Predsednik Zoran Stevanović: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, dame in gospodje, začenjamo osmo izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena Poslovnika Državnega zbora ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 8. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 20. maja, s samim sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Prehajamo torej na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda. Mandatno-volilna komisija Državnemu zboru predlaga, da dnevni red seje razširi s 3. točko dnevnega reda, to je s Predlogom sklepa o pravici Maruše Babnik do opravljanja funkcije poslanke za čas, ko poslanec gospod Janez Janša opravlja funkcijo predsednika vlade. Predlog ste prejeli z dopisom z dne 26. 5. 2026.

Ali želite, magistra Karmen Furman, kot predstavnica predlagatelja širitve besedo? Odrekate se besedi. Nadaljujemo z besedami predstavnikov poslanskih skupin. Želi predstavnica predlagatelja širitve ... Se opravičujem, kar prijavite se k razpravi. Ali bi sploh kdo želel? Dobro, najlepša hvala. Dodatna obrazložitev, magistra Furman? Ne, okej. Torej zaključujem predstavitev stališč o predlogu širitve.

Zato prehajamo kar na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite najprej delovanje svojih glasovalnih naprav in odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda.

Pa kar glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Kaj je bilo? Sem prekinil glasovanje, kar preverite še enkrat. Odrejam petminutno pavzo, da preverimo te glasovalne naprave.

Poslanke in poslance še enkrat prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. Ali je zdaj vse v redu? Je.

Odločamo torej o predlogu za širitev dnevnega reda in glasujemo. Kar izvolite.

Ugotavljam, da je navzočih 79 poslancev, za je glasovalo 79, proti ni bil nihče.

S čimer ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

Državni zbor bo izglasovano širitev obravnaval kot 3. točko dnevnega reda, in sicer takoj po določitvi dnevnega reda seje. Glasovanje o predlogu dnevnega reda se nadaljuje. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Glasujemo. Navzočih 78 poslancev, za je glasovalo 78, proti ni bil nihče, s čimer ugotavljam, da je dnevni red 8. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 3. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga sklepa o pravici gospe Maruše Babnik do opravljanja funkcije poslanke za čas, ko poslanec gospod Janez Janša opravlja funkcijo predsednika Vlade. Ker poslanec Janez Janša v času, ko opravlja funkcijo predsednika vlade, ne more opravljati funkcije poslanca, je Državna volilna komisija Državnemu zboru posredovala sklep, s katerim je ugotovila, da pripada pravica opravljanja funkcije poslanca namesto poslanca, ki opravlja funkcijo predsednika vlade. gospe Maruši Babnik.

Sklep Državne volilne komisije je obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je Državnemu zboru tudi pisno poročala in predložila predlog sklepa.

Mogoče želi magistra Furman kot predsednica komisije predstaviti poročilo. Ne. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Tudi ne, torej zaključujemo s to temo. Besedo pa dajem poslankam in poslancem, če seveda kdo želi. Ugotavljam, da ni razpravljavcev, zato zaključujem razpravo.

In kar prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: V času dokler poslanec gospod Janez Janša opravlja funkcijo predsednika Vlade, opravlja funkcijo poslanke Državnega zbora od današnjega dne Maruša Babnik.

Glasujemo torej. Ugotavljam, da je navzočih 78 poslancev, za je glasovalo 78, proti ni bil nihče.

S čimer ugotavljam, da je sklep sprejet.

Poslanko kolegico, gospo Marušo Babnik vabim, da se nam pridruži in zasede svoje poslansko mesto.

Kolegici želim, da bi v poslanskih klopeh uspešno opravljala delo poslanke in ji želim vso srečo.

S tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo naprej na 1. točko dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč v okviru skrajšanega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Ciglerjem Kraljem. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici predlagatelja, to je gospe Ivi Dimic, kar izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Danes ne govorimo samo o zakonu, govorimo o temeljnem vprašanju naše civilizacije, kako ravnamo z mrtvimi in kaj nam to pove o živih. Narod, ki svojim mrtvim odreka grob, ime ali spomin tvega, da bo izgubil del lastnega moralnega temelja. Zato vprašanje pokopa žrtev izvensodnih pobojev ni ideološko vprašanje. Temveč vprašanje človeškega dostojanstva. Pravne države in zgodovinske zrelosti. Že antična Antigona je opozorila, da mrtvih ni dostojno še enkrat ubiti. Njena drža presega čas in politične delitve. Antigona ni branilka politike svojega brata, ampak njegovo temeljno človeško pravico do pokopa. S tem je postavila mejo oblasti. Država lahko sodi živim, mrtvim pa mora priznati dostojanstvo.

