Lepo pozdravljeni, pričenjam 1. sejo Mandatno-volilne komisije. Vse članice in člane, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red z eno točko, in sicer Zapisnik o ugotovitvi izida volitev poslancev v Državni zbor, ki so bile 22. 3. 2026.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, in sicer na obravnavo zapisnika o ugotovitvi izida volitev poslancev v Državni zbor, ki so bile 22. 3. 2026.

Kot gradivo za to točko dnevnega reda ste prejeli navedeni zapisnik Državne volilne komisije, ki je bil objavljen v Uradnem listu, ter sklep z dne 7. 4. 2026.

Na sejo so bili povabljeni gospod Peter Golob, predsednik Državne volilne komisije ter gospoda Igorja Zorčiča, direktorja Državne volilne komisije, ter tudi Zakonodajno-pravno službo.

Naj na začetku podam nekaj uvodnih pojasnil. V skladu s tretjim odstavkom 82. člena Ustave in prvim odstavkom 7. člena Zakona o poslancih Državni zbor potrdi poslanske mandate na prvi seji po izvolitvi. Tretji odstavek 7. člena Zakona o poslancih in prvi odstavek 13. člena Poslovnika Državnega zbora določata, da Mandatno-volilna komisija pregleda zapisnik o izidu volitev, potrdila o izvolitvi poslancev ter morebitne pritožbe kandidatov in predstavnikov list kandidatov zoper odločitve volilne komisije, ki lahko vplivajo na potrditev mandatov. V skladu s četrtim odstavkom 7. člena Zakona o poslancih in drugim odstavkom 13. člena Poslovnika o potrditvi mandatov poslancev odloči Državni zbor na podlagi poročila Mandatno-volilne komisije o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list. Tretji odstavek istega člena Poslovnika nadalje določa, da Državni zbor skupaj odloča o potrditvi mandatov, ki niso sporni, v vsakem spornem mandatu pa določa posebej. V skladu s 109. členom Zakona o volitvah v Državni zbor ima zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, vsak kandidat in predstavnik liste kandidatov pravico do pritožbe na Državni zbor, ki se lahko vloži najkasneje do seje Mandatno-volilne komisije, na kateri ta obravnava poročilo o izidu volitev v državni zbor. Državni zbor odloča o pritožbi ob potrditvi poslanskih mandatov.

Ugotavljam, da v zakonskem roku, to je do seje Mandatno-volilne komisije ni bila vložena nobena pritožba na podlagi 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor. Potrdila o izvolitvi vseh 90 izvoljenih kandidatk in kandidatov za poslance so predložena Mandatno-volilni komisiji in so vam na razpolago za vpogled.

Želi besedo direktor Državne volilne komisije, gospod Igor Zorčič? (Da.)

Spoštovani, hvala za besedo. Naj vam v imenu Državne volilne komisije iskreno čestitam ob izvolitvi v 10. sklic Državnega zbora. Želim vam, da v prihajajočem obdobju sprejmete odločitve, ki bodo modre, ki bodo v korist vseh državljank in državljanov in s čim več političnega konsenza. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Želi še kdo od članic in članov komisije razpravljati? Gospa Jelka Godec, izvolite.

Najlepša hvala. Zdaj, kot ste že, predsedujoči, povedal, ni bilo vloženih nobenih pripomb oziroma pritožb na sklep Državne volilne komisije oziroma na mandate. Zdaj, ker v Slovenski demokratski stranki verjamemo, da je stabilnost zakonodajne veje oblasti ključna za

delovanje države. Ne bomo oziroma nismo potrditvi mandatov poslank in poslancev nove sestave Državnega zbora nasprotovali, je pa naš namen zaščita integritete volilnega procesa v prihodnje. Že, bom rekla čisto samo ta zadeva, da se vloži pritožba na Mandatno-volilno komisijo in o pritožbi o poslanskih mandatih naj bi odločali poslanci, ki so izvoljeni. Že to je, bom rekla, skregano z vso logiko in vse ostale zadeve, na katere smo že opozarjali, ne samo na teh volitvah, ampak že na prejšnjih volitvah, o nezakonitosti volišč za predčasna glasovanja, zdaj po novem tudi o nezakonitosti sestavi volilnih komisij. O tem, da oziroma nepravilnosti pri glasovanju iz tujine, da glasovnice niso prišle pravočasno, da glasovnice, mislim, da nekaj dni nazaj so jih dobili nekateri v tujini, do, bom rekla, tudi na teh volitvah, do izpada portala DVK v času vnašanja podatkov in ob takšnih nepravilnostih, na katere smo z vsemi pravnimi sredstvi opozarjali, se tudi v bistvu nekako poraja dvom volivcem o legitimnosti volitev oziroma o zakonitosti volitev in pravilni izvedbi volitev.

