Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vsi ostali prisotni, en lep dober dan želim vsem. Začenjam 2. nujno sejo skupnega odbora.

Imamo nekaj nadomeščanj na današnji seji, zadržana pa sta in se seje ne moreta udeležiti poslanec iz Poslanske skupine Socialnih demokratov Damijan Bezjak Zrim in poslanec narodnosti Felice Ziza. Glede nadomestil pa v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke sodeluje na današnji seji poslanec Zoran Mojškerc, ki nadomešča Andreja Poglajna, iz Poslanske skupine Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in FKOSU sodeluje danes poslanka Iva Dimic, ki nadomešča Janeza Ciglerja Kralja, iz Poslanske skupine Gibanja Svoboda imamo več pooblastil, in sicer doktor Martin Premk nadomešča poslanko Terezo Novak. Potem poslanka Lucija Tacer Perlin nadomešča poslanko Andrejo Rajbenšu, poslanka magistrica Tamara Kozlovič nadomešča Roberta Janeva. In iz Poslanske skupine Levica Vesna sodeluje danes z nami poslanka Nataša Sukič, ki nadomešča članico tega odbora doktorico Asto Vrečko.

K dnevnemu redu nisem prejel drugih predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, zaradi tega je dnevni red določen tako kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo torej na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga zakona o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano poslanko Jelko Godec in je bil 22. aprila objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 3. seji, 28. 4., sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kot gradivo imamo za obravnavo te točke tudi še: zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 22. aprila letos, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 28. 4. 2026, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 28. 4. 2026. Prejeli pa smo tudi: mnenje Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije z dne 27. 4. 26, poziv rektorja Univerze v Mariboru, v Ljubljani, na Primorskem, v Novi Gorici in predsednika EMUNI z dne 25. 4. 2026.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: predlagatelji - skupina poslank in poslancev v imenu predlagatelja poslanec Andrej Kosi, Ministrstvo za javno upravo, ki pa je udeležbo sodelujočih opravičilo, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba.

Vloženi so bili tudi amandmaji, in sicer v poslovniškem roku do začetka obravnave je amandma vložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke k 2. členu in amandmaje k 1. in 2. členu je vložila tudi Poslanska skupina Levica Vesna.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora, po opravljeni razpravi pa bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali tudi o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne, tako da besedo dajem predstavniku predlagatelja, poslancu Andreju Kosiju. Izvoli.

Hvala, spoštovani predsedujoči, za besedo. Spoštovani kolegi in kolegice, lep pozdrav.

Torej v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo v zakonodajno proceduro

