Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

52. redna seja (skupna seja)

Odbor za zadeve Evropske unije

30. 8. 2019
podatki objavljeni: 30. 8. 2019

Transkript

Hvala lepa, lepo pozdravljeni, spoštovani kolegice in kolegi.  Naj uvodoma pojasnim, da bom sejo po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije, gospoda Igorja Pečka, kot podpredsednik odbora, vodil danes jaz.  Začenjam 52. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: gospa Nataša Sukič. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Matjaž Nemec nadomešča mag. Meiro Hot, Dušan Šiško nadomešča poslanca Zmaga Jelinčiča, Lidija Divjak Mirnik nadomešča         poslanca Nika Prebila, Jožef Lenart nadomešča poslanca Igorja Pečka in pa Jožef Horvat nadomešča poslanca Blaža Pavlina.  Naj na začetku tudi sam pozdravim vse povabljene, ki ste danes z nami, še posebej njegovo ekscelenco, gospoda Markku Virri, veleposlanika Republike Finske, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije, ter dr. Zorana Stančiča, vodjo Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji.  Prehajam na določitev dnevnega reda seje odborov. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker v poslovniškem roku s predsednikom Odbora za zunanje politiko nisva prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen dnevni red seje takšen, kot ste ga prejeli s sklicem seje odborov.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV PREDNOSTNIH NALOG PREDSEDOVANJA REPUBLIKE FINSKE SVETU EVROPSKE UNIJE V ČASU OD 1. 7. DO 31. 12. 2019. Kot gradivo k tej točki, ste prejeli Program predsedovanja Republike Finske Svetu Evropske unije.  Najprej dajem besedo njegovi ekscelenci, gospodu Markku Virri, veleposlaniku Republike Finske, v Republiki Sloveniji, da nam predstavi prednostne naloge finskega predsedovanja Svetu Evropske unije.  Prosim, gospod veleposlanik, izvolite.    MARKKU VIRRI: Najlepša hvala, gospod predsedujoči za besedo.  V veliko veselje in čast mi je, da ste me povabili na današnjo sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko. V veliko veselje mi je, da lahko podam predstavitev naših prednostnih nalog. Rad bi se seveda zahvalil tudi obema odboroma, ki sta me povabila, ter Državnemu zboru na splošno.  Finska trenutno predseduje Svetu Evropske unije in sicer, tretjič v svoji zgodovini. Predsedovanje pomeni, da zastopamo vse države članice, da skupaj delujemo za skupno dobro. Ključne besede našega predsedovanja so iskanje rešitev, konkretni rezultati, doslednost, trajnost in spoštovanje določenih pravil. Finska velja na splošno za aktivno, odprto državo, za poštenega posrednika. Naša zunanja politika temelji na vrednotah. Kot veste, je predsedstvo Sveta Evropske unije utemeljeno na načelu rotacije. Na podlagi Lizbonske pogodbe iz leta 2009, države članice, ki predsedujejo, sodelujejo med seboj, v tako imenovanih triih. Finska je v triu skupaj z Romunijo in Hrvaško. Vsak trio pripravi tudi poseben program, ki pokriva 18. mesečno obdobje.   Predsedovanje smo prevzeli v ključnem trenutku, ko vladajo številni izzivi, ki jih je treba nasloviti, ki jih je treba rešiti, zato, da bo Evropska unija ostala koherentna in učinkovita. Ena država članica, na primer, nas zapušča. Nova komisija bo tudi vzpostavljena v tem času, tudi Evropski parlament bo pričel ponovno delovati po majskih volitvah. Evropski vodje, so se tudi pred kratkim odločali o prihodnji strategiji Evropske unije.  