Zakon o volitvah v Državni zbor ne zagotavlja učinkovitega pravnega sredstva in sodnega nadzora volitev. In da ne bom vsega naštevala, bomo tudi na seji Državnega zbora o tem potem povedali, bomo v Slovenski demokratski stranki, da bi zaščitili ustavni red in povrnili zaupanje v volilni sistem, v bistvu napovedujemo uporabo ustreznega pravnega sredstva pred Ustavnim sodiščem. Tako da bomo v bistvu z vsemi pravnimi sredstvi poskušali pač zagotoviti ponovno legitimnost volitev. In s čim manj oziroma skoraj nič napakami oziroma nepravilnostmi pri izvrševanju volilne pravice, ustavne, ustavne pravice vsakega volivca. Seveda pa vsem izvoljenim, tudi v Slovenski demokratski stranki želimo veliko pozitivne energije v tem mandatu in predvsem veliko, ja, pozitivne energije, ki bo potrebna. Hvala.

Najlepša hvala.

Želi še kdo razpravljati? (Da.)

Gospa Janja Sluga, izvolite.

Ja, hvala lepa.

Običajno so te seje potekale do zdaj praktično brez razprave, mandati so se potrdili in nekih posebnih poskusov ovreči legitimnost volitev, ki so za nami, doslej na teh sejah ni bilo, vsaj jaz jih nisem zaznala, pa je to moja četrta tovrstna seja. Ampak glede na izvajanje predhodnice pa absolutno se je treba, mislim da, na to tudi odzvati.

Volivci so se teh volitev udeležili množično, preko 70 odstotna udeležba je bila, kar nam jasno sporoča, da volivci ne dvomijo, ne v zakonitost in ne v legitimnost volitev, da si ravno nekateri poskušajo vsakič znova, saj to ni zdaj prvič, zbuditi v volivcih dvom. Spomnimo se leta 2004, ko je nekdo zahteval ponovno štetje glasov za tisto stranko, ki je prestopila parlamentarni prag za minimalno. S kakšnim namenom? Z namenom zagotoviti sebi več glasov. Spomnimo se leta 2014, ko se je že govorilo o ukradenih volitvah, o ugrabljenih volitvah, ko je pač nekdo bil v zaporu, ne po naši krivdi, verjetno po svoji in poskušal zopet vzbujati dvom v legitimnost volitev. Spomnimo se volitev 2018, ki so jih ukradli mediji, pa se jih spomnimo zdaj, ko jih je ukradel ne vem že kdo, verjetno liberalne stranke. In ko nekdo reče, da bodo v stranki poskušali zaščititi integriteto volilnega procesa, oprostite, vi jo ravno najbolj, vsakič znova izpodbijate, brez konkretnih dokazov, brez konkretnih podatkov.

