa potem naprej. Zdaj, mnenja Vlade nismo prejeli, ampak vidim tukaj državno sekretarko magistrico Katjo Božič, tako da predvidevam, da želi besedo glede te novele. Izvolite.

Najlepša hvala, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci in ostali prisotni. Ker Vlada ni pripravila mnenje k temu predlogu zakona, bom na kratko predstavila mnenje Ministrstva za finance.

S tem predlogom se predlaga ukinitev obveznega zdravstvenega prispevka ob hkratnem dvigu stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje. Na Ministrstvu za finance si prizadevamo za enakomerno in sorazmerno delitev bremen financiranja javnega zdravstvenega sistema med vse ekonomske sposobno, med ekonomsko, ekonomsko sposobne člane družbe. Menimo pa, da je potrebno k spremembam financiranja javnega zdravstvenega sistema pristopiti celovito, ne zgolj z ureditvijo prispevnih stopenj, in na način, ki predvsem podpira vzdržnost oziroma stabilnost sistema financiranja zdravstvene in pokojninske blagajne. Predlog pomeni zviševanje prispevka zavezancem za plačilo, ki že danes plačujejo v sistem in so solidarni do tistih, ki v sistem ne plačujejo, so pa deležni pravic do zdravstvenih storitev, kar je po mnenju Ministrstva za finance neustrezen pristop k zagotavljanju socialno pravičnega financiranja javnega zdravstvenega sistema. Predlog je tudi sistemsko neustrezen, saj prispevne stopnje za zdravstveni prispevek niso urejene zgolj v Zakonu o prispevkih za socialno varnost, kar pomeni, da bodo po tem predlogu v povišanje zajeti samo določeni zavezanci za plačilo. Za celovito ureditev spremembe obveznega zdravstvenega prispevka v prispevno stopnjo bi bil zato nujen tudi poseg v Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Prav tako so zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega prispevka določene zavarovane osebe, ki ne plačujejo osnovnega zdravstvenega prispevka. Za to kategorijo zavarovanih oseb bi se s predlagano rešitvijo ukinila obveznost za plačilo kakršnegakoli prispevka v zdravstveno blagajno, s tem pa bi se krog zavezancev za plačilo prispevka pomembno zožil.

S predlogom zakona se povečuje strošek dela tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju. Predlagani ukrep bi še posebej povečal obremenitev v višjih dohodkovnih razredih, kjer je mednarodna konkurenčnost že danes izziv. Ocenjujemo, da ima predlog zakona tudi pomembne javnofinančne učinke, predvsem z vidika zagotavljanja ustreznega financiranja zdravstvene in pokojninske blagajne. S predlogom se sicer zagotavlja določen obseg sredstev v zdravstveno blagajno, vendar ta po naši oceni ne bi nadomestil obstoječih prihodkov iz naslova obveznega zdravstvenega prispevka. Po predlogu določeni zavarovanci namreč ne bi bili obremenjeni z višjim prispevkom za obvezno zdravstveno zavarovanje primeroma družinski člani, zavarovanci brez prihodkov, socialno ogroženi, a bi bilo tudi za njih potrebno zagotoviti enak obseg trenutnih pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Po naši oceni znaša izpad tega prihodka okoli 80 milijonov evrov. Z zviševanjem stopnje prispevka za upokojence, pri katerih je zavezanec za plačilo prispevka Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa bi se ob upoštevanju trenutnega števila upokojencev za okoli 160 milijonov evrov, da bi se povečali tudi odhodki pokojninske blagajne.

blagajne.

Najlepša hvala.

Ja, s tem prehajamo na razpravo in dajem besedo predlagatelju, poslanki Nataši Sukič, izvolite.

Ja, hvala za besedo.

Saj, jaz sem že uvodoma pojasnila, na žalost je vaše mnenje prišlo, pač, vi ste se odzvali na to hitro sklicano sejo, ampak je bilo, pač, enostavno ni časa bilo za ustrezno nasloviti to vaše mnenje z amandmaji, zato ni amandmajev danes tukaj.

