Lep pozdrav!

Začenjam 5. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam, da so zadržani oziroma in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani, sicer smo prejeli opravičilo gospoda Janeza Janša.

Prehajamo na določitev dnevnega reda.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red komisije z dvema točkama in sicer: Točka 1: Poročilo o delovanju Nadzornega sveta RTV Slovenija v letu 2018 in kot točka 2: Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije »Računovodski izkazi in pravilnost poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2016«

Vaših predlogov za spremembo dnevnega reda v predvidenem roku, torej včeraj do 12. ure nisem prejel, zato je bil dnevni red takšen kot je bil posredovan s sklicem.

Smo pa dobili prošnjo Računskega sodišča Republike Slovenije, da zaradi predvidenega odhoda njihovih predstavnikov na službeno pot v tujino zamenjamo obravnavo točk dnevnega reda, zato predlagam, da najprej obravnavamo 2. Točko dnevnega reda. Razen, če temu ne nasprotuje več kot dve tretjine članov komisije? Vidim, da člani odkimavajo, tako da lahko začnemo po tem dnevnem redu.

Poleg tega sem vam poslal včeraj obvestil, da zaradi naknadnega sklica seje Državnega zbora ne bo časa za obravnavo druge točke, zato bomo sejo prekinili in potem nadaljevali v enem od prihodnjih terminov.

Vmes se, dobil še pooblastilo in sicer, da poslanko mag. Bojano Muršič nadomešča poslanka mag. Meira Hot.

Prehajamo torej na obravnavo 2. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE REVIZIJSKO POROČILO RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE »RAČUNOVODSKI IZKAZI IN PRAVILNOST POSLOVANJA ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE V LETU 2016«.

Zdaj samo, da ne bo spet kakšna pripomba, da leta 2018 obravnavamo poročilo 2016, tokrat obravnavamo, tako kot veleva sicer porevizijskem poročilu Računskega sodišča. Ki smo ga dobili mesec dni nazaj in ga zato obravnavamo na prvi možni seji Komisije za nadzor javnih financ.

Torej revizijsko poročilo z dne 17. 8. 2018 in porevizijsko poročilo z dne 6. 2. 2019 sta objavljeni na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo k tej točki smo povabili Tomaža Vesela, predsednika Računskega sodišča, Marjana Sušlja, generalnega direktorja Zdravstvene zavarovalnice, Računsko sodišče in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Razpravo bomo opravili tako, da bodo najprej predstavniki Računskega sodišča podali svoje stališče in predstavili revizijo, nato pa bo dobil besedo predsednik Zdravstvene zavarovalnice Slovenije, potem pa bomo prešli na razpravo članic in članov.

Besedo dajem torej predstavnikom Računskega sodišča, da povedo ugotovitve iz revizije in porevizije pa prosim, da se za magnetogram tudi predstavite na začetku.

Prosim.

Hvala lep za besedo.

Se Nataša Muselj Mišelič, vrhovna državna revizorka in predstojnica oddelka, ki je med drugim pristojen za nadzor nad obema blagajnama. Računsko sodišče je izvedlo redno leto revizijo računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije s ciljem izrekla mnenja o računovodskih izkazih za leto 2016 in pravilnosti poslovanja zavoda v letu 2016. Računovodski izkazi po mnenju Računskega sodišča pravilno prikazujejo stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ter prihodke in odhodke oziroma prejemke in izdatke, zato smo o tem delu Zavodu za zdravstveno zavarovanje izrekli pozitivno mnenje.

O pravilnosti poslovanja zavoda smo izrekli mnenje s pridržkom in sicer predvsem zaradi naslednjih ugotovitev: Ugotovili smo, da je zavod tudi v letu 2016 porabil sredstva in sicer skoraj milijon 200 tisoč evrov za sofinanciranje projektov promocije zdravja na delovnem mestu, kar smo že v letu 2015 ocenili kot nenamensko porabo sredstev, saj podlage za takšno razdeljevanje sredstev v zakonu ni. Tukaj moramo dodati dve stvari, in sicer da je poraba v letu 2016 posledica pač sklenjenih pogodb na podlagi razpisa, ki je bil pač izveden za dve leti. Zaradi tega so ta izplačila pač v letu 2016 še vedno obstajala. Zavod pa potem kasneje, po letu 2016, ni izvedel novega razpisa za razdeljevanje sredstev za te namene, tako da je zadeva, bom rekla, za naprej odpravljena.

Druga stvar je, da je o pravici zavarovanih oseb do skupinske obnovitvene rehabilitacije zavod namesto v upravnem postopku – v bistvu sploh zavod o tem ni odločal. Odločanje o tem, komu ta pravica pripada, je prenesel na organizatorje skupinske obnovitvene rehabilitacije. To so, moram povedati, razna društva in tam prihaja do velikih težav. Problem v tem je, da pač potencialni upravičenci do te pravice nimajo ustreznega pravnega varstva, kajti pri društvih seveda postopek ni upravni postopek in se zaključi na društvu.

Poleg tega, da torej zavod ni odločal o tej pravici – kar mu zakon po našem mnenju zapoveduje – je pogodbe sklenil s štirimi organizatorji, ki niso izpolnjevali pogojev v objavljenem razpisu. In tem organizatorjem izplačal skoraj 900 tisoč evrov za namen organizacije obnovitvene rehabilitacije.

Poleg tega smo še vedno ugotavljali tudi, da je zavod izvajalcem zdravstvenih storitev in lekarnam izplačal nekaj preveč in nekaj premalo za opravljene storitve. Do sredine leta 2016 ni v celoti zagotovil ustreznih kontrol zaračunanih cen zdravil. Zaradi tega so se v tem obdobju še dogajala preplačila, po 27. 6. 2016 je uvedel – po naši oceni, kakor se zaenkrat kaže – ustrezne online sprotne kontrole teh cen, ki bodo odpravile pač to možnost, da se zdravila zaračunajo po višji ceni, kot je določena.