podali Predlog zakona o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije. Torej, zavedamo se, da je potrebno torej Vlado vzpostaviti nekako čim prej glede na izzive, ki so pred nami, torej od gospodarske, energetske krize, tudi trenutne geopolitične razmere narekujejo dejansko situacijo, kjer je potrebno čim prej preiti v sestavo vlade. Seveda, mi smo takrat, ko je bila ta zakon podan s strani Gibanja Svoboda, podali amandmaje, vendar na žalost je bil ta zakon potem umaknjen, zato smo tudi nemudoma mi podali torej predlog zakona z našimi rešitvami. Zdaj, cilj tega zakona je vsekakor vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, predvsem zmanjševanja stroškov državne uprave in povečati njeno učinkovitost, saj Slovenija potrebuje državo, ki bo svojim državljankam in državljanom nudila kvalitetne storitve za normalno ceno. Bohotenje organizacijske strukture vlade oziroma državne uprave in nove obdavčitve ter nova zadolževanja je prizadela predvsem podeželje in gospodarstvo. Torej, trenutno imamo po veljavnem zakonu, tako kot je trenutno tudi sestava še aktualne vlade, 20 ministrstev, 19 plus ministrstev brez resorja. Mi smo, predlagamo naslednje rešitve, in sicer, da bi bilo 14 ministrstev plus ministrstvo brez resorja, torej skupno 15 in sicer Ministrstvo za finance, gospodarstvo, delo in šport, potem Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, potem infrastrukturo in energetiko, nato izobraževanje, znanost in mladino, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za demografijo, družino, socialne zadeve, na to Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za kulturo, potem Ministrstvo za samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, Ministrstvo za obrambo in pa Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Menimo, da po predlagani ureditvi bo Vlada Republike Slovenije bolj učinkovita in se bo lažje ter operativno odzivala na izzive, ki so pred nami. Predvsem smo tu vključili demografsko politiko. Demografija ena najbolj pomembnih vprašanj ne samo Slovenije, ampak celo Evropske unije in za to seveda potrebujemo boljšo, pogumnejšo družinsko politiko. In pravzaprav vprašanja demografije zaradi relativnih trendov ena izmed pomembnih problemov, ki nastajajo in zato menimo, da je za boljše soočanje teh izzivov potrebno takšno ministrstvo. Zdaj, po našem predlogu bi nekako ministrstvo delovalo tako, da bi se ministrstva, ministrstva delovala tako, da bi se Ministrstvo za notranje zadeve delovalo kot Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo z delovnim področjem Ministrstva za notranje zadeve, kot ga določa veljavni Zakon o državni upravi in pa tudi z delovnim področjem Ministrstva za digitalno preobrazbo. Tako da dejansko se Ministrstvo za digitalno preobrazbo torej ukinjamo in to prenašamo na Ministrstvo za notranje zadeve. Prav tako pa po Zakonu o državni upravi in delovnih področjih Ministrstvo za javno upravo kot določa ta zakon, se torej tudi to ministrstvo vključuje v to, razen torej področja lokalne samouprave, ki torej prehaja na drugo ministrstvo. Torej Ministrstvo za okolje, podnebje, energijo ter Ministrstvo za okolje in prostor bi združili z eno področje, kjer bi pa se je področje energetike preneslo torej Ministrstvo za infrastrukturo. Zdaj potem Ministrstvo za infrastrukturo bi delovalo kot Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko z delovnim področjem Ministrstva za infrastrukturo, kot ga določa veljavni zakon, in pa z delom delovnega področja Ministrstva za okolje, podnebje, energijo, ki se nanaša na energetiko, oskrbo z naftnimi derivati in infrastrukturo za alternativna aktivna goriva v prometu, trajnostno mobilnost, celostno prometno načrtovanje in javni potniški promet v notranjem in čezmejnem prometu. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bi delovalo kot Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino z delovnim področjem Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki ga določa veljavni zakon in pa Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki ga tudi prav tako določa 38. člen Zakona o državni upravi, torej ti ministrstvi združujemo v eno. Potem bi Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

delovalo kot Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport z delovnim področjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, kot določa Zakon o državni upravi in delom delovnega področja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki se nanaša na delovna razmerja in pravice iz dela, zaposlovanja in poklicnega usposabljanja, kajti gospodarstvo in delo je panoga, kjer mora biti, kjer predlagamo, da je pač združeno, kajti to je vsekakor povezano. Potem bi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano delovalo kot Ministrstvo za kmetijstvo, z delovnim področjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bi delovalo kot Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, z delovnim področjem demografije, delovnim področjem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kot ga določa 18. člen Zakona o državni upravi, razen delovnega področja, delovnih razmerij, pravic iz dela, zaposlovanja in poklicnega izobraževanja in delovnih področij Ministrstva za solidarno prihodnost, razen delovnega področja stanovanjske politike.

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj bi delovalo kot Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo, regionalni razvoj z delovnim področjem Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, kot določa Zakon o državni upravi in delom delovnega področja Ministrstva za javno upravo, ki se nanaša na lokalno samoupravo. Seveda bi torej do sestave nove vlade aktualni ministri torej opravljali posel tako, kot jih do sedaj.

Toliko je na začetku kratka predstavitev, pa potem kasneje v razpravi, če se bo pojavila. Hvala.

