Spoštovani, prehajamo na

Gradivo k 2. in 3. točki smo prejeli od Vlade 23. aprila letos na podlagi tretjega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Del omenjenega gradiva ste poslanke in poslanci zaradi varovanih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS. Gradivo za obe točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

Ker sta s stališči vsebinsko povezani, bi predstavitev in razpravo za obe točki, če se strinjate, opravili pri tej točki, nato pa ločeno glasovali o predlogih mnenj. Ja, se strinjate.

Prosim državno sekretarko gospo Nevo Grašič, državno sekretarko na Ministrstvu za zunanje zadeve in evropske zadeve, da nam predstavijo oba osnutka skupnih stališč Evropske unije in zlasti obe stališči Republike Slovenije.

Spoštovana predsednica, najlepša hvala za besedo. Glede na to, da je javna seja, dovolite še enkrat, da se v imenu Ministrstva za zunanje in evropske zadeve,

čestitam poslankam in poslancem Odbora za zadeve EU in želim uspešno delo vsem in dobro sodelovanje, seveda, z našim ministrstvom.

Vesela sem, da lahko tako pozitivno začnemo to prvo sejo, in sicer, da predstavim splošno stanje v pristopnih pogajanjih Črne gore ter skupno stališče, kot si gospa predsednica rekla, glede zaprtja poglavja dve prosto gibanje delavcev in zaprtje poglavja 28, varstvo potrošnikov in zdravja za Črno goro.

Kot veste, Črna gora je status kandidatke pridobila že decembra 2010, pogajalski proces pa začela s sklicem prve medvladne konference junija 2012. Črna gora je v tem času odprla že vsa poglavja, začasno pa zaprla 14 in večino teh smo tudi skupaj obravnavali na tem cenjenem odboru. Na zadnji medvladni konferenci marca letos so začasno zaprli poglavje 21, to je vsa evropska omrežja. Obžalujemo pa edino, da je Hrvaška blokirala zaprtje poglavja 31, to je zunanja, varnostna in obrambna politika.

V osnutku stališča, ki je, ki ste ga spoštovane poslanke in poslanci prejeli, je skupno stališče za začasno zaprtje poglavja dve za Črno goro, torej na področju prostega pretoka delavcev. Gre predvsem za reformo o dostopu do trga dela Črne gore, ki se sinhronizira z evropsko zakonodajo. Tukaj je Evropska komisija ugotovila, da Črna gora v veliki meri usklajuje oziroma je uskladila s pravnim redom Evropske unije. Tudi ni zahtevala nobenih odstopanj ali kakršnihkoli prehodnih obdobij za izvajanje tega pravnega reda same skupnosti. Tako da se mi zdi, da je opravila precejšnjo težko tehnično delo na tem področju. Enako velja tudi za poglavje 28, varstvo potrošnikov in zdravje, kjer se je predvsem usklajevalo, usklajevala zakonodaja glede uporabe standardov kakovosti in pa tudi varnosti na področju javnega zdravja in pa zaščite, zaščite potrošnikov. Tudi tukaj nobenih odstopanj. Črna gora je opravila svoje delo in uskladila zakonodajo, zdaj pa želimo, da to privede tudi do dejanske transformacije družbe Črne gore, da postane vse bolj evropska.

Slovenija seveda podpira osnutek skupnega stališča Evropske unije pri obeh dveh poglavjih in pozdravlja res dejstvo, da je Črna gora v zadnjih mesecih dosegla izjemen napredek v pristopnem procesu. To sem lahko tudi sama videla. Ravno v ponedeljek oziroma v torek sem se vrnila iz Podgorice, kjer je motivacija tamkajšnje administracije in pa političnega vodstva na zelo visoki ravni. In vsi si želimo, da se ambiciozen načrt Črne gore, da do konca 2026 zapre še ostala poglavja in ima cilj članstva Evropske unije v 2028, res uresniči. Slovenija poudarja seveda, da za polnopravno članstvo v Evropski uniji je potrebno izpolnjevanje vseh meril in kriterijev. Zaenkrat je Črna gora res na dobri poti in vesela sem, da s takšnim sporočilom lahko prihajam v Državni zbor ravno dan prej pred našim res lepim dnevom Evrope, 9. majem. Hvala lepa.