Če ste šli brati to, kar je Državna volilna komisija argumentirano zavrnila, pa saj to je smešno. To je smešno. In tako počnete pri vsem, nekaj naredite, potem pa kažete s prstom, da boste vi tisti, ki boste to sanirali. Tudi današnji shod je te vrste manever. Jaz vem zakaj niste upali tudi danes vložiti ugovora, ker bi vam nekdo razložil, da ko spodbujate legitimnost predčasnega glasovanja, spodbujate legitimnost volitev. Ko želite razveljavitev predčasnega glasovanja, jemljete volivcem ustavno zagotovljeno aktivno volilno pravico. In ko so sporni mandati predčasnega glasovanja, so, če bi poznali volilni sistem, verjamem, da ga pa se sprenevedate, sporni prav vsi mandati. Vsi. Državna volilna komisija je, jaz sem šla to zelo podrobno brat, zelo argumentirano zavrnila to, kar počnete. Smešno mi je. Nekateri očitki, aha, zdaj pa so se pojavili glasovi iz Argentine, za katere se je izkazalo, da joj, niso bili namenjeni v večini SDS, ampak so bili namenjeni Svobodi in drugim strankam, zdaj bomo pa to izpodbijali, takoj so postali ti, ti volivci oziroma ti glasovi sporni. Pa nekaj o odpiranju, pa ne odpiranju, pa o nekih fotografijah, pa o ne vem še čem, poslušajte, to je smešno, to je smešno. Seveda na volitvah v naši državi zato, da so ustrezno izvedene, sodeluje, reci in piši, več kot 20000 ljudi, med njimi tudi tisti, ki ste jih predlagali in izbrali vi, kar precej je takih. In zdaj vi tem ljudem, ki ste jih vi predlagali, sporočate, da niso ustrezno opravili svojega dela. To počnete. Nikoli še ni bil sprožen volilni spor. V redu, to je vaša legitimna pravica, ampak ta dvom, ki ga sejete, v vse po vrsti v inštitucije, v pravno državo, v volitve, v proces, to je tisto, kar je za to državo najbolj škodljivo, najbolj razdiralno. Z volilno udeležbo so vam ljudje sporočili, da vam ne verjamejo, da mislijo drugače. Vam se zdi to smešno, vem. Vi se pač pehate za oblast in vam to, kar so vam volivci na volitvah sporočili, ne pomeni popolnoma nič, popolnoma nič in to kažete tudi zdajle. Volivci pa so na teh volitvah sporočili -kaj? - da je prejšnja vlada delala dobro, da je naredila mnogo dobrih ukrepov za ljudi in ponudili Gibanju Svoboda zmago, zmago in želijo, da Gibanje Svoboda nadaljuje. To so vam sporočili. Vam to seveda ne pomeni nič. Mi rezultate volitev vsakič jemljemo resno, ne moremo pa jemati resno teh vaših manipulacij, posplošenih trditev kar na počez brez konkretnih podatkov, brez konkretnih dokazov in seveda evidentno tega, da hočete svojim volivcem prikazati, da volitev niste izgubili, pač pa ste bili ogoljufani in ste ponovno žrtve. Ampak ljudje vam tega več ne bodo verjeli. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Lahko repliko seveda, izvolite.

Ja, hvala. Če bi kolegica Janja Sluga prebrala vse naše oziroma najprej, če bi me poslušala, potem ne bi bilo tega govora zdaj, ker nihče, še enkrat poudarjam, ne ugovarja oziroma ne govori o tem, da mandati niso okej, ker če bi, potem bi imeli že pred sejo Mandatno-volilne komisije na klopi našo pritožbo. In ja, vemo, da se glasuje o vsakem mandatu posebej. Če bi pa Janja Sluga res prebrala vse,

kar je bilo dano na DVK in kar je bilo odgovorjeno z DVK in kaj je bilo odgovorjeno od predsednikov OVK in tako naprej, potem tudi tega izvajanja ne bi bilo. Kajti vsi naši ugovori, ki so bili že na preteklih volitvah glede glasovanj, predčasnih glasovanj, glede glasovanj po pošti iz tujine, niso nič novega, in da je prihajalo do določenih, bom rekla, nepravilnosti in tako naprej, je priznavala tudi DVK in zavračala z zelo čudnimi argumenti. Odločitve OVK oziroma predsednika OVK glede predčasnih volitev se razlikujejo od predsednika do predsednika. Nekateri so pisali, da je možna pritožba, drugi, da ni možne pritožbe in tako naprej, tudi tukaj ni bilo enotnosti. DVK je dala navodila, ki so v nasprotju z zakonom o volitvah v državni zbor. Vsi dokazi so zbrani v, bom rekla, vseh pritožbah Slovenske demokratske stranke na volitve z dokazi in niso kar tako tri dni in temeljijo tudi oziroma predvsem na Zakonu o volitvah v Državni zbor in mi smo uporabili vsa pravna sredstva in jih bomo tudi naprej zato, da se ugotavlja pred Ustavnim sodiščem ustavno primernost Zakona o volitvah v Državni zbor, ker še enkrat, samo to, da daš ti pritožbo za določen mandat v Državni zbor in o tem odločajo poslanci, ki so izvoljeni, je smešno, če ne že pač pravno formalno, kakorkoli čudno. O tem se bodo pravniki pogovarjali. Torej govorimo o vseh pravnih sredstvih. v ničemer ne bi polemizirala o tem, kdo je izgubil in kdo ni izgubil, jaz verjamem, da je poraz težek, iz 41 na 29 mandatov, verjetno zelo boleč in nihče danes ne govori o zmagi, porazu, kakorkoli, ampak govorimo o nepravilnostih, ki so se dogajale tudi v preteklosti na volitvah, na katere smo opozarjali, ne samo na volitvah, tudi na referendumih in ne želimo, da se to v prihodnje zgodi. Torej v leta 2026, da nismo analogno sposobni izpeljati volitve tako, kot je potrebno, brez dvomov o, bom rekla, glasovanju v tujini ali na predčasnih glasovanjih, se bi pa pogovarjali o e-volitvah. Mi smo še daleč od tega, ker še analogno ne znamo speljati, da se glasovnice v Stožicah čez noč puščajo na mizah, in tako naprej. Ne bom vsega naštevala, torej uporabili bomo vsa pravna sredstva, tako kot sem povedala in drugega in ne govorimo o ničemer drugem. Hvala.