Ja, hvala.

Predlog oziroma novelo zakona je obravnaval tudi Državni svet oziroma pristojna komisija za državno ureditev. Pisno mnenje ste prejeli. Glede na to, da je z nami državni svetnik Rajko Fajt, predvidevam, da želi podati dodatno obrazložitev. Izvoli.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Spoštovani gospe in gospodje!

Komisija je danes obravnavala predlog zakona in poudarja, da predlog zakona s predlagano organizacijsko strukturo Vlade Republike Slovenije in zmanjšanja števila ministrstev naslavlja ključne izzive sodobnega delovanja državne uprave.

Komisija podpira predlagano zmanjševanje števila ministrstev, saj ocenjuje, da predstavlja ustrezen okvir za racionalizacijo in posodobitev organizacijske strukture Vlade Republike Slovenije ter prispeva k večji učinkovitosti delovanja državne uprave. Ob tem pa poudarja, da je oblikovanje izvršilne oblasti v pristojnosti izvoljenih predstavnikov v Državnem zboru, pri čemer so za zagotovitev stabilnega in učinkovitega delovanja države ključne jasne politične zaveze.

Prav tako je bilo poudarjeno, da reorganizacija ne sme biti omejena zgolj na zmanjševanje števila ministrstev temveč mora vključevati tudi vsebinsko in funkcionalno racionalizacijo delovanja državne uprave, vključno z jasno razmejitvijo pristojnosti ter učinkovitim delovanjem posameznih resorjev. Posebej je izpostavljeno bilo potrebo po uravnoteženi obravnavi vseh vsebinskih področij znotraj združenih ministrstev.

Prav tako je Komisija opozarja, da je treba pri reorganizaciji upoštevati tudi proračunske učinke, saj zgolj organizacijske spremembe brez dejanske finančne in kadrovske optimizacije ne pomenijo celovite reforme delovanja državne uprave. Predstavnik predlagatelja nam je pojasnil, da zmanjševanje števila ministrstev pomeni tudi racionalizacijo delovanja državne uprave ter potencialno zniževanje stroškov, saj večje število ministrstev praviloma pomeni več zaposlenih in pa seveda višje operativne stroške.

Prav tako je komisija posebej pozdravlja predvideno vzpostavitev samostojnega resorja za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ter poudarja, da je lokalna raven ključni partner pri oblikovanju in izvajanju javnih politik ter pomemben element učinkovitega delovanja države.

Ugotavlja, da predlog sledi tudi pobudi Združenja občin Slovenije za vzpostavitev takšnega resorja, naslovljene na politične stranke. Ob tem je bilo v razpravi izpostavljeno, da ostaja ključno vprašanje financiranja občin, saj se lokalnim skupnostim pogosto nalagajo dodatne naloge. Brez ustreznega finančnega kritja. Izpostavljena je bila tudi potreba po jasnejši ureditvi investicijskega načrtovanja ter večje predvidljivosti razvojnih politik na lokalni ravni, kar