Znotraj našega predsedovanja imamo štiri temeljne naloge in sicer, moramo sprejeti novo strateško agendo, ki bo pokrivala obdobje od 2019 do 2024. Gre za zelo ambiciozen,     ŠPE) – 9.10    zelo vnaprej gledajoči program, ki naslavlja tako notranje, kot zunanje izzive. Finska bo prva upoštevala novo strateško agendo pri svojem delu. Ta se še posebej osredotoča na zaščito pravic in svoboščin državljanov, vzpostavljanje klimatsko nevtralne in pravične Evropske unije, spodbujanje naših vrednot na svetoven odru. Naše predsedovanje med drugim temelji tudi na programu predsedujočega tria, o katerem sem poprej govoril in kot je poudarjeno v tem programu, želimo zagotoviti gladek prehod v naslednji zakonodajni cikel. Obenem želimo tudi vzpostaviti dobre konstruktivne odnose z novimi institucijami. Obenem bomo delali na tistih stvareh, ki smo jih podedovali od prejšnjih držav, ki so predsedovale. In sicer se bomo osredotočali s horizontalnimi zadevami, ki so zelo kompleksne narave. Še posebej se bomo ukvarjali z večletnim finančnim okvirjem, naslavljali bomo zadeve, ki se navezujejo na vladavino prava, brexit, migracije, govorili pa bomo med drugim tudi o gospodarski in denarni uniji. Seveda so med prednostnimi nalogami tudi naloge, ki izhajajo iz našega nacionalnega programa in o tem bom spregovoril zdaj.  Po našem mnenju je »trajnostnost« tista, ki je najpomembnejša za vse ukrepe Evropske unije. Prav zaradi tega je naš slogan »Trajnostna Evropa, trajnostna prihodnost«. V skladu z novo strateško agendo so naše prednostne naloge naslednje: naprej se bomo osredotočili na skupne vrednote, na vladavino prava kot temeljni kamen evropskega delovanja. Obenem je pomembno, da je Evropska unija konkurenčna in socialno vključujoča. Osredotočali se bomo tudi na delovanje na področju podnebnih sprememb. Tukaj želimo ohraniti in biti v vodilni vlogi na svetu, obenem pa želimo tudi se posvetiti celostni varnosti državljanov.   Če si pogledamo najprej prvo prednostno nalogo in sicer krepitev skupnih vrednost in vladavine prava. Vladavina prava je zapisana v 1. členu naše glavne pogodbe kot eno od temeljnih načel. To pomeni, da morajo vsi tisti, ki imajo moč delovati v skladu z zakonom, v skladu z vrednotami, z demokracijo in tudi temeljnimi pravicami. Obenem morajo delovati tudi nepristransko in neodvisno. To pomeni, da moramo spoštovati vladavino prava. To je nujno zato, da lahko resnično dobro deluje naše območje svobode in prava. Smo pa v zadnjem času zaznali pritisk. To seveda spodjeda verodostojnost Evropske unije na svetovnem odru, še posebej, kar zadeva temeljne pravice. Zato je treba spoštovati vladavino prava. Na ta način spoštujemo in ščitimo pravice naših državljanov, obenem pa na ta način tudi zagotavljamo ustrezno delovanje in verodostojnost Evropske unije. Naš pristop je pozitiven, konstruktiven, želimo namreč izboljšati orodja, ki jih imamo za zagotavljanje vladavine prava. Želimo tudi spodbujati sodelovanje med različnimi akterji. Tako bomo nadaljevali tudi s pogajanji, ki so namenjeni temu, da je črpanje evropskih sredstev bolj vezano na spoštovanje vladavine prava.  V zvezi s tem naj vam povem, da je prav v tem tednu v Helsinkih potekala konferenca, ki se je imenovala »Kako zagotoviti         odpornost naših družb, v času sprememb v Evropi, interakcija med demokracijo, vladavino prava in temeljnimi pravicami.« Na tej konferenci so sodelovali strokovnjaki iz držav članic, predstavniki evropskih institucij, predstavniki civilne družbe in vsi so lahko razpravljali o tej temi, s pogledom v prihodnost, obenem so poskušali ugotoviti, kam naprej. Konferenco sta organizirali Ministrstvi za pravosodje in Ministrstvo za Evropske zadeve.  