Zdaj takole bom rekla. V Levici smo mi v prejšnjem mandatu pripravili mislim, da dva ali tri svoje scenarije, pa ni bilo nekako politične volje, da bi se ti scenariji proučili v miru in da bi lahko vse to, kar zdaj navajate, ne, temeljito analizirali, temeljito pogledali in tako naprej. Zakon, ki je pred nami je zakon, ki ga je potem pač predložil glas ljudstva in smo ga mi v Socialnih demokratih in Levici takrat podprli in vložili, skupaj s poslancem Kordišem še no takrat kot nepovezanim, v parlamentarno proceduro.

Seveda, vedno, vedno imamo lahko priročen izgovor, da ni nekaj vzdržno, ni to, ni ono, ampak jaz sem vam danes zelo natančno opisala situacijo, na kakšen način mi naš zdravstveni sistem, bom rekla, vzdržujemo pri življenju, na način, ki je globoko nesolidaren in globoko, bom rekla, mogoče se grdo sliši, izkoriščevalski do najnižjih slojev prebivalstva. In ta sistem poglablja družbene neenakosti in ustvarja pravzaprav dodaten pritisk na revnejše ljudi in jih potiska v revščino. In ves čas imamo problem z upokojenkami in upokojenci, ki so na robu praga revščine ali pod pragom revščine in tudi precejšnjim številom delovnega prebivalstva, ki je na minimalni plači, recimo.

Zakaj bi ti ljudje v neskončnost nosili največje, bom rekla, relativno glede na svoje zmožnosti in prihodke, družbeno breme za to, da naš sistem je seveda vzdržen? Seveda se da te stvari preračunati bolj natančno, če menite, da ni dovolj natančno, če je le politična volja za to. In se potem določi to prispevno stopnjo od osnovne plače, na način, da bo sistem vzdržen in da ne bo nekih dodatnih minusov in potem pač injekcij iz drugih virov, ne, javnih sredstev.

Tako da to so večno eni in isti izgovori in večno se vrtimo v istem krogu, jaz pa mislim, da je čas, da vendarle to stvar premaknemo, v tem mandatu, pač moramo verjetno kaj narediti za ljudi ali bomo ponovno pometli pod preprogo in se pretvarjali, kot da je vse super, od osamosvojitve naprej, kjer je pač ta sistem bil na žalost vzpostavljen kot resnično, globoko družbeno krivičen. Tako da mislim, da je čas, da si odkrito pogledamo v oči in se resnično zavemo svojega poslanstva tukaj. Sem so nas delegirali ti isti ljudje, o katerih govorimo. Ti ljudje, ki od nas pričakujejo, da bomo začeli delati za njih. Hvala lepa.

Nadaljujemo z razpravo.

Prva se je prijavila magistrica Karmen Furman, izvolite.

Ja, hvala lepa.

Lep pozdrav najprej vsem skupaj z moje strani!

Zdaj, kolegica Sukič je začela uvodoma glede hitrosti sprejemanja samega zakona, pa bom tudi jaz začela s to hitrostjo, ki ste jo pokazali v stranki Levica, ki še vedno vztrajate na tem zakonu, pa čeprav očitno vsebine tega zakona niste podpirali oziroma niso podpirali vaši koalicijski kolegi, takrat, ko ste še bili v koaliciji v prejšnjem mandatu. In glede vaše hitrosti, tudi toliko, no. Mene bega že sam datum, tega zakona, spremembe Zakona o prispevkih za socialno varnost, namreč na začetku tega zakona, bili ste, bom rekla, toliko ste hiteli, da niste spremenili niti

Nadaljevanje) datumov in sicer imate napisano pripravo zakona 10. april 2025, in pa seveda ta že omenjena retroaktivnost, če sem prav razumela je to v bistvu vaša šlamparija, če rečem po domače, ki ste jo imeli ob vašem hitenju tega zakona, tako da glejte, kolegica, niste v prvem mandatu, vi dobro veste kako stvari potekajo proceduralno, in bilo bi dobro, če že toliko govorite o tej sami vsebini in predvsem poudarjate pomembnost tega zakona, da takrat, ko ga pripravite ga tudi pripravite ustrezno in temeljito. In nenazadnje prehodne določbe s to retroaktivnostjo, bom rekla, je izgleda s stališča pravniškega vidika zelo velika in pomembna napaka, ki ste jo zapisali, namreč, ker potem se lahko sprašujemo, ne veste, da je retroaktivnost izjema, ki je sicer mogoča, ampak jo je potrebno dobro obrazložiti in to ni kar tako ena pavšalna napaka, ampak res ta napaka vsebinska, ki jo imate v tem predlogu.