je mogoče učinkoviteje zagotavljati v okviru samostojnega resorja. Prav tako je v nadaljevanju bilo izraženo pričakovanje, da bo prihodnja Vlada v okviru tega resorja naredila pomembne korake na področju regionalizacije ter uresničila ustavne zaveze glede vzpostavitve pokrajin. Tudi na začetku iztekajočega mandata je bilo govora o regionalizaciji, vendar zadeva se ni premaknila z mrtve točke. Komisija meni, da lahko torej regionalizacija oziroma takšna organizacijska ureditev vlade prispeva k bolj sistematičnemu in usklajenemu pristopu pri regionalizaciji in zmanjševanju razlik med regijami in znotraj njih. Komisija pozitivno ocenjuje tudi vzpostavitev demografije kot samostojnega vsebinskega področja, saj demografski izzivi predstavljajo eno ključnih razvojnih vprašanj države. Prav tako je bilo poudarjeno, da zahteva celovit in dolgoročen pristop, usmerjen k ustvarjanju spodbudnega okolja za odločanje za družino ter v oblikovanju ustreznih javnih politik za dolgoročno stabilnost družbe. V zvezi s predvidenim enomesečnim rokom za uskladitev notranje organizacijske organizacije države oziroma državne uprave se je komisija tudi v povezavi z okoliščinami glede oblikovanja vlade spraševala o njegovi izvedljivosti v praksi ter o morebitnem vplivu na učinkovitost postavitve nove organizacijske strukture. To mu je bilo pojasnjeno, da v zvezi z uskladitvijo notranje organizacije, države, uprave je bilo pojasnjeno, torej, da v času predloga še ni bila znana odločitev predsednice republike glede podeljevanja mandatov, vendar je prevladala ocena, da krajši roki lahko prispevajo k hitrejšemu političnemu dogovarjanju. Kot je že danes bilo tudi omenjeno je tudi komisija opozorila na mnenje Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, ki predlaga ohranitev samostojnega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ali navezavo na resor, ki pokriva gospodarsko gospodarski razvoj in inovacije. Ob tem komisija predlaga, da se njihova opozorila dodatno proučijo, saj področje visokega šolstva, znanosti in inovacij predstavlja eno ključnih družbenih področij s specifičnimi razvojnimi in strateškimi interesi ter pomembno vlogo pri dolgoročnem razvoju družbe in gospodarstva. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje prostorske razpršitve državne uprave, zlasti možnost selitve posameznih ministrstev oziroma njihovih delovnih področij izven Ljubljane z namenom spodbujanja bolj uravnoteženega regionalnega razvoja. V zvezi s tem je predstavnik predlagatelja podprl možnost prostorske razpršitve. Na vprašanje člana komisije, ali predlog zakona že pomeni tudi napoved, da bo Slovenska demokratska stranka predlagala mandatarja, je predstavnik predlagatelja pojasnil, da stranka trenutno ne sestavlja vlade, zato je vprašanje mandatarja v tej fazi preuranjeno. Poudarjeno je bilo, da je treba najprej preveriti parlamentarno podporo predlagani zakonski ureditvi, šele na tej podlagi pa lahko sledijo nadaljnja politična usklajevanja o sestavi vlade, razdelitvi resorjev in pa o morebitnem mandatarju. Hvala.

Ja, tudi vam hvala. Imamo tudi v gradivu mnenje Zakonodajno-pravne službe za eno konkretno pripombo. Na podlagi te konkretne pripombe je predlagatelj, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke tudi vložila amandma, ki ga imamo v obravnavi. Glede na to, da je z nami predstavnica, pa predvidevam, da želi dodatno besedo, izvolite, gospa Katarina Kralj.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem. Zakonodajno-pravna služba k predlogu zakona pripravila pisno mnenje, ki ste ga prejeli danes. Predlog zakona smo preučili z vidika naših poslovniških nalog. V njem smo načelno opozorili, da je predlagan zakonodajni pristop kljub temu, da je bil v preteklosti že večkrat uporabljen, v skladu s katerim se spremembe in dopolnitve delovnih področij ministrstev začasno uredijo v prehodnih določbah novele zakona o vladi, ne pa v sistemskem zakonu s tega področja, to je zakon o državni upravi, sporen z vidika pravne varnosti. Poleg tega, kot je že omenil gospod predsednik, smo podali še dve pripombi k

k 2. členu predloga zakona. Prva pripomba glede spremembe sedmega odstavka, sedme alineje drugega odstavka 2. člena je ustrezno upoštevana v amandmaju Poslanske skupine SDS. Glede šestega odstavka pa smo podobno kot Državni svet tudi opozorili, da je, upoštevaje ustavne, zakonske in poslovniške roke za izvolitev predsednika Vlade in imenovanje ministrov, treba po našem mnenju opraviti ponovni razmislek glede ustreznosti dolžine - sicer instrukcijskega - enomesečnega roka za prevzem nalog javnih uslužbencev, pravic proračunske porabe, saj ta rok teče od uveljavitve te novele in ne od zaprisege nove vlade. Tu se postavlja vprašanje izvedljivosti tega roka.