Potem je socialno-varstvenemu zavodu priznal prenizko ceno za povprečni dan zdravstvene nege in z enim zavodom, za katerega bi v skladu s splošnim dogovorom to moral storiti, ni sklenil samostojne pogodbe.

Vse te nepravilnosti so po naši oceni bile že med oziroma vsaj med revizijskim postopkom odpravljene. Preveč izplačane in premalo izplačane cene so bile poračunane oziroma so bile zaračunane lekarnam ustrezne kazni. Splošni dogovor je bil ustrezno spremenjen, tako da sklepanje samostojne pogodbe ni več potrebno.

Nepravilnosti smo nadalje, tako kot že leto poprej, pravzaprav za istovrstne storitve ugotavljali tudi v zvezi z nabavo materiala, storitev in osnovnih sredstev. In sicer glede goriva ter glede najema primarnih in sekundarnih vodov ter vzdrževanje klimatskih naprav. Tudi vse te nepravilnosti so bile do zaključka revizijskega postopka ustrezno odpravljene, saj so bili začeti – ali pa že tudi končani – pač postopki po Zakonu o javnem naročanju oziroma v enem primeru se je zavod priključil skupnemu javnemu naročilu.

Za povračilo stroškov zdravstvenih storitev in medicinskih pripomočkov smo ugotovili, da niso temeljila na izvedenem upravnem postopku in izdani odločbi, ampak zgolj na obvestilih o priznanju pravice. V nekaterih drugih primerih, ko pa so bile izdane odločbe glede stroškov specialističnega in bolnišničnega zdravljenja ter nabave medicinskih pripomočkov in zdravil v tujini, pa so bile odločbe izdane več kot dva meseca po prejemu vlog, kar je v nasprotju z Zakonom o upravnem postopku.

Par nepravilnosti je bilo ugotovljenih še pri zaposlovanju in določanju osnovne plače.

In kot rečeno, na podlagi tega je Računsko sodišče zavodu izreklo mnenje s pridržkom.

Ker pa kljub temu, da sem navedla kar nekaj nepravilnosti oziroma ukrepov za njihovo odpravo, vse nepravilnosti niso bile odpravljene, je zavod moral v 90 dneh po izdaji revizijskega poročila Računskemu sodišču predložiti odzivno poročilo in poročati o odpravi še preostalih nepravilnosti. V porevizijskem postopku smo ugotovili in v porevizijskem poročilu zapisali, da je plača javnega uslužbenca, ki mu je bila obračunana in določena previsoko, od avgusta 2018 dalje izplačana ustrezno. Da je zavod Ministrstvu za zdravje predlagal zakonsko ureditev postopka izplačevanja povračil stroškov na takšen način, da izdaja odločbe ne bi bila v vseh primerih obvezna. Oziroma nujna. To smo, ker smo zahtevali glede na kratek zakonski rok, ki nam ga Zakon o računskem sodišču za ukrepe daje – ker smo zahtevali zgolj začetek aktivnosti ocenili kot zadovoljivo, smo pa v porevizijskem poročilu opozorili, da stanje ne sme ostati nespremenjeno. Če ne bo zakonske ureditve, bo pač potrebno postopati po ZUP.

Upravni odbor je sklenil, da se sprejme ustrezna sprememba internega akta, ki ureja povračila nadomestil plače. Kar je bilo zadovoljivo.

Zavod je, kot že rečeno, poračunal preveč plačana – najprej ugotovil, pravzaprav, do kakšnega preplačila zdravil je prišlo zaradi tega, ker še niso bile uvedene sprotne kontrole v prvi polovici leta 2016, ter ugotovljene zneske poračunal oziroma lekarnam izdal račune za povračilo finančne škode in pa opozoril Ministrstvo za zdravje na problematiko v zvezi z izvajanjem pravic do skupinske obnovitvene rehabilitacije invalidov in zdravstvenega letovanja otrok ter prav tako predlagal ministrstvu, da to ustrezno uredi z zakonom. Tudi tukaj je ukrep kot začetek aktivnosti zadovoljiv, bo pa seveda potrebno problematiko urediti, predvsem zlasti tudi postopek, v katerem se o teh pravicah odloča.

Toliko za začetek.

Hvala.

Zdaj, besedo bom dal tudi generalnemu direktorju ZZZS, gospodu Sušelju. Glede na to, če se ne motim, gre za obdobje, ki je polovična vaša odgovornost, polovična pa odstopljenega ministra za zdravje. Tako da podate tudi svoj pogled na to. Me pa samo za začetek, glede na to, da gre za institucijo, ki je težka 2,5 milijarde evrov – samo da v uvodu poveste, glede na to, da smo na Komisiji za nadzor javnih financ, ali gre za proračunskega uporabnika ali ne gre za proračunskega uporabnika.

Prosim, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo.

Marjan Sušelj je moje ime, sem generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje od avgusta 2016. Kot v.d. najprej, pa potem kot generalni direktor. Torej delno pokrivam tudi obdobje, ki je predmet revizije Računskega sodišča.

Proračun Zavoda za zdravstveno zavarovanje narašča. Kolikor seveda naraščajo tudi prispevki in potrebe v zdravstvu. Letos je ta proračun nekaj čez 3 milijarde – 3 milijarde pa 50 milijonov.