Hvala državni sekretarki Nevi Grašič za predstavitev skupnih stališč.

Seveda, na 56. seji, 5. maja letos, je gradivo od druge do pete točke obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenja, ki smo jih prejeli.

Za predstavitev mnenj Komisije Državnega sveta k 2. in 3. točki prosim članico komisije, magistrico Eleno Zavadlav Ušaj.

Hvala predsednici za besedo.

Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem in ostalim prisotnim na današnji seji!

Tako kot ste povedali, predsednica Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta obravnavala na svoji 56. seji, 4. maja in sicer komisija obe stališči podpira. Komisija se je seznanila, da Črna gora v pristopnem procesu velja za vodilno kandidatko v regiji. Glede začasnega zaprtja poglavja dva, to je prosto gibanje delavcev in 28., to je varstvo

potrošnikov in zdravja, je bilo pojasnjeno, da sta obravnavani poglavji v celoti usklajeni s pravnim redom Evropske unije brez zahtevanih prehodnih obdobij, kar kaže na visoko stopnjo pripravljenosti. Komisija je v razpravi o varstvu potrošnikov izpostavila uporabo evra, glede česar je bilo v odgovoru pojasnjeno, da slednje ni predmet obravnavanih pogajalskih poglavij. V praksi sicer enostranska uvedba evra brez formalnega sporazuma z Evropsko centralno banko lahko olajša vključevanje, vendar morajo biti za članstvo v Evropski monetarni uniji izpolnjeni maastrichtski konvergenčni kriteriji. V povezavi s prostim gibanjem delavcev je bilo v razpravi komisije izpostavljeno vprašanje usklajenosti visokošolskega sistema. Opozorjeno je bilo, da kljub formalni prilagoditvi še vedno obstajajo odstopanja, kar lahko povzroča težave pri priznavanju diplom in prostem gibanju delovne sile. Zato je bila poudarjena potreba po jasnem opozorilu v Črni gori, da dokončno uskladi visokošolske študijske programe.

V razpravi se je komisija dotaknila tudi vprašanja napredka glede pokojninskih pravic zaposlenih in samozaposlenih, glede česar je bilo pojasnjeno. da gre za napredek v smeri približevanja pravnemu redu Evropske unije. Po opravljeni razpravi je komisija v okviru glasovanj stališčema izrekla soglasno podporo.

Hvala.

Hvala magistrici Leni Zavadlav Ušaj za predstavitev stališča Državnega sveta.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Ja, Andreja Rajbenšu, izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča.

Povedali ste v bistvu že kar nekaj o Črni gori oziroma smo že tudi poslušali, in ker se danes pogovarjamo o dveh začasno torej zaprtih poglavij, torej 2 in 28, me je seveda zanimalo, kako daleč na splošno Črna gora trenutno je in o čem se pogovarjamo, ko govorimo o začasnem zaprtju poglavja. Torej, na končnem, kot ste že povedali, je Črna gora oziroma tudi Evropska komisija jo ima za vodilno med kandidatkami za članstvo. Kolikor sem razumela, pomeni začasno zaprto v bistvu, da je zakonodaja sicer usklajena z Evropsko unijo, ampak da ni nujno, da se vse že v praksi tudi tako, bom rekla, da deluje v praksi, tako kot je tudi zapisano, tako da lahko rečemo, da te nekako začasne, začasno zaprtje pomeni, da je lahko tudi pogojno, kolikor sem razumela. Zdaj, splošna ocena napredka, kar se tiče teh različnih poglavij, ki so jih začasno, seveda, ki jih začasno zapira, kaže, da seveda ta napredek je predvsem na nekih tehničnih poglavjih, tam kjer je največ napredka. Torej, ko se govori o prometu, o infrastrukturi, o energiji, pri, ne vem, carini, mogoče tudi zaradi tega, ker so pravila zelo, zelo jasna po celi Evropski uniji, mogoče je tudi tukaj malo manj političnega vpliva. Na splošno je tudi Črna gora kar usklajena že z zunanjo politiko oziroma v tem smislu potem tudi s politiko Evropske unije in sledi tudi med drugim sankcijam Evropske unije, kar se tiče Rusije, če sem prav razumela. Tudi makroekonomska stabilnost je, kot je bilo omenjeno, torej je stabilna, uporablja se evro, sicer ne uradno, ampak se, tudi gospodarstvo je relativno odprto in ima tudi relativno stabilne javne finance. Sama administrativna pripravljenost, torej lahko rečemo, da se vzpostavljajo institucije, torej, da nekako javna uprava poskuša tudi razumeti evropsko, torej EU, bom rekla, sredstva, pa kako to funkcionira. Zdaj mogoče malo manj je, bom rekla, ni napredka, pa jaz mislim, da tukaj ni Črna gora edina, ampak najbrž to velja kar za vse kandidatke, in to je seveda za poglavje 22 pa 23, torej ta dva temeljna poglavja, ki govorita seveda o pravosodju, o boju proti korupciji in tako dalje, tako da tukaj pač tega napredka še takšnega ni, pa verjamem pa, da ga bodo seveda do konca tudi zaključili.