Najlepša hvala.

Naslednji prijavljen k razpravi, gospod Zvonko Černač.

Ja, lep pozdrav vsem prisotnim. Zdaj, ne drži to, kar je povedala uvodoma poslanka Svobode gospa Janja Sluga, da pri potrditvi mandatov doslej na mandatni komisiji ni bilo razprave. Ona je vodila to komisijo v prejšnjem mandatu in če je ona pozabila, se jaz zelo dobro spomnim te razprave takrat pred štirimi leti, ko je Državna volilna komisija, spomnite se, najprej umestila v Državni zbor tri poslance, potem pa med tem, ko je to naredila in med sejo mandatne komisije, so se ti trije poslanci kar naenkrat zamenjali in je potrdila mandate trem drugim poslancem. In seveda je bila zelo široka razprava glede tega na Mandatno-volilni komisiji, ki jo je vodila gospa Janja Sluga, tudi zelo dolga razprava. Že takrat je bilo opozorjeno, da nekaj v sistemu Državne volilne komisije ne deluje tako, kot bi moralo delovati. In tista razprava takrat pred štirimi leti je bila namenjena temu, da bi se pač te pomanjkljivosti in nepravilnosti za naslednje volitve, kadarkoli bi že bile, odpravile. Vsaka razprava v tem parlamentu, vsaj jaz jo tako smatram, če je argumentirana, stremi k temu, da se stvari, ki so slabe, ki niso dobre ali pa kjer se dogajajo napake ali pa nepravilnosti, potem preko predlogov, ki se v taki razpravi povedo, popravijo in izboljšajo. In žal se to v štirih letih ni zgodilo. Mi smo zdaj po štirih letih ponovno priča temu, da prihaja do kršitve ene izmed ustavnih pravic, zelo pomembne ustavne pravice, ki je temelj demokratičnega procesa, če želite, volilna pravica, če se uresničuje

pravilno, je pogoj za pravilno delovanje demokracije, pravilno delovanje demokratičnega procesa, ker po 3. členu Ustave Republike Slovenije ima v Sloveniji oblast ljudstvo in ljudstvo je tisto, ki na podlagi 43. člena, ki govori o volilni pravici, izvoli svoje predstavnike. In to ljudstvo mora imeti zelo jasno in nedvoumno možnost, da to lahko v skladu z Ustavo stori. 43. člen Ustave pravi: volilna pravica je splošna in enaka, vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Vsak, ki je dopolnil 18 let, vsak. Zdaj se pa vprašajmo ali je imel vsak državljan Republike Slovenije na teh zadnjih volitvah, ki ima po Ustavi pravico voliti, ali je lahko to pravico tudi uresničil ali ne. Ni jo, ne? Vemo, ne samo eden, deset, ampak na stotine, tisoče primerov državljanov, ki niso dobili pravočasno volilnega gradiva, te pravice niso mogli uresničiti. In res nimamo formalno danes nobene pripombe na mandate na tej Mandatno-volilni komisiji ali pa odgovora, je pa eden izmed volivcev vložil ustavno pobudo 8. aprila na Ustavno sodišče zaradi kršitve volilne pravice in ta postopek teče. In poleg tega je vložil tudi prijavo nezakonitosti pri izvedbi volitev v Državni zbor leta 2026 in kršenja ustavnih pravic državljanov Republike Slovenije na številne institucije. In te pritožbe se bodo seveda morale, ta pritožba se bo morala kvalificirano obravnavati. In argumenti, ki so tukaj v obrazložitvi te pritožbe navedeni, so taki, ki bi nas morali kar skrbeti. Še posebej zato, ker je bilo na to, da se dogajajo kršitve, ki vzbujajo ne samo dvom, ampak problematizirajo demokratičnost tega procesa, opozorjeno pravočasno in to na številnih nivojih. Slovenska demokratska stranka je že davno pred volitvami opozarjala, da je potrebno zagotoviti večjo demokratičnost procesa preko vzpostavitve, ponovne vzpostavitve volišč, ki so bila v zadnjih 15 letih ukinjena. Mi smo imeli v času osamosvajanja oziroma po osamosvojitvi bistveno, bistveno več volišč, kot jih imamo danes, približno tisoč več, kot jih imamo danes. Tisoč več. In se to ni zgodilo. Se je zgodilo v manjših primerih, ne, nekaj volišč je bilo dodatno vzpostavljenih, ampak peščica. Se pravi, že po tej plati je bila volivcem ta ustavna pravica na nek način, bom rekel, ne bom rekel, da je bila neposredno kršena, ampak je bila uresničevanje te ustavne pravice bistveno omejeno. Ker če imate vi tam neko podeželsko območje in nimate volišča v radiusu 5 do 10 kilometrov, je ta uresničevanje te pravice bistveno bolj oteženo kot, ne vem, v nekem urbanem področju, kjer imate volišča praktično na vsakemu vogalu. In ta pomislek ni bil odpravljen.