Smo uporabniki javnih sredstev, nismo pa del integralnega proračuna. Torej posebej, ločeno se prispevki namensko zbirajo, podobno kot pri pokojninski blagajni. S tem, da seveda mi smo nekako z zakonom zavezani, da poslujemo pozitivno in nimamo varovalke, kot jo ima pokojninski zavod, da se v primeru primanjkljaja primanjkljaj pokriva iz proračuna. V tem je ena razlika. In je pomembna razlika.

Naj se vrnem k samemu mnenju Računskega sodišča in ukrepih. Osebno sem nastopal, kot rečeno, v drugi polovici leta 2016, ampak na nek način je bila zagotovljena kontinuiteta in poskušam od takrat naprej zagovarjati in zagotavljati zakonito poslovanje hiše kot celote.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je tisti, ki iz zbranih prispevkov omogoča koriščenje zdravstvenih storitev, zdravil, drugih pravic iz obveznega zavarovanja. Dejansko gre na letnem nivoju za približno 45 milijonov različnih transakcij. Recimo, da je dvig enega recepta ena izmed takšnih transakcij.

V poslovanju so seveda različni postopki, različni procesi in moram osebno povedati, da sem zadovoljen, ker nas pač revizija Računskega sodišča vsako leto na nek način pretresi in pregleda in ugotovi tudi kakšne pomanjkljivosti in so seveda te ugotovitve podlaga za izboljšavo poslovanja.

Kot že rečeno, na področju računovodskih izkazov, smo s poslovanjem v 2016 prislužili pozitivno mnenje Računskega sodišča, nekaj pa je bilo že izpostavljenih ugotovitev na področju poslovanja. Od petih ugotovljenih aktivnosti, smo dve odpravili že tekom same revizije, ostale smo pa potem tekom popravljalnih ukrepov, ko smo imeli rok 90 dni.

Naj kratko pokomentiram posamezna področja, ki so bila izpostavljena. Prvo, promocija zdravja na delovnem mestu. Je nekaj aktivnost, ki se je vlekla iz prejšnjih let. Vsako leto je zavod preko razpisov poiskal izvajalce in namenil določena sredstva. V zadnjem letu 2015, 2016 je bilo namenjenih v dveh letih tri milijone in po opozorilih računskega sodišča smo s to aktivnostjo prenehali v letu 2017, ker je bilo ugotovljeno, da ni direktnih zakonskih podlag v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Odločitev smo pač sprejeli, vendarle je pa skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje predlagala, da se v bodočem zakonu to področje ustrezno uredi, ker naj navsezadnje delodajalci predvsem razmišljajo, da se namenska sredstva za zavarovanje poklicnih bolezni in poškodb na delu, teh tveganj, torej bi lahko uporabila ne samo v zdravljenje tovrstnih poškodb, ampak tudi v preventivne dejavnosti na tem področju. Vendarle je to potrebno dejansko urediti z zakonom. V letu 2016 so na nek način se samo izpele pogodbe, ki so bile v prejšnjem letu sklenjene in so v bistvu zaključene v letu 2016.

Drugo področje, ki bo verjetno tudi terjalo neke vrste dodatno bom rekel zakonsko opredelitev, je področje obnovitvene rehabilitacije. Gre za neko bom rekel storitev, ki je namenjena invalidnim osebam. Gre za problematiko recimo paraplegije, paralize, multiple skleroze, cerebralne paralize otrok, odraslih, psoriaze in tako naprej. Tukaj smo v letu 2016 omogočili 3 tisoč 327 osebam tovrstno rehabilitacijo. Obnovitvena pomeni to, da v bistvu če tako po domače povem, ne prenese bistvenega izboljšanja, ampak na nek način pa zadržuje vsaj tisto pridobljeno zdravstveno stanje kot ga imajo invalidi. Dejansko poteka na nek način pridobivanje in vključevanje teh oseb v obnovitveno rehabilitacijo preko različnih zvez – Zveza paraplegikov Slovenije, Društvo paralitikov, Združenje multiple skleroze in tako naprej. Imajo pa vsa ta društva zavezo, da se v prvem koraku naredi neke vrste triaža in da se na podlagi tiste triaže potem uvrsti ali pa ne uvrsti posameznega zavarovanca v posamezno leto za to obnovitveno rehabilitacijo. Zahteva računskega sodišča je, da se to odločanje na nek način uredi na podlagi določil Zakona o upravnem postopku, kar je na nek način smiselna zahteva, po drugi strani pa seveda, če pogledamo kako poteka zdravljenje. Zdravljenje poteka običajno tako, da se zdravnik, lečeči zdravnik, osebni zdravnik odloča, kam bo še posamezen zavarovanec, kam bo šel posamezen pacient in se potem seveda to ne opredeli z odločbo, ampak seveda z ustrezno medicinsko dokumentacijo. Vsekakor bomo postopek uredili na zakonski ravni in bomo tudi predlagali oziroma smo že predlagali, da se uredi tudi na zakonskem nivoju pravica do tovrstnih storitev. Sedaj je to urejeno v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so na nek način blizu zakonske materije. Tudi določen obseg pravic je urejen v teh pravilih, ki jih sprejeme skupščina, ki jih potem potrdi Ministrstvo za zdravje. Skratka, zelo na visokem nivoju se ta dokument potrjuje oziroma odobrava. V predlogu novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se bo predvidoma večina teh obveznosti, ki na nek način so v pravilih zapisane kot neke vrste obseg pravic, prenesla na zakonsko materijo, v takem obsegu, da seveda, če se bodo ne vem tehnikalija pa operativa spreminjala, potem da ne bi bilo potrebno spreminjati zakona za vsako takšno zadevo. No, tudi v tem zakonu bi poskušali na novo ali pa bolj čvrsto urediti in to smo predlagali Ministrstvu za zdravje to obnovitveno rehabilitacijo. Zelo podobno ali pa v podobnem sklopu je tudi t.i. medicinsko zdravstveno oziroma zdravstveno letovanje otrok. Gre za tiste otroke, ki so pogosteje bolni, ki imajo kronične bolezni in v letu 2016 smo omogočili tovrstno medicinsko letovanje za 5 tisoč 873 otrok, skupaj je to stalo družbo milijon pa 380 tisoč evrov. Tudi ta zadeva je urejena zgolj s pravili, tukaj pa dejansko poteka predlaganje v medicinsko letovanje preko zdravnikov, ki so lečeči zdravniki posameznih otrok. Tukaj ni bila pripomba računskega sodišča, da bi morali to urediti z ZUP, ampak, da se pa na zakonskem nivoju uredi to kot pravica, je pa tudi tukaj mislim, da smiselno in zelo koristna pripomba in kot sem rekel je že v teku predlaganje.