Ko danes razpravljamo o pokopu žrtev povojnih pobojev in drugih izvensodnih usmrtitev, se moramo vprašati, kakšna družba želimo biti. Ali bomo še naprej delili mrtve na naše in vaše, na vredne spomina in nevredne groba? Ali pa bomo končno sprejeli, da je smrt zadnja izenačevalka in da je pieteta univerzalna vrednota?

Med naše mrtve sodijo tudi tisti, ki smo jih kot narod izgubili v revoluciji, povračilnih pobojih in ideološkem nasilju. To ne pomeni izenačevanje zgodovinske odgovornosti ali zanikanje zločinov okupatorja. Pomeni pa priznanje, da nobena oblast in nobena ideologija nimata pravice človeku odvzeti groba imena in spomina. Zato je prav, da zakon določi osrednji kraj pokopa na pokopališču Žale v Ljubljani. Ljubljana kot glavno mesto Republike Slovenije ni samo upravno središče države, temveč tudi simbolni prostor skupnega narodnega spomina, mesto živih in mrtvih. Žale so prostor, kjer narod izraža spoštovanje do svojih pokojnih ne glede na njihove življenjske poti ali zgodovinske okoliščine. Prav zato je primerno, da država tam zagotovi dostojen pokop žrtvam, ki desetletja niso imele groba, imena ali miru.

Ta zakon mora svojcem omogočiti tudi pravico do spomina in pietete, kar izhaja iz evropskih civilizacijskih standardov ter mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in prisilnih izginotjih. Evropske države, ki so doživljale enako tragiko morij na svojih tleh, so to dolžnost že opravile. Res je čas, da to za svoje rojake storimo tudi Slovenci. Svojci žrtev imajo pravico vedeti, kje so njihovi bližnji, pravico do groba in pravico do javnega spomina brez političnega ponižanja ali zamolčevanja. Zato je pomembno, da Republika Slovenija ponovno vzpostavi 17. maj kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Tak dan ni namenjen delitvam, temveč skupnemu civiliziranemu spominu in jasnemu sporočilu, da noben zločin ne sme biti izbrisan iz zgodovine in da nobena žrtev ne sme ostati brez človeškega dostojanstva. Pomemben del zakona mora biti tudi možnost odvzema primerjave in trajnega hranjenja DNK vzorcev žrtev ter tudi svojcev, ki to želijo. Številne družine še danes ne vedo, kje so njihovi najbližji. Identifikacija posmrtnih ostankov ni le strokovno ali forenzično vprašanje, ampak globoka, humana dolžnost države do lastnih državljanov. Šele ime vrne človeku identiteto, grob pa mir njegovim bližnjim. Pravna država se ne meri samo po tem, kako varuje pravice živih, ampak tudi po tem, kako ravna z mrtvimi. Republika Slovenija ima tudi mednarodnopravne obveznosti glede raziskovanja prisilnih izginotij in spoštovanja dostojanstva žrtev. Toda še pomembnejša od pravnih obveznosti je moralna odgovornost. Sprava ni pozaba, sprava ni molk, sprava pomeni, da si upamo, upamo pogledati resnici v obraz in priznati trpljenje vseh ljudi. Šele takrat lahko družba zares zadiha brez prikritih ran in brez strahu pred zgodovino. Ne smemo dopustiti, da bi mrtvi ostali brez glasu, kajti narod, ki ne pokoplje svojih mrtvih, ostaja ujetnik svoje preteklosti, narod pa, ki mrtvim vrne ime, grob in spomin, pokaže svojo notranjo moč in zrelost.

Današnji predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč omogoča dostojen pokop žrtev izvensodnih pobojev, spoštljiv spomin ter jasno zavest, da je človeško dostojanstvo nedeljivo v življenju in po smrti.

Najlepša hvala, gospa Dimic.