Potem smo opozarjali na zagotavljanje legitimnosti predčasnih volitev. Ne samo, da to vprašanje ni bilo odpravljeno oziroma da se ta legitimnost ni izboljšala, celo več, huje je bilo v letošnjem letu kot pred štirimi leti. Štiriindvajset volišč je bilo - predčasnih - nezakonitih, ne da so bile domnevne nepravilnosti, domnevne nezakonitosti. Zakon, glejte, je tukaj jasen in jasno določa, da mora biti predčasno volišče na območju okrajne volilne, okrajne volilne komisije. In tega ni bilo. Štirinajst jih je bilo na območju širše Ljubljane združenih in deset na ostalih območjih mimo jasne določbe tega zakona. Izgovor na to, da tega ni mogoče zagotoviti, lepo vas prosim, saj predčasno volišče je po navadi na enem izmed volišč, kjer se potem dogajajo redne volitve, tako da na vsakem območju je mogoče zagotoviti predčasno volišče. To so izkrivljeni razlogi in iz petnih žil povlečeni razlogi za to, da se ne samo ni odpravilo iz neba jasno vidne nezakonitosti in kršenja zakona, ampak je bila to kršenje še hujše kot pred štirimi leti. In seveda potem o pritožbah odloča isti organ, ki je odločal o tem na prvi stopnji in tako naprej. V mnogih primerih so ti organi odločili, da niti ni mogoča pritožba, da ni pravnega sredstva zoper tako odločitev glede predčasnih volišč in tako naprej. Tako da

bi rekel ta razprava, ki smo jo imeli glede zagotavljanja legitimnosti volitev pred štirimi leti, žal ni obrodila v vseh štirih letih ustreznih rezultatov oziroma tega, da bi v tem obdobju zagotovili večjo transparentnost in večjo legitimnost, predvsem pa nemoteno uresničevanje ustavne pravice vsem, vsem volivcem. Potem smo opozarjali že pred časom, sploh pa v zadnjem obdobju, da so bile tudi posamezne okrajne volilne komisije sestavljene na nezakonit način. Glede nepravilnosti pri glasovanju iz tujine je bilo predstavljenih nekaj konkretnih primerov, kjer je nedvoumno, da so volivci dobivali volilni material po izvedenih volitvah, po izvedenih volitvah, nekateri celo v začetku aprila torej ti volivci niso mogli v resnici ustavno zagotovljene volilne pravice. In s tem se postavlja resen dvom v legitimnost takega volilnega rezultata. In kaj bi bila zelo enostavna rešitev in jaz ne vem zakaj se jo organi, ki na tem bedite niste poslužili. Mi imamo po vseh teh, vseh teh državah neke ambasade, neka konzularna predstavništva. Nobene težave ne bi bilo ta volilni material preko diplomatske pošte dostaviti na te konzulate, na te ambasade, oni pa bi ga potem volivcem v tistih državah z navadno pošto posredovali naprej. Volivci bi svojo dolžnost opravili, vrnili bi ga na te ambasade, na konzulate in ta material bi se po diplomatski pošti vrnil nazaj. Nobene težave, zelo enostavna zadeva, transparentna, preprosta. Stroškovno bistveno bolj učinkovita, ker morate vedeti, da so nekateri volivci za to, da so preko avionske pošte poslali nazaj volilni material, morali krepko poseči v denarnico. Med 50 in 100 evri stane poštnina za vračilo take glasovnice. Ali je tudi tem na enak način zagotovljena volilna pravica kot vsem ostalim državljankam in državljanom? Ni. Tako da teh primerov in nezakonitosti in nepravilnosti je ogromno, da ne govorimo o tem računalniškem mrku, ki se je zgodil med 21.47 in 22.30 uro Državne volilne komisije, ki tudi sproža dvom v samo delovanje oziroma v legitimnost in zakonitost delovanja tega informacijskega sistema.