Zdaj, če gremo na poglavje dva, torej prosto gibanje. delavcev, ki je začasno zaprto. Je bilo že povedano, kaj to pomeni, v bistvu Črna gora tukaj je uskladila zakonodajo z evropskimi standardi, najbrž je tudi vzpostavila že nek institucionalni okvir, najbrž kakšne določene zavode in vse, kar pač vpliva na to in pa seveda omejitve so še, kolikor sem razbrala. Gre pri dejanski mobilnosti delavcev,

ki je še relativno nizka, tudi med drugim mogoče zaradi manjšega trga dela, mogoče da je tudi to. Pa mogoče, da tudi administrativni sistem ponekod deluje bolj na papirju kot v realnosti, ampak verjamem, da to se bo dalo seveda popraviti, tako kot povsod drugod.

Kar se tiče poglavja 28, se mi zdi malo bolj širše, ker gre za tako varstvo potrošnikov in pa zdravja. Tako da kot je bilo rečeno, gre za varstvo potrošnikov, mogoče tudi nadzor nad trgom in pa en del najbrž tega zdravja, ker po moje kakšno poglavje o zdravju bo še potem posebej. Govori se predvsem o javnem zdravju, ko gre mogoče, ne vem, za nalezljive bolezni, ne vem, varnost hrane ali kaj takega. Tako da tukaj tudi je napredovala, kot ste povedali, zakonodaja določena je bila na teh področjih sprejeta, torej varstvo potrošnikov, potem tudi določene, določeni organi so bili vzpostavljeni, inšpekcije in tako dalje. In v samem, torej napredek v javnem zdravstvu, pa seveda zakonodaja o tobaku, pa tudi določene kampanje so začeli izvajati na področju zdravega načina življenja in tako dalje.

Tako da jaz bi mogoče imela dva vprašanja za vas ravno na področju tega začasnega zaprtja poglavij. Pa me zanima, kako to izgleda. Torej potem Črna gora prejema dodatne zahteve ali pa priporočila. Kako se potem spremljajo s strani Evropske unije? Torej kako Evropska komisija preverja napredek po začasnem zaprtju poglavij, da jih potem lahko končno točno zaključi?

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Še kdo od poslancev mogoče? Ne. Državna sekretarka Neva Grašič, boste dali odgovor? Izvolite.

Predsedujoča, z veseljem. Hvala lepa tudi poslanki Rajbenšu za to vprašanje. Sva si v tem času izmenjali že kar nekaj stališč in vesela sem, da je posebna pozornost tega cenjenega odbora vedno tudi na naši bližnji regiji in širitvi.