Zdaj bi se pa na kratko še opredelila do amandmajev poslanskih skupin Levice in Vesne. Zdaj, po hitrem pregledu ugotavljamo, da bi bilo treba zaradi amandmaja k 1. členu istih poslanskih skupin opraviti ustrezno uskladitev tudi določb 2. člena predloga zakona, in to tako drugega odstavka tega člena - tu je sicer vložen amandma iz poslanskih skupin Levice in Vesne, vendar je tudi tu neusklajenost v predlagani spremembi 5. alineje drugega odstavka -, poleg tega pa bi bilo treba tudi pripraviti amandma k četrtemu in petemu odstavku 2. člena predloga zakona.

Hvala.

Ja, tudi vam hvala.

Zaključili smo uvodne predstavitve, tako da v skladu s prejšnjim dogovorom na podlagi določb prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora prehajamo na razpravo o vseh členih in o vseh vloženih amandmajih, tako da dajem besedo članicam in članom odbora. Do zdaj imam dve prijavljeni, poslanka Nataša Sukič in poslanka Barbara Levstik Šega. Se še kdo prijavlja v tem prvem krogu k razpravi? Zaenkrat ne. Izvolite, Nataša Sukič.

Zakonodaja, ja, hvala za besedo, predsedujoči, lep pozdrav vsem skupaj.

Zdaj, jaz bom takole začela. Jaz razumem, da ima vsaka nastajajoča koalicija idejo po svoje si organizirati vlado in s tem ni seveda prav nič narobe. Ampak ni pa vedno ideja manjšega števila ministrstev, nujno ne pomeni bolj fleksibilne, bolj učinkovite države, vitkejše države, bolj racionalne in tako naprej. Treba je gledati vsebine, vsebine teh ministrstev oziroma predvsem tisto, kar izginja, ali pa tisto, kar na neprimeren način razdružujemo in združujemo na nove načine, ki so popolnoma neprimerni, to je tisto, kar je treba pri tej stvari gledati. Tako da ta predlog, ki ga imamo pred sabo, ima določene kar zanimive, bom rekla, ideje, ki pa bodo družbeno škodljive, če bodo veljale kot take. Namreč ta predlog, ki ga imamo pred sabo, jaz, je videti bolj kot politični projekt razgradnje socialne države in žal podrejanja javnega interesa interesom kapitala. Pa bom pojasnila, zakaj tako menim. Namreč pod pretvezo operativnosti in zniževanja stroškov se predlaga ukinitev oziroma združevanje ključnih resorjev, ki varujejo delavske, socialne in razvojne interese družbe. In takšna reorganizacija seveda ne pomeni učinkovitejše države, temveč mesece institucionalnega zastoja, nejasnih pristojnosti in prostega teka upravnega aparata.

Posebej problematična je združitev področja dela z gospodarstvom, to je izjemno problematična zadeva. Pa bom najprej, preden sploh nadaljujem, povedala, kako je s tem v Evropi. V Evropi praktično nikjer ne poznajo tega, da bi združili delo in gospodarstvo, nasprotno, to imajo strogo ločeno.