Zdaj, bilo je rečeno, da ni dvoma o tem, da so bile volitve letos 22. marca popolnoma legitimne, zakonite in tako naprej. Zdaj, na omrežju X je 4. aprila, ne vem, ali je še član Državne volilne komisije, je sam svetovalec gospod Pogorevc Janez napisal sledeče, citiram: "Nobenega pometanja nezakonitosti pod preprogo ni, so pa zahteve, da nobene nepravilnosti ne sme biti, na načelni ravni sicer pravilne in legitimne, dejansko pa gre za ideal, ki ga pri izvedbi volitev, pri katerih sodeluje 20 tisoč ljudi v pluralno sestavljenih volilnih odborih in komisijah, ni mogoče povsem uresničiti. Volitve so preveč kompleksna stvar, da bi jih bilo mogoče izvesti. Povsem brez nepravilnosti in nezakonitosti. …" In tako naprej, konec citata.

Član Državne volilne komisije govori o tem, da volitev ni mogoče izvesti povsem brez nepravilnosti in nezakonitosti, gospe in gospodje. Tisti, ki trdite, da je vse okej in da nobenih nepravilnosti in nezakonitosti ni bilo. In verjetno v tej situaciji, ko celo član Državne volilne komisije ali pa nekdanji član, ne vem ali je še član, opozarja na to oziroma javno pove, da ni mogoče volitev izvesti brez nezakonitosti in nepravilnosti, javno to pove, bomo zdaj mi danes potrjevali mandate. Pod oblakom tega, ne samo dvoma, ampak dejstev, ki govorijo o tem, da so se na teh volitvah žal dogajale nepravilnosti in da vsem državljanom Republike Slovenije, volivkam in volivcem, ki so stari 18 ali več let, ni bila omogočena ustavna pravica, ki jo določa 43. člen Ustave. Tako da odgovorna politika v teh razmerah bi seveda naredila samo eno stvar, ki bi bila mogoča v tem primeru in je zelo enostavna; nobeden od mandatov se danes ne bi potrdil, nobeden od mandatov se danes ne bi potrdil,

odpravile bi se vse te nepravilnosti, zadolžilo bi se Državno volilno komisijo, da poskrbi, da se vse te nepravilnosti, nedoslednosti, nezakonitosti nemudoma odpravijo, razpisale bi se predčasne volitve, ki bi bile pred poletnimi počitnicami, in po njih bi se sestavila vlada, ki bi mandat začela jeseni, tako kot bi ga začela vlada, ko bo, če bo sestavljena po teh volitvah. Tako bi ravnala odgovorna politika. Ampak za tako odločitev seveda bi bilo potrebno sto procentno soglasje, vseh 90 poslank in poslancev bi se moralo za to odločiti. Vemo, da tega danes ne bo. Kaj pa lahko danes dosežemo skozi to razpravo? Mislim, da ena bistvena stvar, ki bi jo bilo potrebno pa res doseči, pa je, da se vsi organi, ki so zadolženi za izvedbo volitev, bi rekel, na neki moralni ravni danes javno zavežejo, da bodo, predvsem predsednik Državne volilne komisije oziroma ne vem kakšen naziv ima, direktor, kakorkoli že, da bodo vse te nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki onemogočajo ustavno pravno pravilno izvrševanje volilne pravice po 43. členu Ustave, nemudoma odpravili. In da se tudi Državni zbor zaveže, da bo popravil tiste določbe v veljavni volilni zakonodaji, ki sicer terja dvotretjinsko večino, da bo ta proces v prihodnje brez, brez sence dvoma v ustavno legitimnost in v ustavno korektnost. To pa mislim, da bi danes lahko na tej Mandatno-volilni komisiji dosegli, če bi bila seveda volja za to.