Mogoče najprej en tak širši okvir, potem pa par točk, katere ste že izpostavili v svoji razpravi. Črna gora, vemo, je stabilna država. Ravno letos praznuje 20 let svoje samostojnosti. Uspela, se mi zdi, da je učvrstiti nekako nek svoj položaj v regiji in tudi politični ugled kot precej evropsko usmerjena država, z vrednotami, ki mislim, da jih delimo tudi Črna gora in Slovenija. Je članica NATO, je vodilna med državami zahodnega Balkana, v napredku, v procesu približevanja. Kot ste sami omenili, ima sto procentno usklajenost skupne zunanje in varnostne politike z evropsko in res jo smatramo kot partnerko tako v Natu in bodočo v EU in jo velja, bi rekla, označiti kot faktor stabilnosti v regiji trenutno. Kar se tiče samega pogajalskega procesa, gre za zelo tehničen proces z veliko podrobnostmi. Kot ste rekli, gre za začasno zapiranje poglavij; to je proces, ki je stalen pri vseh pogajalskih poglavjih. V skladu s svojimi pogajalskimi stališči, ki so bile s strani Črne gore oziroma posameznih ministrstev predstavljeni Evropski komisiji, se Črna gora potem zavezuje, da bo do pristopa, to se pravi do tistega končnega, uskladila v celoti še kakršnekoli podrobnosti s pravnim redom Evropske unije in da bo odpravila preostale pomanjkljivosti, ki so ugotovljene pri vsakem posameznem poglavju pri pregledu zakonodaje, nacionalne zakonodaje s strani Evropske komisije. Tako da bi rekla, da je to zelo dvosmeren dialog med državo kandidatko in Evropsko komisijo po posameznih področjih. Seveda končno je tisto, ko podpiše sama država kandidatka pristopno pogodbo, do takrat je vse v bistvu začasno, sem pa vesela, da je končno po več mesecih tudi naših prizadevanj kot Republike Slovenije prišlo do ustanovitve tako imenovane delovne skupine za samo pristopno pogodbo, kjer se sedaj seveda po, vse od 2013, ko je bila, oziroma 2011, ko je Hrvaška zaključila sama pogajanja, pa do sedaj, ni prišlo do

bi rekla, tako naprednega procesa v sami širitvi. T a delovna skupina je sedaj ključna, da se uskladi. Ta končna, v bistvu pristopna pogodba, kaj so vsebine, ki so tam noter, k er seveda evropski acqis je od 20 11 oziroma 2 013, ko je pristopila Hrvaška, se že zelo razvil i n imajo te države kandidatke trenutno veliko težjo nalogo, kot smo jo mogoče imeli mi v velikem širitvenem Big bangu desetih držav in pa kasneje Romunija, Bolgarija in pa Hrvaška.

Mogoče glede samih podrobnosti t eh dveh pogajalskih poglavij, to se pravi številka 2. G re predvsem v okviru zakonodaje prostega gibanja delavcev. Črna gora je še posebej morala spremeniti svojo zakonodajo, da je odpravila vse obstoječe omejitve n a podlagi državljanstva, glede samega dostopa do zaposlitve in pa seveda, da zagotavlja pravico do prebivanja državljanov Evropske unije in njihovih družinskih članov. Zagotovila je tudi enako obravnavo delavcev Evropske unije v primerjavi z domačimi delavci glede delovnih pogojev, enakosti na delovnem mestu. Napredek je bil pa dosežen tudi na področju dodatnih pokojninskih pravic zaposlenih, samozaposlenih oseb, ki se gibljejo znotraj Evropske unije in pa seveda s tem je precejšnja nova zakonodaja. Enako kot naš državni zbor dolgotrajno sprejema zakonodajo na tem področju, kako šele, ko se neka država kandidatka tako močno in tako hitro tudi prilagaja evropski zakonodaji.

Kot ste že sami omenili, k ar se pa tiče 28. poglavja, varstva potrošnikov in zdravje, gre pa tukaj predvsem za po eni strani strateško načrtovanje politik in izvrševanje same zakonodaje, kar se tiče varstva potrošnikov, predvsem pa tudi glede na zmogljivost administracije Črne gore, ki vsi vemo, da je omejena, ampak visoko motivirana, da vse te zmogljivosti še naprej krepi, dodatno usposablja osebje na teh področjih, tudi vzpostavi ustrezne upravne strukture in pa zmogljivosti izvrševanja. S o tukaj še številna področja, ki jih je Črna gora v tem poglavju uskladila. Predvsem pa, kot sem že rekla, gre za uporabo standardov kakovosti in varnosti Evropske unije na področju javnega zdravja in varstva potrošnikov. Hvala lepa.