Na Svetu za splošne zadeve, 16. septembra, bo potekala prva obravnava Madžarske. Skupaj s predstavniki Evropskega parlamenta, bomo še pred tem obravnavali njihove predloge. Kako poteka takšna obravnava? O tem smo se dogovorili na odboru Coreper julija meseca, tako da bomo se tega držali. Predsedstvo najprej poroča Svetu o svojih stikih z Evropskim parlamentom, v zvezi z zadnjimi in nedavnimi predlogi. Država članica, ki se je zadeva zadeva, lahko predstavi svoja stališča. Tretji korak zajema komentarje s strani Evropske komisije in potem sledi postavljanje vprašanj in odgovorov. Države članice lahko postavijo dve vprašanji, za vsako temo, ki je znotraj obsega obravnave zadevne države članice in ta država članica lahko poda odgovore na vsako vprašanje in potem temu sledi razprava z dodatnimi vprašanji in odgovori. Zadevna država članica ima potem tudi možnost, da poda lastna opažanja, lastne pripombe in na koncu predstavi predsedujoča država članica, svoje sklepe.  Prehajam na drugo prednostno nalogo našega predsedovanja. Tukaj gre za to, da si želimo konkurenčnejše in socialno bolj vključujoče Evropske unije. Potrebujemo novo strategijo za rast, katere cilj naj bi bil, da Evropska unija postane na svetu najbolj konkurenčno in socialno vključujoče, nizkoogljično gospodarstvo. Vse je namreč povezano. Evropska unija najbolj deluje, ko gre ljudem bolje in ko so ljudje bolj varni in ko je manj neenakosti. Zato potrebujemo trajnostne načine, s katerimi se bomo odzivali na globalno konkurenco. Največ lahko naredimo v zvezi s tem z nadaljnjim razvojem enotnega trga.  Potrebujemo sodobno industrijsko politiko, potrebujemo razvijati, še naprej, storitveni sektor. To predstavlja temelj trajnostnega gospodarstva. Treba se je soočiti na spretnosti, veščine, znanja, usposabljanje, regionalne, socialne zadeve, osredotočiti se moramo na splošno enakost. Na ta način bomo zagotovili trajnostno rast. Naš cilj mora biti, da postane izobraževanje in usposabljanje ter raziskovanje v Evropski uniji najboljše na svetu in to lahko naredimo z dodatno krepitvijo programa Erasmus.  Kaj pa tretja prednostna naloga? Tukaj želimo okrepiti naš položaj in doseči vodilno mesto pri naslavljanju podnebnih izzivov na svetu. Zaenkrat imamo najbolj ambiciozne cilje med vsemi industrializiranimi državami. Obenem imamo tudi vzpostavljen zavezujoč zakonodajni okvir, na podlagi katerega, opravljamo vse, kar je zahtevano znotraj podnebnih ukrepov. Pa vendar, se ne smemo ustaviti tukaj.         To ni konec, ne smemo se ustaviti tukaj. Evropska unija se mora zavezati, da bo do leta 2050 postala povsem podnebno nevtralna. Le na ta način imamo lahko takšno vodilno mesto, zato želimo doseči sporazum in dogovor o glavnih elementih tega dolgoročnega načrta do konca leta 2019, tako kot je to zahteval Evropski svet. Gre za ukrepe, ki vplivajo na vse elemente družbe. Naslavljanje podnebnih sprememb moramo pa seveda izpeljati trajnostno. Evropska unija lahko postane najbolj konkurenčno, najbolj socialno vključujoče nizkoogljično gospodarstvo, če spodbujamo tudi trajnostno rast in zaposlovanje znotraj biogospodarstva in krožnega gospodarstva.   Opravičujem se za tehnične težave. Kot mi je bilo zagotovljeno, pa imate vsi svoj izroček predstavitve. Tako bom prešel kar na naslednjo prednostno nalogo, in sicer na četrto, kjer se ukvarjamo s celostno varnostjo naših državljanov. Tukaj si želimo enovitega pristopa na področju zunanjega delovanja. Naši državljani namreč pričakujejo, da jih bo Evropska unija varovala, da bo zagotavljala njihovo varnost, in to celostno. Finska zato popolnoma podpira delovanje močnih evropskih institucij in delovanje visokega predstavništva Evropske komisije, zaradi tega ker je to pomembno za naše delovanje, delovanje znotraj našega, skupaj z našimi sosedi. Prav zaradi tega je ključnega pomena, da ostanemo združeni in da tukaj skupaj nastopamo, koherentno nastopamo.   