Predlog zakona je kot matično telo obravnaval tudi Odbor za obrambo in zato dajem besedo gospodu Srečku Ocvirku za predstavitev poročila odbora. Kar izvolite.

Odbor za obrambo je na 1. nujni seji 25. 5. 2026 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

V poslovniškem roku so amandmaje vložile Poslanska skupina NSi, SLS, Fokus, Poslanska skupina SDS, Poslanska skupina Demokrati., Svobode, Socialnih demokratov in skupina Levica Vesna.

Predlagateljica, poslanka, predstavnica predlagatelja, poslanka Iva Dimic je povedala, da so v trojčku Nove Slovenije, SLS in Fokus pripravili Predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. K sprejemu tega zakona jih je med drugim nagovorila tudi Resolucija Evropskega parlamenta o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji.

Predstavnica Zakonodajnopravne službe magistra Metoda Hrovat Pirnat je izpostavila, da je ZPS v zvezi s predlogom zakona najprej opozorila predlagatelje na neustrezen naslov, ki daje vtis, da gre za omnibus zakon, čeprav spreminja zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Magister Borut Sajovic, minister za obrambo, ki opravlja tekoče posle, je izpostavil, da je zakon po njegovem mnenju neizvršljiv v realnem času in ga zato na vladi ne podpirajo. Predstavnik Državnega sveta, državni svetnik Anton Bratušek je izpostavil, da je Komisija Državnega sveta za državno ureditev na

27. izredni seji obravnavala predlog zakona in ga podprla. Doktor Simona Drenik Bavdek, Varuhinja človekovih pravic, je izpostavila, da je treba se zavedati, da ko govorimo o povojnih pobojih, govorimo tudi o sodobnem evropskem in mednarodnem pravu človekovih pravic in podprla napredek na reševanju zadev na tem področju. Doktor Mitja Ferenc, član Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje prikritih grobišč je poudaril, da se problematika, s katero se ukvarja na komisiji, vleče bistveno predolgo. Doktor Andrej Pančur, direktor Inštituta za novejšo zgodovino je izpostavil, da so bili v inštitutu pristojni za izvajanje štirih raziskovalnih projektov, med katerimi so zbrali podatke o žrtvah druge svetovne vojne in neposredno po njej. Doktor Mitja Ogrin, predsednik Nove slovenske zaveze, je povedal, da ocenjuje, da je začetek sprejemanja tega zakona pomemben trenutek, saj bodo žrtve revolucije končno spoštljivo pokopane. Doktor Katja Drobnič, nekdanja vodja pristojnega oddelka za biološke preiskave, je izpostavila, da je predlog zakona po njenem mnenju pokrival vse tisto, kar je stroka potrebovala, pa do sedaj ni imela. V razpravi so poslanci koalicijskih poslanskih skupin izpostavili, da je temeljni cilj predloga zakona ureditev trajnega in pietetnega pokopa posmrtnih ostankov iz prikritih grobišč. Po predlogu bi bili vsi ostanki trajno in dostojanstveno pokopani na ljubljanskih Žalah. Del pokopališča, namenjen tem žrtvam, pa bi pridobil status kulturnega spomenika državnega pomena. Opozicijski poslanci so poudarili, da predlog zakona odpira zgodovinske in politične delitve med ljudmi. Predlagateljem so očitali, da vprašanje povojnih pobojev izrabljajo za nabiranje političnih točk. Strinjali pa so se z nujo po pietetnem pokopu vseh žrtev. Po opravljeni razpravi je odbor sprejel amandmaje Poslanske skupine NSi, SLS Fokus, Poslanske skupine SDS in Poslanske skupine Demokrati Anžeta Logarja. Odbor pa ni sprejel amandmajev Poslanske skupine Svoboda, Poslanske skupine Socialnih demokratov in Poslanske skupine Levica. Odbor prav tako ni sprejel amandmaja Poslanske skupine Demokrati Anžeta Logarja. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerem so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod Ocvirk.

Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo tudi predstavniku Vlade. Magister Borut Sajovic, minister za obrambo, ki opravlja tekoče posle. Izvolite.