Hvala lepa za odgovor in razjasnitev. Želi še kdo od poslancev s e prijaviti k razpravi? Ne. Ugotavljam, da te želje ni, zato končujem razpravo.

Na glasovanje dajem predlog mnenja, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča EU za začasno zaprtje poglavja2, t o je prosto gibanje delavcev za Črno goro. Prosim, da glasujemo.

Glasujemo. Ugotavljam, da s 14 glasovi za in nobenim proti je mnenje sprejeto.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. točko dnevnega reda- Stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča EU za začasno zaprtje poglavja 28, varstvo potrošnikov in zdravje za Črno goro.

Razprava je bila združena, zato dajem na glasovanje predlog mnenja, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča EU za začasno zaprtje poglavja 28, to je varstvo potrošnikov in zdravja za Črno goro.

Glasujemo. Ugotavljam, da s 15 glasovi za in nobenim proti je bilo mnenje sprejeto.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. točko dnevnega reda - Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju in nadzoru predhodnih sestavin za prepovedane droge ter razveljavitvi uredb ES številka

273/2004 in ES številka 111/2005.

Gradivo k točki smo prejeli od Vlade 16. aprila letos. K 5. točki pa 23. aprila letos na podlagi tretjega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo obeh predlogov stališč v Državnem zboru je danes. Gradivo k obema točkama je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in skupnemu odboru kot matičnemu delovnemu telesu, slednji gradiv ni obravnaval.

Prosim Ministrstvo za zdravje, magistro Vlasto Mežek, generalno direktorico Direktorata za dostopnost in ekonomiko na Ministrstvu za zdravje, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča za to točko. Izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo, gospa predsednica, spoštovani in spoštovane članice in člani.

Predstavila vam bom Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju in nadzoru predhodnih sestavin za prepovedane droge ter razveljavitvi uredb ES številka 273/2004 in ES številka 111/2005. Predhodne sestavine za prepovedane droge so kemikalije za zakonito industrijsko uporabo, to je farmacija, kozmetika in podobno, ki pa se lahko zlorabijo za proizvodnjo prepovedanih drog, zato so strogo nadzorovane na ravni EU. Veljavni sistem nadzora temelji na evropskih uredbah ES 273/2004 in 111/2005, ter razvršča snovi trenutno v štiri skupine glede na tveganje. Vendar pa se razmere od sprejetja, vendar pa so se razmere od sprejetja teh dveh uredb spremenile. V zadnjih letih namreč hitro narašča število tako imenovanih dizajnerskih predhodnih sestavin, to so sestavine brez znane zakonite uporabe z izjemo raziskav in inovacij. Gre za kemično prilagojene snovi, ki so namenoma oblikovane v izogib obstoječim zakonodajnim zahtevam. Proizvajalci teh snovi namreč z manjšimi spremembami molekularne strukture ustvarijo nove spojine, ki niso na seznamu nadzorovanih snovi. Posledično obstoječi sistem nadzora, ki temelji na posameznih natančno opredeljenih snoveh, ni več dovolj učinkovit. Predlog uredbe združuje sedanje skupine dve, tri in štiri v enotno skupino dva, za dizajnerske predhodne sestavine pa uvaja novo kategorijo tri. Predhodne sestavine za prepovedane droge kategorije tri, vključuje snovi brez znane zakonite uporabe, razen za raziskovalne in inovacijske namene, zato bo njihova proizvodnja, trgovina, uporaba ali posedovanje načeloma prepovedano. Izjema bo uporaba manjših količin za raziskave in inovacije, ki bodo dovoljene na podlagi predhodnega uradnega obvestila. Za večje količine ali druge zakonite uporabe pa bo treba pridobiti ustrezno dovoljenje, to je licenco.