Verjamemo tudi, da moramo še nadalje spodbujati naše temeljne vrednote, vključno s spoštovanjem mednarodnega prava, človekovih pravic, demokracije, vladavine prava in enakosti med ljudmi. Danes namreč se sprašujemo, ali nam bo uspelo ohraniti multilaterizem kot obstaja zaenkrat.   Junija meseca je bila objavljena ocena, na podlagi katere bo Finska se še posebej osredotočala na naslednje teme, in sicer na varnost in obrambo, tukaj si želimo okrepljene Evropske unije, kjer naj bo varnost zagotovljena. Tukaj smo že dosegli določen napredek znotraj sodelovanja pri varnosti in obrambi. Finska bo še naprej delala na konsolidaciji(?) tega področja.   Drugo področje so hibridne grožnje, in tukaj podčrtujemo potrebno po tem, da se okrepi in naša zmogljivost naslavljanja hibridnih groženj znotraj vseh relevantnih političnih področij, tako da bo naša družba odpornejša.   Omeniti je treba tudi kibernetsko varnost. Želimo si namreč odprtega, svobodnega kibernetskega prostora, zato moramo biti pripravljeni na odzive na vse zlonamerne kibernetske dejavnosti. Obenem bomo še nadalje podpirali razvoj skupnega evropskega pristopa k varnostnim izzivom, ki izhajajo iz tehnologije 5G.   Pomembna je tudi mediacija. Finska podpira delovanje Evropske unije na tem področju, pomembno namreč je, da Evropska unija uporablja vse svoje instrumente za naslavljanje konfliktov        in kriz še posebej pa se moramo osredotočati na preprečevanje. Pozorni moramo biti na vlogo žensk in mladih v preprečevanju konfliktov. In nenazadnje je tukaj potrebo omeniti tudi podnebne spremembe, ki predstavljajo veliko grožnjo razvoju in varnosti. Evropska unija bo zato še naprej krepila svojo vlogo na področju boja zoper podnebne spremembe. Za nas kot Finsko je ta tema ena izmed pomembnejših. Kar pa zadeva geografske, zemljepisne prioritete naj omenim to, da želimo vlagati še naprej v dobro čezatlantske odnose vseh naših področjih delovanja to je temeljnega pomena. Kar zadeva širitev Evropske unije in kar zadeva tudi Zahodni Balkan to naj povem, da sta še vedno pomembni nalogi na našem dnevnem redu. Veliko se bomo ukvarjali tudi s celostnim razvojem odnosov z Afriko in še vedno bomo delovali na nadaljnjem spodbujanju razvoju evropske artične politike.   Prav tako imamo za naše predsedovanje nekaj ključnih načel. Prvič. Zavezani smo vzdržnim dogovorom o našem srečevanju. Finska se je odločila, da bo ponovno razmislila o tradiciji in praksi predsedovanj skladno z načeli trajnostnega razvoja pri čemer bomo sledili ciljem trajnosti Združenih narodov. Menimo, da lahko tudi na ekološki način zagotovimo uspešno predsedovanje in da poskrbimo za manjši ogljični odtis na sestankih v Helsinkih, zato se bomo prizadevali, da ne bomo delili tradicionalnih daril, ki jih predsedstvo ponavadi daje udeležencem sestankov v Helsinkih in Bruslju. Potem naj omenim še / nerazumljivo/. To so projekti, s katerimi bomo želeli zmanjšati krčenje gozdov.   Nadalje. Izogibali se bomo proizvodnji materialov zlasti plastike za enkratno uporabo. Prednost bomo dajali digitalnim rešitvam, rešitvam z biorazgradljivimi materiali. Potem želimo zmanjšati tudi prehranske odpadke. Sestanki v dvorani Finlandia bodo potekali na lokaciji, ki jo je enostavno možno doseči peč ali pa z javnim prometom. Naše drugo ključno načelo pa je odprta jasna komunikacija in večja transparentnost. To so zelo pomembna orodja za to, da Evropo približamo njenim državljanom, okrepimo demokracijo in sodelovanje državljanov. Ob enem pa se