Zdaj, glede na to, da pa ste še edina stranka očitno v parlamentu, ki vztrajate na tem zakonu, bom kasneje tudi predstavila mnenje prejšnje vaše Vlade, ki je bilo k temu zakonu, pa je vseeno prav, se mi zdi, da osvežimo malce spomin, kaj se je dogajalo s to vašo zgodbo glede slavne ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki seveda ni šlo za dopolnitev, ampak samo preoblikovanje v nov obvezen zdravstveni davek vsem našim državljankam in državljanom. Zdaj, potrebno je povedati, da ste že vi tam meseca maja, junija leta 2022, torej pred štirimi leti sklenili vsebino koalicijskega sporazuma, kjer ste to navedli kot prioriteto in cilje. Torej, da boste do konca leta, jaz zdaj berem vašo vsebino vašega koalicijskega sporazuma, torej da boste do konca leta 2024 pripravili celovito prenovo financiranja zdravstvenega sistema, ki bo vsebovala tudi ukinitev nepravičnega in neučinkovitega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Glejte, imeli ste štiri leta vlade, spoštovana kolegica, bili ste v tej vladi, bili ste del te Vlade, vaš kolega Luka Mesec je bil celo podpredsednik Vlade, pa v teh štirih letih očitno niste bili sposobni tega realizirati. In sedaj vi govorite o nekakšni hitrosti, ki naj bi jo izvajali poslanke in poslanci trenutnega mandata, niste pa sami sposobni niti toliko, da bi v teh par členih, ki jih imate, popravili vsaj tiste grobe vsebinske zadeve, ki bi jih morali.

Zdaj mogoče, da malce pogledamo te vaše izjave, ker resnično smo se v prejšnjem mandatu naposlušali tega, kako boste vi solidarno in pravično preoblikovali ta zdravstveni prispevek, pa iz vsega tega ni bilo nič, dobesedno nič. Zdaj, če se najprej spomnim že aprila leta 2023 tiste slavne novinarske konference, kjer je sledilo vrsto izjav, tudi s strani vaše stranke in pa seveda predsednika prejšnje Vlade, torej doktorja Roberta Goloba, kako je govoril o tem, citiram: do konca leta 2024 bomo preoblikovali financiranje celotne zdravstvene blagajne, blagajne, da bo bolj solidarno in pravično. Sedaj smo leta 2026, to se ni zgodilo, torej, še ena lažna obljuba s strani prejšnje Vlade. Kolegica Meira Hot: Mislimo, da bo na ta način v Sloveniji zagotovljen pravičen zdravstveni sistem in to je potrebno zagotoviti takoj. Ja, glejte, zdaj smo leta 2026 in še vedno ni to narejeno. Zdaj, da je nepravičen sistem, je poudaril tudi vaš kolega Luka Mesec, kako plačuje se nepravično, ker je pač določeno 35 oziroma potem z dvigom 37 evrov, tako vsi zaposleni. Ampak glejte, tukaj se bom jaz na

tej točki malo ustavila, ker to so bila z vaše strani pa vseeno zavajanja. Namreč, eno je preoblikovano dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga res plačujejo vsi v enakem znesku, še zdaleč pa v zdravstveno blagajno ne plačujemo vsi v enakem znesku. In to resnično se mi zdi z vaše strani eno veliko zavajanje. Kajti, če gremo gledati preračune plač in potem prispevke v zdravstveno blagajno, so pa zneski konkretno različni. Namreč, pri neto plači okrog 1000 evrov je prispevek v zdravstveno blagajno nekje okoli 228 evrov, pri neto plači 1600 pa še nekaj evrov 369 evrov. Govorim o približkih, ker natančnih centov pač ne moremo, razen če imamo pred sabo točno določeno plačo posameznika. In nekje pri dobrih 3000 evrih neto plače je že ta prispevek več kot 700 evrov v zdravstveno blagajno, tako da še zdaleč od tega, da v zdravstveno blagajno prispevajo vsi enako. Tako da treba je gledati celoto, ne pa povzeti samo tisto, kar se pač vam glede na vsebino današnjega zakona zdi potrebno za to, da lahko se tudi na ta način manipulira z javnostjo.