Potem poslovanje z izvajalci zdravstvenih storitev. To je zelo obsežno področje, imamo približno 2 tisoč pogodb. Večji del, ampak za manjši obseg z koncesionarji, večji del pa z javnimi zavodi, s številnimi obračunskimi modeli, kako se plačuje ne vem poseg v dermatološki ambulanti, eni, drugi, tretji, četrti in seveda te dogovore, te obračunske modele striktno seveda prenašamo v prakso, se pa kdaj zgodi kakšna bom rekel nerodnost ali pa kakšna težava in če smo tukaj opozorjeni, pa seveda tudi sami izvajamo kontrole, potem te zadeve potem tudi odpravimo. Takšna pomanjkljivost je bila ugotovljena pri plačevanju zdravil, ki se uporabljajo kot ampulirana zdravila v ambulantah. Določila so zahtevala, da se uporablja nabavna cena oziroma cena, ki je v bazi zdravil. Nekatere lekarne so tukaj to pravilo prekršile in so večjo ceno zaračunavale. Ko smo to ugotovili smo seveda… in ko so bile tudi tehnične možnosti, smo vzpostavili kontrolo, da praktično tega ni več možno in za ugotovljene nepravilnosti smo dejansko zahtevali poravnavo. Je šlo pa tukaj mislim, da za / oglašanje iz dvorane/ približno 60 tisoč evrov. Potem se tudi kdaj zgodi, da kakšnemu izvajalcu smo zaračunali oziroma plačali premalo. Pač napaka v takem velikem sistemu, tudi kakšna napaka se zgodi.

Opozoril bi še na eno zadevo, ki mogoče tudi iz poročila računskega sodišča nekako štrli in sicer povračila stroškov, recimo potnih stroškov ali pa za kakšne medicinske pripomočke smo na nek način na videz kršili Zakon o upravnih postopkih, ker nismo izdajali odločbe, ampak smo ves čas sledili bom rekel tisti namen, da pride denar do zavarovanca čim hitreje. Na primer, če nekdo mora se peljati iz Murske Sobote na Onkološki inštitut in je upravičen do potnih stroškov – vemo, da so ti potni stroški po naših pravilih relativno skromno obračunani, pa še nek minimum se odšteje. Zdaj, če je nesporno upravičen zavarovanec do teh potnih stroškov, smo izdali samo obvestilo in izplačali te potne stroške. če pa je bilo sporno, da se zavarovanec ni strinjal, smo mu pa potem seveda izdali odločbo, kar je pa terjalo nekaj dodatnega časa. In teh pozitivnih obvestil, kjer je tudi pisalo: če se ne strinjate, zahtevajte odločbo, je bilo 35 tisoč v letu revizije. Torej gre za kar velik obseg postopkov in seveda ne vem, če nekdo dobi 10 evrov, 20 evrov, zanj je to zelo pomembno, ampak gledano z vidika racionalnosti poslovanja je pa seveda vprašanje, s kako dolgim zapletenim administrativnim postopkom to zadevo rešujemo, tako da zdaj biti čisto 100 % s kazensko zakonodajo, seveda moramo biti, ampak moramo seveda tudi ravnati racionalno, gospodarno, tako da predvidevamo, da bi tudi to, bom rekel možnost, to izjemo v novem zakonu rešili, ker če pa seveda v zakonu je ta rešitev na nek način dovoljena pa potem seveda ni tukaj sporno. Tako, da tukaj smo kot rečeno sledili namen, da pride denar, tisti skromen denar, ampak pomemben za zavarovanca, v čim krajšem času. Ni bilo pa tukaj bom rekel odtekanje denarja, ali karkoli, da bi potem tega denarja ne dobili, ker samo v nespornih primerih je bila takoj izvedeno nakazilo. Pripomba tudi tukaj je bila, da smo pri nekaterih postopkih bili prepočasni, dejansko so pa nekateri postopki, predvsem ko gre za zdravljenje v tujini, sila časovno potratni, ker potrebujemo vse dokumente iz tujine in predvsem potem potrebujemo tudi oceno medicinskega izvedenca, to pomeni zdravnika, ki ga imamo pri nas zaposlenega, ali ga pa nimamo. V kolikor ga nimamo, ga seveda moramo na nek način angažirati zunaj naše hiše in ti postopki so dejansko časovno potratni, zelo potratni. Da ne bi prihajali do zamud v tem področju, smo dodatno razvili in učvrstili tudi programsko podporo tem postopkom, tako da opozarja tiste strokovne delavce, ki delajo na tem področju: Čas se približuje, urgirajte ponovno, ne vem, pošljite dopis in podobno. Ta nova rešitev je dejansko uvedena in mislim, da bo vsaj v enem delu odpravila te pomanjkljivosti, ki so tudi včasih nastale kar - verjetno si predstavljate, če morate trikrat urgirati do nekih inštitutov, do klinike, do nekega zdravnika, pa se lahko tudi potem kakšna zadeve v tem postopku zatakne. Tako, da to pomanjkljivost smo z letošnjim letom, z letošnjim letom smo uvedli novo aplikacijo, dejansko smo odpravili.