želimo zoperstaviti dezinformacijam. Spodbujali bomo, zato aktivno komuniciranje in večjo transparentnost v času našega predsedovanja. Prav tako bo več razprav v svetu javnih. Ob enem pa bomo vsem interesnim skupinam omogočili informacije o sestankih ministrov. Potem, boljša zakonodaja. Tukaj smo že dosegli velik napredek. Finska bo nadaljevala s prizadevanji, zato da bi ključne elemente boljše zakonodaje ohranili vključno z načelom sorazmernosti. Nujno je, da imamo dobro administracijo. Ta namreč igra ključno vlogo pri krepitvi zaupanja med državljani.         In nenazadnje, z novimi tehnologijami in digitalnimi priložnostmi bi lahko zmanjšali potrebo po tradicionalnih sestankih. Na ta način bi prihranili denar in čas, obenem pa bi zmanjšali izpuste povezane s potovanji. Zato smo začeli uvajati proces video-konferenc v delovnih skupinah sveta.  6 neformalnih sestankov bo organiziranih na ravni sveta, in sicer v Helsinkih – konkurenčnost, okolje, pravosodje in notranje zadeve. Sestali pa se bodo tudi ministri za zunanje zadeve oziroma so se že sestali ministri za zunanje zadeve in obrambo. In potem še 2 neformalni zasedanji in sicer EKOFIN in kmetijstvo. Skupaj 130 sestankov bo potekalo na finskem, to pa vključuje tudi sestanke na ravni vlad s konferenco predsednikov. Prav tako pa bodo potekali tudi sestanki z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo. Potekale bodo tudi delovne skupine in sestanki strokovnjakov. Potem pa so tu še sestanki, ki bodo potekali v Bruslju. To pa so sestanki na ravni Evropskega sveta, neformalni sestanki voditeljev držav s predstavniki tretjih držav.  Svojo predstavitev bi zaključil s tem, da vam predstavim naše poti komuniciranja. Imamo spletno stran svojega predsedovanja. Prisotni smo na Twitterju, Instagramu, YouTubu in Flickru.  Spoštovani poslanci, gospod predsednik, zahvaljujem se vam za to priložnost. Hvala, da sem vam lahko predstavil prednostne naloge finskega predsedovanja. Zahvaljujem se vam za vašo pozornost in zdaj sem pripravljen odgovoriti na vaša morebitna vprašanja.  Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod veleposlanik, za to izčrpno predstavitev.   Za kratek komentar bi sedaj prosil dr. Zorana Stančiča, vodjo predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji.  Izvolite.
Zoran Stančič
Hvala lepa. Spoštovana predsedujoča, spoštovani veleposlanik Republike Finske, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani evropski poslanec in spoštovani predstavniki Vlade.   Zahvaljujem se veleposlaniku za predstavitev prednostnih nalog finskega predsedstva, Državnemu zboru pa za povabilo, da se v Evropski komisiji opredelimo do njih.  Finsko predsedstvo je v zelo posebnem položaju, ker sodeluje tako sedanjo Evropsko komisijo predsednika Jean-Claude Junckerja. Sodelovalo pa bo tudi z naslednjo komisijo izvoljene predsednice Ursule von der Leyen, ki bo predvidoma začela z mandatom 1. novembra 2019. Predsednik Juncker pa je dejal, da Evropska komisija v tem prehodnem obdobju menjave komisije potrebuje predsedstvo države kot je Finska, ki je spoštovana tudi zaradi svoje stabilnosti, sodelovanje, izkušenosti in tudi zaradi preudarnosti.   Glede programa bi rad poudaril, da program finskega predsedstva s prednostnimi nalogami na področju vladavine prava, konkurenčnosti in socialne vključenosti, podnebja in varnosti, kot ga je predstavil gospod veleposlanik, je popolnoma skladen s prednostnimi nalogami tako sedanje komisije kot tudi s političnimi usmeritvami naslednje komisije za obdobje 2019-2024, ki je v dokumentu, ki se imenuje Bolj ambiciozna unija – moj načrt za Evropo, bil predstavljen s strani izvoljene predsednice komisije von der Leyen.  