Spoštovane poslanke in poslanci, državljanke in državljani. Ko govorimo o stvareh, ki so se zgodile 81 let nazaj in govorimo o njih ta trenutek na hitro v začetku mandata si je treba zastaviti eno samo in preprosto vprašanje: kaj je prav in kaj je dobro za to državo? Prav je, da imajo vsi mrtvi, ne glede na stran, ime, priimek, grob in da je svojcem omogočeno spoštljivo žalovanje in prižiganje sveče. Kdaj že bi se to dalo urediti, če bi seveda razumeli in znali preseči duh, duh enega časa. Včeraj je bila zanimiva seja odbora. Tam so bili izrečeni številni očitki. Ampak jaz vam moram povedati, da ko sem bil

gost na komisiji, ki obravnava to problematiko, mi je bilo večkrat povedano, da smo na tem področju vzorna, zgledna država in da člani komisije in slovenski strokovnjaki o načinu reševanja potujejo po Evropi in razlagajo primere dobre prakse.

Kaj smo storili v mandatu 2022-2026, ki je za nami? Nismo zlorabljali problematike za objave na Facebooku, za objave na Twitterju, v medijih, ki potem pod komentarji odpirajo, solijo stare rane in povzročajo prepire, stiske, žalost, bolečino ljudi z enega ali pa z drugega strani te zgodbe. Ne, na ministrstvu smo trdo delali, pustili smo organizacijo direktorata tako, kot je bila zasnovana na prejšnji vladi, ker je dobra in prava, okrepili smo pa z dejanji, ne z besedami, naša prizadevanja, da se številne zadeve nadgradijo in popravijo. Zato smo uredili grobišče Macesnova Gorica, kjer je več kot 3 tisoč 400 žrtev, da je tam mogoče žalovati, prižigati sveče, se spominjati, kaj je bilo narobe in kaj je bilo v zgodovini prav. Kje so bile te žrtve? V garaži v Kočevju? Kaj smo storili? Kljub temu, da so nekateri to pietetno temo s fotografiranjem zlorabili, smo na najbolj pieteten način preselili posmrtne ostanke ob blagoslovu odhoda, ob blagoslovu prihoda. Kam? V kostnico, namensko zgrajeno v Škofji Loki. In v glavnem ob petkih tja hodijo ljudje, se spominjajo, žalujejo in to razumejo. Kot minister hranim kakšen centimeter njihovih priznanj in zahval. Huda jama. Tam večina žrtev ni bila slovenske narodnosti, bolečina za svojce pa nič manjša. Stvari smo spoštljivo uredili, žrtve pokopali in pa mesto povojnega poboja, zločina, nedostojnega, nepravilnega ravnanja ustrezno uredili - ventilacija, možnost ogledov, dogovor z Občino Laško in tako naprej. In teh ravnanj je bilo še kar nekaj. Na ministrstvu smo bili enaki do vseh. Do vseh, ne glede na stran, prvi, drugi ali pa še kakšnem zgodovinskem dogodku. In to je tista prava pot, ki pelje naprej.

Zakon, o katerem govorimo danes, kot da bi bilo to po 81 letih najbolj nujno v tej državi, na hiter, nedomišljen način, ki zgodbe ne bo zaprl in pripeljal do konca. Zato na Vladi teh rešitev ne podpiramo, podpiramo pa, da vprašanje mirno, dostojanstveno in pietetno rešimo.

Najlepša hvala, gospod Sajovic.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin, pa k govornici vabim predstavnico Poslanske skupine Resni.ca, gospo Katjo Kokot.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci.

V Poslanski skupini Resni.ca menimo, da si vsaka žrtev zasluži dostojen pokop. Ne glede na čas, okoliščine smrti ali politično pripadnost imajo umrli pravico do groba, svojci pa pravico do mesta, kjer se jim lahko poklonijo. Dejstvo, da posmrtni ostanki žrtev desetletja ostajajo brez primernega pokopa, je nevredno človekovega dostojanstva in nevredno države, ki želi spoštovati svojo preteklost. Zato podpiramo prizadevanja, da se posmrtni ostanki žrtev prikritih grobišč dostojno pokopljejo.