Bom kar zaključil pa seveda potem smo s kolegicami na razpolago za vaša vprašanja. Ugotovljene pomanjkljivosti Računskega sodišča smo odpravili v praksi oziroma nekatere predlagamo, da se uredijo v zakonodaji. Upam, da se bo ta zakonodaja dejansko v nekem doglednem času do-oblikovala in seveda tudi sprejela na nivoju parlamenta.

Hvala lepa.

Hvala.

Zdaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev.

Prosim, gospod Jelinčič.

Hvala lepa.

No, vsaj tale spis Računskega sodišča je narejen, dobro narejen, ampak ene par vprašanj pa imam. Recimo pri 2/1/2 me zanima, ali je ta uslužbenec še zaposlen na zavodu, namreč piše, da je ni hotel podpisati, tega da mora vrniti plačo, ki je bila preveč izplačana. Tega tukaj ne vidim. Ocena popravljalnega ukrepa piše, da je bil izkazani popravljalni ukrep ocenjen kot zadovoljiv, ampak ne vemo, ali se je zgodilo, ali je ta gospod še tam v službi ali ga ni več? To je ena stvar.

Potem me zanima tukaj kaj ste naredili, da se ne bo več dogajali pri tem 2/4/2, ko se je ugotovilo, da so dobili 54 tisoč 348 evrov, preveč je bilo izplačanega denarja, to ste sicer prej omenili, ampak ne vem kaj se je zgodilo. Tukaj piše, da se je pri obračunu storitev za prvo polovico 2019, da se je to nekako poračunalo, ampak to je treba narediti tako, da se to ne bo več dogajalo.

Imam pa še ene par razmislekov v zvezi z vsem skupaj. Leta 2016 je iz letnega poročila zavoda razvidno, da je bilo nakazanih 27,8 milijona v tujino, ampak za leto 2018 se je to nakazilo precej povečalo in je šlo preko 36 milijonov v tujino. Zanimiv je pa razrez, da je šlo v Bosno preko 10 milijonov evrov in na Hrvaško je šlo skoraj 9 milijonov evrov in pol. mene zanima, ali gre tukaj mogoče za zlorabe slovenskega zdravstvenega sistema s strani tujcev, kajti glede na pozicije teh dveh največjih porabnikov lahko sklepamo, da gre za uporabo slovenskega zdravstvenega sistema za reševanje problematike družin tujih delavcev v Sloveniji in mislim, da je to ena zadeva, ki jo boste morali fino razmisliti in pripraviti, da se do tega ne bo več prihajalo, kajti če v Sloveniji zbiramo zamaške za določene zadeve, kar je zelo sramotno, po drugi strani pa tukaj ne vem koga, zdravimo ljudi, ki niso iz našega področja.

Mislim, da bi bilo tudi smiselno, da se pripravi spisek brezplačnih oblik zdravljenja, ki jih plačuje zavarovalnica, namreč sem noter sodi tudi sprememba spola. Tega v Sloveniji ni tako malo in to plačuje zavarovalnico, gre pa za hormonsko terapijo prej pa hormonsko terapijo potem, vmes je velik finančni zalogaj, da ne bom govoril o medicinski strani. Poleg tega gre tudi za psihološko zdravljenje. To je silna obremenitev, po navadi za neke čudne razmisleke in želje določenih ljudi, ki v prvi vrsti sodijo na področje psihologije, ali pa psihiatrije.

Potem me zanima tudi oziroma bi bilo smiselno dobiti stroškovnik zdravljenja odvisnikov od drog. Tukaj je tudi marsikaj za narediti in za pogledati, konec koncev tako, da naravne - odvisnost od naravnih opiatov zdravimo s sintetičnimi opijati. Tukaj ne gre za zdravljenje, tukaj gre za bi rekel po eni strani tudi za to, da se določene farmacevtske fabrike fino služijo. Potem mislim, da je treba cene zdravil in zdravstvenih oskrb urediti. Slovenska zdravila so v Sloveniji precej dražja kot v sosednjih državah. To - ne vem, kako je to mogoče in mislim, da bi se to moralo nekako urediti.

Potem unifikacija računskim modelov za vse deležnike. Naj se po celi Sloveniji zadeve uredijo tako, da se bo točno vedlo, da vsi morajo delovati na en način, na en sistem, ne pa vsak po svoje, ker na ta način bomo preprečili tudi razne mahinacije »Malo tebi, malo meni« in podobno.

Potem še ena zadeva. Hudo je to, da imamo recimo CT mašine samo delno uporabljene. Ko zavarovalnica reče »nimamo več denarja za to obliko uporabe,« zadeva stoji. Zakaj se tukaj ne naredi en korak naprej in se dogovori s koncesionarji, da bi koncesionarji - seveda za določeno plačilo - lahko uporabljali te mašine. Ne govorim samo, rečem CT, ampak teh aparatur je polno takih, kjer bi se dalo to oziroma moralo to nekako urediti.

Hvala.

PREDSEDNIK DR. ANŽE LOGAR: Hvala.