Zdaj, potrebno je tudi povedati, ker ste tako poudarjali to preoblikovanje tega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga seveda ni bilo, razen, da ste uvedli nov obvezen davek, smo v naši poslanski skupini tudi redno spremljali, kaj se v prejšnji vaši vladi je dogajalo na tem področju. Moram reči, da so sledila številna poslanska vprašanja s strani naše kolegice Jelke Godec, in sicer imam tu vprašanje, odgovore pred sabo. Ampak glejte, iz vsega tega je razvidno, da je šlo za eno predstavo javnosti, ki ste jo poudarjali. Na drugi strani pa niti najmanjšega namena, da bi prejšnja vlada to tudi sprejela in uredila.

Zdaj mogoče, da se še ustavim na zadevi, ki pa je bila s strani takrat, ko ste vi v prejšnjem mandatu, to je bilo julija 2025, vložili zakon z enako vsebino. Namreč, mnenje vaše Vlade, zelo zanimivo, treba je povedati, da ste bili ena izmed koalicijskih partnerk v vaši vladi, vaš poslanski kolega Luka Mesec ni bil samo minister, ampak je bil celo podpredsednik vlade. Torej, je potrebno vedeti, da se je po vsej verjetnosti s to vsebino tudi strinjal in tudi sprejel to mnenje Vlade takrat, ko je bila, ko je bila ta tema na seji Vlade, in sicer tukaj iz tega mnenja je poudarjeno, da je treba k tovrstnim sistemskim spremembam pridobiti široko družbeno soglasje, kar terja svoj čas. Ne hitenje, tako kot ga vi danes, tako kot ga vi danes izvajate. Vlada izpostavlja, da se s predlogom zakona dodatno povečujejo stroški dela v celotnem gospodarstvu, strošek dela pa je eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na konkurenčnost poslovnega okolja. In vemo, v kakšni kondiciji je danes gospodarstvo po zaslugi, seveda, znova vaše Vlade. Ima tudi dolgoročno povečanje stroškov dela in s tem tudi negativne posledice na javne finance, znižanje gospodarske aktivnosti. In skratka, da povzamem ta zadnji odstavek, ki nekako povzema ta negativni vidik tega predloga zakona, in sicer potrebno poudariti, da lahko predlog zakona negativno vpliva na celoten fiskalni okvir. Dejstvo je, da je predlog zakona ne zagotavlja zadostnega obsega sredstev, saj ne vključuje vseh zavarovancev, kar ustvarja nesorazmerje v prispevni bazi. Zakon povečuje izdatke državnega proračuna, a hkrati ne zagotavlja zadostne kompenzacije na prihodkovni strani, zmanjšuje stabilnost financiranja zdravstvenega sistema in zmanjšuje odpornost sistema na gospodarske cikle, nenazadnje povečuje stroške dela. Kar torej negativno vpliva na konkurenčnost in pa gospodarsko rast. Zato predlog zakona Vlada ne

podpira. In to, spoštovana kolegica Sukič, še enkrat ponovno, to je bila vaša Vlada, v kateri ste sedeli vi in katere podpredsednik te Vlade je bil vaš strankarski kolega, poslanec, sedanji poslanec Luka Mesec, to je mnenje vaše Vlade k temu predlogu zakona in sedaj vi tukaj danes prepričujete poslance, da pa vendarle naj sprejmejo zakon s to vsebino, ki pa ni mogel oziroma bil zmožen realizirati se takrat v času vaše koalicije. Tako da očitno takrat ni prestal niti neke resne strokovne politične presoje in danes tukaj ga ponovno obravnavamo, s torej enako vsebino na kateri pa vztraja torej očitno zgolj ena stranka, kajti samo vi ste podpisnik vsebine tega zakona in torej zakon ni nov, je nepremišljen, vsebuje še marsikakšno dodatno napako. Ni finančno vzdržen, ni pravno čist in seveda kot pika na i, niti ni usklajen s socialnimi partnerji, pa tako velika usta so vas vedno o tem socialnem dialogu, tako da. Tega zakona resnično ni moč podpreti. Hvala zaenkrat.