Zakon pa med drugim predvideva pokop nepokopanih žrtev na pokopališču Žale. Ob tem pa menimo, da uvedba novega nacionalnega spominskega dne, 17. maja, ni potrebna. V Sloveniji že imamo dan spomina na mrtve, ko se lahko kot družba spoštljivo poklonimo vsem umrlim in vsem žrtvam, ne glede na to, iz katerega zgodovinskega obdobja izhajajo. Ne želimo, da bi pokop žrtev postal novo polje ideoloških sporov. Ne želimo, da bi se njihovi posmrtni ostanki uporabljali za politična obračunavanja ali delitev ljudi na naše in vaše. Žrtve si zaslužijo predvsem mir, pieteto in dostojen pokop.

Zato v Poslanski skupini Resni.ca podpiramo ureditev, ki bo omogočila identifikacijo, prenos in spoštljiv pokop žrtev. Ne podpiramo pa rešitve, ki bi ob tem uvajala še dodaten spominski dan in s tem odpirala prostor za nove politične delitve. Hvala.

Najlepša hvala, gospa Kokot.

H govornici vabim predstavnico Poslanske skupine Svoboda, gospo Andrejo Rajbenšu.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Spoštovani!

Teme, ki razdvajajo slovenski narod, predstavnikom prihajajoče koalicije pogostokrat služijo kot priročen mehanizem za preusmerjanje pozornosti javnosti in medijev stran od aktualnih družbeno političnih vprašanj. Afera Black Cube, vprašanje zakonitosti državnozborskih volitev, volilne prevare in vsiljevanje zgrešenega zakona za bogate so očitno trenutne okoliščine, ki se, so od te koalicije terjale, da iz svojega arzenala zimzelenih tem potegne seveda eno najbolj bolečih tem ter jih predložili v obravnavo še pred oblikovanjem nove vlade in še to po postopku, v katerem je sodelovanje širše strokovne in zainteresirane javnosti omejeno. Navkljub visokoletečim besedam v besedilu predloga tema po mnenju predlagatelja očitno ni vredna, kot sem že rekla, poglobljene debate in pozornosti, ki si jo dejansko in resnično zasluži in navsezadnje jasno odraža odnos do tega kompleksnega in bolečega obdobja slovenske zgodovine, do žrtev vojne in do njihovih svojcev. Ta predlog jim je pravzaprav v posmeh. V posmeh pa jim je tudi predlog zakonskega predpisa, ki je površen, nedodelan in vsebinsko pomanjkljiv, saj na podlagi šibkih, mestoma populističnih argumentov v zakonu spreminja uveljavljene ureditve, kot pokop, posmrtni ostanki, recimo, ljubljansk..., na ljubljanske Žale, uzakonjeno lokacijo spominskega parka Teharje pa ne zgolj ignorira, ampak se s tem zakonom njegova vloga osrednjega državnega prostora spomina dejansko ukinja.

Teharje so bile namensko zgrajene na lokaciji z izjemno zgodovinsko težo in se še vedno urejajo za dostojen pokop žrtev. Povsem nedorečeno je tudi poglavje o jemanju vzorcev DNK, ki odpira vrata morebitnim kršitvam nacionalnih predpisov o varstvu osebnih podatkov, mimo uzakonjenih pravil in postopkov pa je predvidena tudi izdaja tako imenovanih mrliških listov. Z dopolnili, ki so bili potrjeni na 1. nujni seji Odbora za obrambo, so predlagatelji sicer v večji meri upoštevali tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, zavrnili pa so vse predloge opozicijskih strank, kot na primer ohranitev spominskega parka Teharje kot lokacije za postavitev kostnice ter umik predloga ponovne uvedbe 17. maja kot nacionalnega spominskega dneva žrtev komunističnega nasilja, s katerimi seveda delijo žrtve druge svetovne vojne na vaše in naše, kot je bilo že danes omenjeno, celo bi lahko rekli, na prave in neprave žrtve, ki si po mnenju predlagateljev pač očitno ne zaslužijo spomina.

Prav to zadnje jasno kaže, da namen predlagatelja zakona sploh ni pokop žrtev, temveč gre zgolj za zlorabo zgodovine v politične namene, na hrbtih

tragičnih žrtev druge svetovne vojne ter za preusmerjanje pozornosti od aktualnih družbeno političnih vprašanj. V Poslanski skupini Svoboda bomo seveda glasovali proti. Hvala lepa.