Gospod Černač.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Zdaj, zdravstvena blagajna je zagotovo ena izmed pomembnejših blagajn v tej državi. Gre za zdravje, gre zato, da naj bi zagotavljala normalno dostopnost do zdravstvenih storitev tistim, ki te storitve potrebujejo, ko jih potrebujejo. Ko govorim o normalni dostopnosti pomeni brez čakanja in tiste storitve, ki jih je pač potrebno opraviti z zdravili, kijih je potrebno zato uporabiti s posegi, ki jih je potrebno zato uporabiti in tako naprej.

Zdaj, naša zdravstvena blagajna že dolgo, dolgo časa seveda tega ne suportira v zadostni meri. In del, ali pa največji del je sicer krivde na politiki, na zdravstveni politiki, ki je zadnja leta ni in velik problem je pa tudi v sami zdravstveni zavarovalnici. Videlo se je recimo na enem majhnem primeru, ki je bi tukaj danes izpostavljen, je relativno minoren, ampak govori o temu način razmišljanja, ki pomen ni dober.

Smisel revizije, še posebej revizije Računskega sodišča, je po mojem, da na podlagi ugotovitev, ki so predstavljene, se zagotovi boljša, bolj optimalna, bolj gospodarna raba javnih sredstev. To je namen vsake revizije, še posebej revizije Računskega sodišča. In danes je bilo recimo omenjeno, da je bilo 1,2 milijona namenjenih za namen, ki nenamensko, promocija zdravja na delovnem mestu. Direktor je rekel, da celo 3 milijone evrov v več letih. In je potem omenil, ja, OK, ampak »fajn« bi bilo za spremeniti zakon, da ta poraba ne bi bila več nenamenska. Jaz mislim, da ni problem tukaj, problem je v tem, ali je kaj dodane vrednosti od tega denarja.

Kaj je bila dodana vrednost porabljenih 3 milijonov za promocijo zdravja na delovnem mestu, če recimo, kot dodano vrednost uporabimo neko merljivo kategorijo, pa rečemo, neka operacija stane 10 tisoč evrov in vemo, s tem denarjem bi naredili 3 tisoč operacij, ali 300, skratka 300 operacij, naredil(?) pokazatelj, velikanska dodana vrednost. 300 operacij pomeni podvojitev, recimo števila operacij v eni izmed ortopedskih bolnic, ki jih zdaj ne morejo narediti, zaradi tega, ker jim pač zdravstvena zavarovalnica plača polovico tistega, kar bi ortopedi sicer brez problema naredili. 600, recimo, operacij bi naredili, pa jih naredijo 300, zaradi tega ker dobijo plačanih samo 300 in niso nori, da jih bodo naredili 600, če jih dobijo plačanih 300. Zato ljudje čakajo 3 leta, na menjavo kolka in trpijo neznosne bolečine in tako naprej. Vmes pa ti naši kirurgi, vrhunski, operirajo v Švici, Avstriji, Nemčiji in še kje drugje. Glede na to, da imajo seveda primerno število dni dopusta in lahko to naredijo.

Torej, ta zdravstvena politika je praktično, ne samo da je konfuzna, je škodljiva za ljudi, žal pa tudi zdravstvena zavarovalnica ne omogoča, da bi se denar, ki se nateka in ki ga ustvarja gospodarstvo in hvala bogu lani, je gospodarstvo odlično poslovalo in zaradi tega je tega denarja ogromno, ne samo 2 milijardi in pol, 3 milijarde skoraj, se pravi, da ni problem denar, ni problem denar, da bi se zagotavljalo normalne storitve ljudem takrat, ko jih potrebujejo. Da ni problem denar, se je pokazalo tudi lani, ko ste preko medijev povzročili nek pritisk, kako je potrebno(?), mislim, da je bilo 35 milijonov potem preusmerjenih oktobra ali septembra, v pomoč pri skrajševanju čakalnih dob. Povejte, koliko od tega je bilo porabljeno? Mislim, da 20 milijonov ne in niti večina tega denarja ni bilo porabljeno, teh 20 milijonov za skrajševanje čakalnih dob, ampak še za vse druge zadeve.

Se pravi, namen teh revizij je, da enkrat končno slišimo in da tudi javnost izve, kaj se bo zgodilo, da bo pač ta sistem na nek normalen način funkcioniral. Da ne funkcionira normalno, nam govori tudi podatek o tem, da vedno več zdravnikov uvažamo iz držav bivše države, namesto, da bi našim mladim zdravnikom, ki jih tukaj usposabljamo in ki zanje tukaj plačujemo izobraževanja, omogočili, da opravijo specializacije in da delajo tukaj, če to želijo. Se pravi, zakaj se krči obseg denarja, ki je potreben za specializacije, zakaj se omejuje lasten kader in s tem povzroča, da najbolj sposobni odhajajo v tujino? In če greste zdaj na fakulteto, tukaj v Ljubljani, vprašat študente, polovica vam bo dala odgovor, da v tem kaosu tukaj ne misli delat in da takoj, ko bo priložnost, bo šla ven.

Katastrofa, katastrofa. To je samouničevalno za narod. Slovenija je bila znana po tem, da je imela vrhunske zdravnike in namesto, da bi to znanje prenašali na mlade in usposabljali mlade, jih, oprostite, s to zdravstveno politiko, dobesedno ta sistem uničuje, celo tako daleč, da ljudje delajo samomore – zaradi tega, ker so preobremenjeni ali pa zaradi tega, ker vidijo, da v takem sistemu ne morejo učinkovito delovati. In danes bi bilo prav slišati odgovor, kaj je bilo storjeno, ne samo zaradi te revizije Računskega sodišča, ki govori za neko oddaljeno obdobje, ampak predvsem za naprej, da se bo ta denar na čim bolj racionalen in gospodaren način uporabljal?