Pomembno novost predstavlja tudi opredelitev predhodnih sestavin za prepovedane droge, z določeno kemijsko strukturo, ki omogoča zajem večjih skupin snovi in ne le ene snovi, s čimer bo omogočen celovit in hitrejši odziv na pojavljanje novih predhodnih sestavin. Poseben poudarek je namenjen tudi digitalizaciji postopkov. Uveden bo elektronski sistem dovoljenj, ki bo omogočal uporabo elektronskih vlog in e-dovoljenj ter nadomestil sedanji sistem izdaje dovoljenj, licenc, registracij ter uvoznih izvoznih dovoljenj. Pri tem bo vključena tudi uporaba sistema carinskega enotnega okenca EU za izmenjavo potrdil, to je informacijskega sistema EU, ki omogoča elektronsko izmenjavo podatkov o določenih certifikatih in dovoljenjih. Med nacionalnimi carinskimi sistemi in sistemi pristojnih organov. V tem okviru Republika Slovenija podpira usmeritev, da se zahteva po pridobivanju uvoznih in izvoznih dovoljenj odpravi, ter nadomesti s sistemom upravljanja količin, ki temelji na obveščanju izvajalcev o količinah, ter na samodejnih preverjanjih s strani carinskih organov pri uvozu in izvozu. Takšna ureditev bo dodatno prispevala k zmanjšanju administrativnega bremena za izvajalce,

hkrati pa bo omogočila ohranitev strogega nadzora nad predhodnimi sestavinami za prepovedane droge, ki vstopajo v carinsko območje Unije ali ga zapuščajo ter zagotovila, da Unija in njene države članice še naprej izpolnjujejo mednarodne obveznosti. Republika Slovenija ocenjuje, da bo takšna ureditev prispevala k zmanjšanju administrativnih stroškov za gospodarske subjekte. Predlog nove uredbe predstavlja pomemben korak k posodobitvi, poenotenju in učinkovitejšemu nadzoru nad trgovanjem s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge v EU. Združitev obstoječih dveh uredb v enoten pravni okvir prispeva k večji pravni jasnosti, zmanjšanju pravnih bremen ter bolj usklajenemu delovanju notranjega in zunanjega trga.

Predlog določa tudi razširjene pristojnosti Agencije EU za droge, ki ima nov mandat na področju predhodnih sestavin za prepovedane droge. Kar pomeni, da ima okrepljeno vlogo pri spremljanju, analizi tveganj in podpori državam pri nadzoru ter preprečevanju njihove zlorabe za nezakonito proizvodnjo drog. Republika Slovenija podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju in nadzoru predhodnih sestavin za prepovedane droge ter razveljavitvi uredb ES številka 273/2004 in številka 111/2005, saj ta predstavlja pomemben korak naprej pri nadgradnji in izboljšanju sistema za preprečevanje zlorab predhodnih sestavin za prepovedane droge, obenem pa prispeva k poenostavitvi njihove zakonite uporabe.

Republika Slovenija podpira uvedbo nove kategorije za dizajnerske predhodne sestavine, kar omogoča učinkovitejše spremljanje in preprečevanje širjenja predhodnih sestavin za prepovedane droge v nezakonite namene. Pozdravljamo tudi predlagano digitalizacijo postopkov, ki bo prispevala k večji učinkovitosti, preglednosti in boljšemu sodelovanju med deležniki, hkrati pa zmanjšala administrativne obremenitve. Ob tem pa opozarjamo na pomen oblikovanja enostavnih, učinkovitih in sorazmernih rešitev, ki ne ustvarjajo nepotrebnih bremen za zakonite uporabnike ter poudarjamo potrebo po jasnih in izvedljivih pravilih za njihovo praktično izvajanje.

V nadaljnjih pogajanjih pri sprejemanju predloga omenjene uredbe se bo Republika Slovenija zavzemala za pragmatične rešitve, ki bodo zagotavljale učinkovit nadzor nad predhodnimi sestavinami, ki sedaj niso pod nadzorom. Imajo pa pomembno vlogo v nezakoniti proizvodnji drog, kar potrjuje njihov naraščajoči delež v številu zasegov v zadnjih letih, ob hkratnem omejevanju administrativnih obremenitev za gospodarstvo.

Hvala za vašo pozornost.