Nadaljevanje) Na Irskem je samo delno v to smer urejeno in tam obstaja Department of enterprise, trade and employment, in to je mogoče še najbolj tak primer, ki bi se približal temu, ampak tudi socialna politika, kar pomeni sociala in pravice delavcev širše, je dana drugam, ni pod tem resorjem. Torej, tam je skupaj gospodarstvo in trg dela in employment, sociala je pa ločena tudi na Irskem. Tako da večina evropskih držav, kot so Nemčija, Francija, Nizozemska, Švedska in tako dalje, imajo strogo ločeno Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za delo in socialo. Zakaj? Ključni razlog je ta, da se Ministrstvo za delo ukvarja s pravicami delavcev, socialo z regulacijo trga dela, gospodarstvo pa z rastjo, torej ekonomsko rastjo, s podjetji, s konkurenčnostjo podjetij, in to sta dva nasprotna interesa, ki jih ne more zastopati ena oseba v obliki ministra za delo in gospodarstvo, kot vi predlagate. Skratka, ta združitev, ki jo nameravate izpeljati je dejansko škodljiva in izjemno problematična. Pomeni, čisto konkretno, da bodo delavske pravice, minimalna plača, sindikalni dialog, varnost pri delu, zaposlovanje, pokojninska politika in celo inšpektorat za delo prišli pod ministra, katerega primarna naloga pa je zastopanje gospodarstva in kapitala, in to je neposreden napad na evropski socialni model, spoštovane in spoštovani, ker kot rečeno, ni slučajno, da cela Evropa ima drugačno ureditev. In vi bi radi bili praktično unikum. Še Avstrija, ki se je šla ta eksperiment leta 2022, je leta 2025 ponovno razdružila Ministrstvo za delo in gospodarstvo in ne vztraja pri tem modelu, ker je ugotovila, da to ni v redu. Skratka, to je torej neposreden napad na evropski socialni model, ki temelji na ravnotežju med delom in kapitalom, ter na neodvisnem socialnem dialogu. In jaz ne vem kako si vi predstavljate socialni dialog. Ali bo ena in ista oseba, to je popolnoma shizofrena situacija, v socialnem dialogu zastopala tako sindikalno stranko, delavsko kot gospodarstvo. Kako, kako si to predstavljamo? To je popolnoma neizvedljivo in nemogoče. En človek se ne more razdeliti na dva dela. In gotovo bo na koncu ščitil tistega, ki je močnejši, se pravi kapital, in kdo bo izvisel, ja, delavci, to pa so delovni ljudje v Sloveniji, ki pravzaprav brez njih gospodarstva ni. In ko sta zaščita delavcev in konkurenčnost kapitala pač pod isto streho, kot sem rekla, praviloma dejansko prevlada močnejši interes, to je kapital, in kajti delavec je že nekako po zakonu prepoznan kot šibkejša stranka in s tem izgublja svojega institucionalnega zagovornika. Če boste torej to razdružitev in neko hecno združitev naredili, je to to.

Še posebej problematičen pa je prenos inšpektorata za delo. Pod ministrstvo za gospodarstvo. Ker to je pa popolno navzkrižje interesov, namreč isti minister, ki bi hkrati zastopal gospodarstvo in usmerjal organ, ki mora to gospodarstvo nadzirati in sankcionirati ob kršitvah. Je pa kako? Človek, ki bo zastopal interese kapitala, bo istočasno sankcioniral gospodarstvo, če bo to izvajalo kakšne kršitve. Saj to je, ja. ne gre, jaz ne vem. Res bi prosila za neko, spoštovani predlagatelj, upam, da me poslušate no. Res bi prosila za utemeljitev, kako si to predstavljate, kako bo ena in ista oseba lahko ti dve vlogi izvajala sočasno, hkrati.

Kar se tiče ukinitve Ministrstva za solidarno prihodnost, jaz vem, da je vam šla ves čas v nos to ministrstvo, ves čas ste imeli hud problem z njim, celo referendum ste si izmislili, da bi to zaustavili, ne, ampak kakorkoli obrnete, to ministrstvo je svoje svojo vlogo več kot opravičilo. Je bilo dejansko nosilec največjih socialnih reform v zadnjih desetletjih v tej državi. Prvič po več kot 20. letih obljub je konkretno vzpostavilo celovit sistem dolgotrajne oskrbe in kakorkoli ga vi kritizirate, vzpostavilo ga je in sistem je začel delovati, četudi ima svoje, še vedno zagonske, določene težave, ampak vendarle, v praksi je začelo to funkcionirati, ni