Kaj bo storjeno, da bo kontroling ustrezen? Pred leti smo brali, recimo, na področju reševalnih prevozov, neka institucija na obali je za štiri, ki jih je peljal isti rešilec, štirikrat »kasirala« in tako naprej, jaz dvomim, da se to ne dogaja še danes, kaj podobnega še drugje, se pravi, kako je izpeljan ta kontroling? Zakaj se tukaj storitve ne izboljšajo? Imamo sistem Go Opti, ki vozi ljudi na letališče, pa funkcionira bistveno bolj časovno usklajeno kot naši ne nujni(?) reševalni prevozi, kjer ljudje po hodnikih čakajo ure in ure, da jih pridejo potem, ko opravijo, ti rešilci iskat. Kaj se bo zgodilo na področju zdravil? Imamo poročilo preiskovalne komisije iz prejšnjega mandata, kjer je kolegica Jelka Godec nedvoumno, dokumentirano, ugotovila kako se preplačujejo posamezni zdravstveni materiali. Verjetno, da tukaj zdravstvena zavarovalnica ni neka enoosebna d.o.o., da ne bi mogla razpolagati z natančnimi cenami teh materialov in po kakih cenah jih nabavljajo zasebni izvajalci in zakaj jih ne morejo po istih cenah ali pa še bolj ugodnih, nabavljati državni izvajalci, ko govorite tisti, ki govorite o javnem zdravstvu, ki naj bi rešilo vse te probleme. Nasprotno. Javno zdravstvo je generator vsega tega preplačevanja in teh mafioznih poslov.

Ali ste slišali, da v katerem od koncesioniranih družb se dogajajo take ali drugače podkupnine? Do zdaj smo poslušali samo v javnem zdravstvu, da se tako ali drugače podmazani. Ne samo, da so podmazani, zdaj smo poslušali primere, ki so se dogajali leta 2011. Prijavo je podal dobavitelj, ki je šel v teh letih v stečaj, očitno zaradi tega, ker ni bil več zaželen kot dobavitelj, ker je pač, predstavil črno na belem, kako se stvari dogajajo in po sedmih, osmih letih, prvič; ni niti obtožnice, drugič; ti ljudje, ki so bili takrat osumljeni, da te podkupnine pri zdravilih in pri materialu prejemajo nemoteno, ne samo da delajo naprej, še napredujejo na višja mesta v tej javni shemi in zaposlujejo svoje otroke pri dvornih dobaviteljih, ki pa niso šli v stečaj. Ki se jim je pa posel na ta račun, ker je hotel nekdo, oprostite izrazu, to zdravstveno mafijo razbiti, še povečat.

Torej, mi lahko tukaj razpravljamo ure in ure, poslušamo poročila Računskega sodišča, besede zdravstvene zavarovalnice, ki ima »glumazen« birokratski aparat, ki bi lahko procesiral in servisiral z natančnimi podatki, kakšne so največje dopustne cene zdravil v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, materialov in vsega ostalega, se pravi, sistem bi lahko normalno funkcioniral, kdaj bomo temu priča? Kdaj? Ali lahko danes zagotovite, da se v nobeni inštituciji, v zdravstvu, v Sloveniji ne dogajajo več preplačila? Da se ne dogajajo več podkupovanja zdravnikov na take ali drugačne načine, ali neposredne ali pa posredne, preko plačila raznih izobraževanj in tako naprej? Ali lahko zagotovite, da v bodoče tisti, ki bodo želeli delati v tej državi in jih bo ta država usposobila za ta poklic, bodo lahko to priložnost tukaj dobili? Ali lahko zagotovite danes, da od jutri naprej ne bo več problema, ker očitno problem ni denar, z družinskimi zdravniki, ker ljudje ne morejo priti do osnovne zdravstvene storitve, v posameznih okoljih, ker enostavno družinskih zdravnikov ni in odklanjajo paciente? Da ne govorimo o področju zobozdravstva, kjer je tako in tako zadeva prepuščena prostemu trgu in tisti, ki želi imeti kolikor toliko urejeno zobovje, mora pač te storitve plačat, ker mu drugače v času, ki ga porabi za to, da čaka na storitev, zobje, oprostite izrazu, zgnijejo.

Torej, pri 3 milijardah evrov denarja, denarja, ki so ga plačali ljudje skozi prispevke. Meni ne bo nobeden povedal, da ni mogoče ob vsem mehanizmu, v vsej(?) institucionalni organiziranosti, ki jo imamo, v tej državi, zagotoviti normalnega gospodarjenja s tem denarjem, če se to želi. Ampak očitno se tega ne želi in jaz bi rad, res jasen odgovor, zakaj tega ni mogoče storiti? Se pravi, zakaj ni mogoče z denarjem, ki ga imamo na razpolago, zagotoviti normalnih storitev na vseh segmentih? Zakaj ni mogoče preprečiti preplačil materialov, kar se še vedno danes dogaja in zdravil? In, kakšen je kontroling pri vsem tem, da ne zagotavlja, bi rekel, te normalne filtracije sistema?

Primer, ki sem ga prej omenil, ne bodo rešili policisti, ne tožilstvo. Zdravstvo samo, bi ga moralo rešiti. Nekdo, ki je pač v tem sistemu bil spoznam(?) da, zraven, ne vem, bilo je rečeno, vodja lekarne v eni izmed bolj znanih bolnišnic na obali je, v nekaj letih dobila provizijo 68 tisoč evrov, baje, tisto kar so ugotovili in zdaj je ponovno vodja lekarne, v isti inštituciji. Nekaj(?) ni v redu v tem sistemu, oprostite. Ne rabimo potem Zavoda za zdravstveno zavarovanje, če sistem ne funkcionira in če ni nobenega kontrolinga in nobene katarze v njem.