Zdaj, prej sem povedal, da je bila s strani volivca vložena ustavna pobuda zaradi kršitve ustavnih pravic, in sicer kršitve 3. člena, 43. in 44. člena Ustave, in da je bila s strani istega volivca tudi podana prijava nezakonitosti, in sicer kaznivega dejanja naklepnega potvarjanja volilnega rezultata volitev v Državni zbor 2026. Gre za sum kršitve 151. člena Kazenskega zakonika in sum kaznivega dejanja kršitve volilne pravice, saj je bilo z ravnanjem oziroma opustitvijo organov, pristojnih za izvedbo volitev, omogočeno izkrivljanje volilnega rezultata. Ta prijava je bila naslovljena na Državno tožilstvo Republike Slovenije. Potem je bila vložena prijava kršenja človekovih pravic zaradi možnega neupoštevanja glasu volivca na parlamentarnih volitvah 2026. Potem je bila vložena prijava na Državno volilno komisijo, saj izjave članov Državne volilne komisije jasno nakazujejo, da ni nujno, da so volitve izpeljane pravično; s tem je porušen videz pravičnosti, če že ne pravičnost sama. Potem je bila podana prijava predsednici Republike Slovenije kot moralni avtoriteti, ki mora podpirati težnje po zagotavljanju videza pravičnosti, če že ne pravičnost samo. Potem je bila dana prijava kršenja ustavnih pravic državljana, saj v postopku volitev v parlament organ, ki vodi volitve, tudi ugotavlja pravilnost ali nepravilnost volitev, se pravi, isti organ odloča o pritožbi zoper samega sebe oziroma nadzira samega sebe. In, kot sem povedal, je bila dana tudi prijava oziroma pobuda zaradi kršitve treh členov Ustave na Ustavno sodišče Republike Slovenije. In zdaj, če pogledamo razloge, ki so navedeni, oziroma vsaj povzetek teh razlogov, bom rekel, je sicer v Sloveniji vse mogoče, ampak določene kršitve, ki so tukaj izpostavljene, pa predstavljajo, bom rekel, neko, neko veliko težo, ne, za odločanje teh organov o teh pritožbah in o tej ustavni pobudi. Tako da glede na dane okoliščine še enkrat ponovim tisto, kar sem enkrat vmes povedal: mislim, da bi danes bil največji dosežek te Mandatno-volilne komisije, in to že na prvi seji, če bi zagotovili sprejem nekih odločitev, ki bi dali podlago za državne organe, ki bedijo nad volitvami, za v prihodnje, da se te nepravilnosti in nezakonitosti nemudoma odpravijo za naprej in da se v bistvu sami sebe zavežemo k spremembi volilne zakonodaje tam, kjer je to potrebno, da se ta sistem vzpostavi tako kot veleva 43. člen Ustave.

Ker nekaj kar ta volivec tukaj v tej obrazložitvi pravi, nesporno drži. Pravi takole: "Volitve predstavljajo temeljni konstitutivni akt demokratičnega reda Republike Slovenije. V skladu s 3. členom Ustave Republike Slovenije ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ki jo izvršuje neposredno in z volitvami. Pravica voliti je kot splošna in enaka volilna pravica zagotovljena v 43. členu Ustave Republike Slovenije." Ker lahko že en sam glas, že en sam glas vpliva na razdelitev mandatov v proporcionalnem volilnem sistemu mora biti vsak glas pravilno evidentiran in upoštevan. In tega danes, gospe in gospodje, da je na teh volitvah to tudi tako bilo, ne more zagotoviti nihče, nihče. Če še član Državne volilne komisije pove, da temu ni bilo tako. Tako da predlagam, da mogoče predsedujoči poskuša povzeti ta predlog, ki sem ga dal in ga da na glasovanje. Sicer pa mislim, da bi bila edina, bom rekel, razumska in državotvorna poteza v tem trenutku, predvsem v luči spoštovanja volivk in volivcev, predvsem tistih, ki niso imeli možnosti izvršiti svoje ustavne pravice po 43. členu Ustave, tisto, kar sem povedal uvodoma, vendar bi za to bilo potrebno sto procentno soglasje, se pravi soglasje vseh 90 poslank in poslancev, vemo, da tega ni in se pač to žal ne bo zgodilo. Hvala.