bilo samo na idejni zasnovi ali pa na papirju, ampak je dejansko začelo delati, ne? In to je pač ena največjih reform socialne države v zadnjih desetletjih in to je bil vzpostavljen četrti steber socialne države. Tako da se temu zdaj odpovedati kar tako, lahkotno zamahniti z roko, ne vem, jaz se malo čudim no, katerakoli vlada bi že bila, mislim, jaz ne vem, saj to je popolnoma korak, mislim ne en korak, več korakov nazaj, če boste šli v to smer. Na stanovanjskem področju, kakorkoli se obrnemo, nikoli, to področje se je izjemno zanemarjalo desetletja. Tu se je vzpostavilo prvič dolgoročno stabilno financiranje neprofitnih najemnih stanovanj, kar bo pomagalo predvsem mladim družinam, če smo že pri demografiji, ki pač je vaša skrb, ampak tu bi morali tudi misliti na mlade družine, saj ljudje, mladi ljudje ne bodo osnovali družin, če nimajo nekih osnovnih pogojev, recimo strehe nad glavo, ki si jo lahko privoščijo. Potem je bila to pač, to je bila prva jasna alternativa nepremičninskemu trgu, kajti samo na ta način bomo v kakšnih desetih letih, če se to sprovede do konca in realizira, kot je načrtovano. Dejansko se bodo cene začele samo regulirati na trgu, ker bo pač enostavno ponudba in povpraševanje, to razmerje ne bo več enako. Ko bo manj povpraševanja in večja ponudba, bodo cene padale in bodo ljudje lažje prišli do stanovanj. Mislim, saj to je popolnoma logično in tudi to boste zdaj, se bojim, šli zrušiti, ne?

Da ne omenjam prvih, torej uvedbe ekonomske demokracije, ESOP model, ki je zelo napreden model in ki ga nekatera podjetja pri nas že so posvojila. In si poglejte, kako lep zgled dobre prakse je ta model in kako to dejansko deluje v praksi.

Tako da kar se teh predlogov bodoče koalicije tiče, se kaže, je jasna širša politična usmeritev. Na žalost, tudi glede na interventni zakon, ki ga boste jutri dali pred nas, davčni odpustki za najbogatejše. Tam boste tisto kapico poveznili na 7000, nad 7500 evri. Pomeni, da bo človek, ki zasluži, ne vem, 67000 evrov na mesec, bo imel odpustka 12000 evrov na mesec, a ne? Za toliko bo prikrajšana seveda javna blagajna. Ena povprečna družina, / oglašanje iz dvorane/ vem, ampak govorim, kakšna je vaša smer, ker to se vse nakazuje tudi v tej strukturi. Dobro, saj bom samo na hitro, ena povprečna družina bo pa prihranila pa 15 evrov na mesec. No, tudi, take so razlike med bogatimi in srednjim razredom, da najrevnejših sploh ne omenjam, ne?

No, skratka, šli boste torej v deregulacijo trga najemnin, v prekarizacijo dela, podrejanje socialnih politik logiki trga, kot zmeraj. mislite, da je trg res tako sankrosankta, da preko tega ni, onkraj tega ni, ščitili ne boste najranljivejših, kot da smo dobesedno v džungli in preživijo seveda samo najmočnejši in tega seveda ne morete prikriti pri ustanavljanju novih simbolnih resorjev, kot je Ministrstvo za demografijo, kjer sicer zaenkrat še jasnih vsebin in rešitev ne vidimo, vidimo samo ime in nek namen, ampak saj, kot rečeno, vam demografija ne bo delovala, če bodo stanovanjske politike padle, vse te stvari so povezane, pa če bodo socialne politike padle tudi ne.