Tako da, jaz bi vseeno rad odgovore na vprašanja glede na vse izsledke, ki so bili. Ali lahko zagotovite, da se več zdravila nikjer ne preplačujejo? Da ni več provizij? Da materiali niso preplačani in kaj bo storjeno glede zagotovitve normalne dostopnosti do storitev na nivoju družinskih zdravnikov in seveda vsega ostalega, saj praktično v vseh segmentih je tukaj problem?

Še eno vprašanj imam. Pred časom sem zasledil, da se ne plačujejo iste storitve na enak način, če gre za javno javno recimo zdravstvo pa javno zdravstvo v obliki koncesioniranega zdravstva, ki je še vedno javno zdravstvo. Se pravi, ali je res, da nekdo, ki ima pooblastilo od države, da opravlja javne zdravstvene storitve v koncesionirani obliki dobi za isto storitev plačano manj kot neka javna institucija kot je recimo UKC?

Gospod Vrtovec.

Hvala.

Sedaj na podlagi tega poročila Računskega sodišča tudi mnenja Računskega sodišča lahko ugotovimo sledeče. Da pač v zdravstveni blagajni denar je, stanje v slovenskem zdravstvu pa je konfuzno. Stanje finančno v bolnišnicah ravno tako je konfuzno. Gospod direktor ste omenili eno stvar in sicer obračunske modele in poslovanje z izvajalci zdravstvenih storitev in bi se jaz najprej tukaj ustavil. Ker mi imamo model obračunavanja kot primer analogne ure v digitalnem svetu, se pravi, imamo tako rekoč splošni dogovor, ki ga mimogrede po mojem mnenju ZZS skupaj z vsemi deležniki sprejme za tekoče leto maja junija meseca tako je to običajno vmes gre mimo že pol poslovnega leta takrat se naredi ta plan in mene zanima kdaj bomo ta zastareli obračunski model kdaj namerava ZZZS skupaj z Vlado seveda in ostalimi deležniki spremeniti, zato ker se tudi stari deležniki pritožujejo nad tem modelom? Potem pride, ker se določeni zavodi ne strinjajo z zgodbami, kar jim ZZZS dodeli na podlagi plana - pazite, mi imamo leta 2019 še vedno plan kaj bomo tekoče leto naredili, koliko bo operacij nekje tekoče leto, nimamo na podlagi dejstev, ampak na podlagi plana to bi lahko poznal ne vem v katerem času, v preteklosti - se pravi kdaj se bodo te zastareli obračunski modeli spremenili? Kajti, potem pride do arbitraž med določenim zdravstvenim zavodom ter ministrstvom z ZZZS s celotnim konglomeratom in pride do rešitve šele na koncu lahko poslovnega leta ali pa nekje septembra. Kdaj se zaključijo arbitraže, če je splošni dogovor sprejet nekje maja junija? Ne razumem tega, da imamo način financiranja v zdravstvu, ki je zelo problematičen planski namesto, da bi bil dejanski na podlagi tega, kar izvedeno, kar imamo. Imamo primere, ko za isto storitev, za iste materiale, iste primere, iste zgodbe pride cena med enim zavodom ali pa drugim zavodom v primeru operacije različna v isti državi. Še to, poslovanje je ugodno, poudarjam 207 milijonov več prihodkov nad odhodki, ampak pozor, ob tem pa imamo za lansko leto sicer podatek, da je 44 javnih zavodov poslovalo z izgubo od tega 11 bolnišnic. Zakaj to sprašujem zdravstveno blagajno? Zaradi tega, ker v zdravstveni blagajni denar je, gospe in gospodje, bolnišnice pa poslujejo tako kot poslujejo v zdravstvu pa je stanje konfuzno. Tukaj bi moral biti sedaj zdravstveni minister, ups, ga nimamo, danes bomo imeli tudi predsednika Vlade. Ali se mi zavedamo situacije, se je ne. Leta 2015, gospod Šircelj, se bo spomnil smo imeli tukaj razpravo z gospodom Fakinom ravno tako je bilo poročilo Računskega sodišča nad ZZZS iz leta 2014 in smo imeli razpravo o standardih in normativih. Bilo so v preteklosti sprejeti trije sklepi Vlade o standardih in normativih in takrat smo gospoda Fakina spraševali kdaj bo to ZZZS implementiral, kajti Vlada je to ZZZS naložila. Takrat je gospod Fakin odgovor, če bomo mi delali standarde in normative, potem bo stanje še bolj konfuzno kot je lahko in smo prišli do točke, kjer ni možen več dogovor bil. Dobro, gospod Fakin je bil do sedaj pol leta minister. Zanima me kako je s standardi in normativi, s pripravami standardov in normativov in drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so podlaga za odločene cene storitev? O tem je veliko govorila tudi prejšnja ministrica, o tem smo imeli priporočila v parlamentu leta 2017, Modra knjiga pa me resnično zanima kako ZZZS standarde in normative, na podlagi sklepov Vlade je unesel. Moj poziv pač poslovanje samega ZZZS kot kaže ni problematično, vsaj ne v širšem pomenu problematično je stanje, ki ga imamo v zdravstvu in kaj lahko ZZZS, v katerega se iztega ves denar ob tem naredi? Jaz vem, da niste vi tisti, ki boste rekli mi bomo zdravstvo naredili reformo lahko pa veliko pripomorete k temu zlasti glede obračuna cen storitev. K vam se izteka ves denar iz obveznega zdravstvenega zavarovanje vse gre k vam in potem se to naprej razdeli v zdravstvene zavode, cene storitev pa me zanima kdaj bi lahko v tej državi prišli do normalnega obračuna, ki bi imel fakte ne pa plan?

Gospod Lenart.