Tako da mi v Levici dejansko, in Vesni, ostro nasprotujemo, nasprotujemo združevanju dela z gospodarstvom in vas pozivamo, da sledite evropskemu modelu, široko razširjenemu, ki je veljal dobesedno v vseh državah v Evropski uniji, v vseh. Še Avstrija se je odpovedala temu eksperimentu, ker je videla, da to ni v redu. Po treh letih so opustili to, spoštovane in spoštovani, 22. leta so to eksperimentirali, kar zdaj vi predlagate, leta 2025 so tole razdružili nazaj. Ne gre. Še njim je postalo jasno. Jaz ne vem, na koga se vi pravzaprav referirate? Tudi enega takega več ni v Evropi, ki bi na ta način to imel rešeno, kot rečeno, niti Irska ne na ta način, tudi Malta, ki je malo manjša in fleksibilnejša, ima to malo drugače rešeno, ki ima nek približek temu. Samo ti dve državi, pa še ti dve ne, tako kot vi to predlagate. Tako da jaz ne vem, ali mislimo biti unikum v tej Evropski uniji, ki bo res en tak hud udar na vse Pridobitve boste izvedli kar takoj.

Dajte malo premisliti, no. Saj jaz se strinjam, da imate 15 ministrstev, da se razumemo, samo dajte to malo drugače zrihtati, no. Ne razdruževati tiste, ne razdruževati tistega, kar spada skupaj in združevati tistega, kar ne spada skupaj, ne. Tako da smo za ohranitev torej samostojnega Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, po možnosti za ohranitev Ministrstva za solidarno prihodnost ali pa vsaj direktorate naredite, ki bodo resno skrbeli za stanovanjske politike in dolgotrajno oskrbo, kot se spodobi, še naprej. In pa seveda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, tudi za to smo, za ohranitev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ker država, to je pač naše prepričanje, pač ne sme biti cenejša vedno znova in vsakič znova na račun ljudi, njenih državljank in državljanov. Pač ne sme. Slovenija sicer res potrebuje učinkovito, solidarno in socialno državo, ampak ne države, ki varčuje pri delavcih, upokojencih, mladih in najbolj ranljivih in vedno znova misli zgolj in edino na koristi kapitala. Mislim pa, do kod bo to šlo? Saj vidite, da niti pri pokojninskih, ko so odmere, poglejte, kakšna neenakost je tam. Mi se nikoli ne bomo zmenili v tej državi očitno, da bi se tukaj izenačila recimo prispevna stopnja. Kapital plačuje 8,25, delavci 15. Mislim, a se vam ne zdi, da je že čas, da nehate toliko vsakič znova nova darila kapitalu dajati? In jaz razumem, da vas je kapital forsiral, da pridete spet na oblast in da morate nekaj na nek način mu to povrniti, samo tole je resno malo, malo greste predaleč. Tako radikalno pa, oprostite, še niste se lotili posega v oziroma napada na dobesedno te osnovne pridobitve socialne države, no, za božjo voljo. Še je čas, da se tudi vi premislite, pa imate tistih svojih 15 ministrstev, ni problema, samo malo drugačna.

Hvala lepa.

Ja, za naprej: govorimo o noveli zakona o vladi. Zdaj, tukaj je bilo ogromno tudi vsebine, ki ni neposredno povezana s tem. Ne govorimo o prispevkih, tudi se ne sprašujemo, zakaj tega niste v štirih letih uredili, če vas je to motilo, da kapital plačuje, kot pravite, 8 procentov, zaposleni pa 15. / oglašanje iz dvorane/ Tako da ne govorimo o tem in ne govorimo o vsebinskih vprašanjih. / oglašanje iz dvorane/ Za to bo priložnost, ko bomo obravnavali zakonodajo s tega področja, tako da bi jaz predlagal, da se omejimo na strukturo, ki je, mimogrede, skoraj identična kot tista, ki je bila vložena s strani Svobode 13. aprila.

Nataša Sukič, postopkovno.

Glejte, spoštovani predsedujoči, vidim, da so tudi nova pravila začela veljati v tem Državnem zboru. Glejte, vi danes koordinirate sejo, kot vodite sejo.