Glede konkretno predstavljenih prednostnih nalog. Prva točka, naprej bi rad zelo jasno povedal, da je Finska prva predsedujoča država doslej, ki je kot prednostno nalogo izbrala vladavino prava.         Komisija močno pozdravlja takšen izbor, saj je, kot je bilo podano s strani gospoda veleposlanika, vladavina prava temelj evropskih vrednot. Ni vnaprej dana, ampak se je zanjo potrebno vedno znova prizadevati. Grožnje pravni državi spodkopavajo pravno, politično in gospodarsko osnovo delovanja Evropske unije, zaradi tega ker je krepitev pravne države zelo pomembna in mora biti vzajemna odgovornost vseh inštitucij Evropske unije in tudi vseh držav članic. Izvoljena predsednica von der Leyen je podprla dodaten celovit evropski mehanizem za pravno državo, ki naj bi zajemal vse države članice. Z njegovo uporabo komisija v uporabi enakih postopkih spremljanja za vse države članice pripravlja oziroma bo pripravljala letna poročila. In v naslednji komisiji bo za koordinacijo omenjenega področja pristojna gospa Vera Jurova, ki bo, seveda, če bo prejela oziroma ko bo prejela podporo Evropskega parlamenta, postala podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost.  Druga točka, druga prednostna naloga, ki je bila predstavljena. Socialna dimenzija. Komisijo zelo veseli, da je predsedstvo izpostavilo socialno dimenzijo, ki je, bodimo iskreni, do nedavnega bila še manjkajoči člen Evropske unije. Ključna sprememba je bilo sprejetje evropskega stebra socialnih pravic v novembru 2017. Kot poznate dobro poslanci, ta steber uvaja boljše socialne pravice za državljane na treh področjih, na področju možnosti / nerazumljivo/ in dostopa do trga dela, druga točka, do delovnih pogojev, in tudi do socialne vključenosti in zaščite.   Komisija si želi, da bi finsko predsedstvo nadaljevalo z uvajanjem evropskega stebra socialnih pravic v prakso. Zaradi tehnoloških sprememb v gospodarstvu, demografskih sprememb je pomembneje kot kadarkoli prej, da so socialne pravice in zaščite, zaščite in pravičnost, neodtujljiv del modernih gospodarstev. Zaradi tega tudi izvoljena predsednica von der Leyen želi uravnovesiti socialni in tržni vidik gospodarstva. Zaradi tega je predstavila, zaradi tega bo predstavila, pardon, akcijski načrt za celovito izvajanje evropskega stebra socialnih pravic. Med drugim je v Evropskem parlamentu dala zaobljubo, da bo v prvih stotih dnevih mandata predlagala pravni instrument, ki bo zagotovil, da vsi delavci v Evropski uniji prejmejo pravično minimalno plačo. V naslednji komisiji bo za koordinacijo izvajanja evropskega stebra socialnih pravic za tudi odnose s socialnimi partnerji in krepitev socialnega dialoga na ravni Evropske unije pristojen predlagani izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.   Tretja točka. Finska lahko služi kot vzor ostalemu svetu pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, saj ima ambicijo postati ogljično nevtralna do leta 2035. Evropska unija je pa, kot veste, zelo dobro prva na svetu, ki je uzakonila obveznosti zniževanja izpustov toplogrednih plinov in tudi povišanja proizvodnje obnovljive energije ter višje energetske učinkovitosti do leta 2030, kot jasno predpisuje tudi Pariški podnebni sporazum. Vendar pa moramo v naših ambicijah iti še dlje.   Izvoljena predsednica von der Leyen bo v prvih stotih dnevih svojega mandata predlagala tako imenovan evropski zeleni dogovor. Med drugim bo vključeval predlog prve evropske podnebne zakonodaje, ki bo Evropski uniji predpisala cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050.   Za preprečevanje podnebnih sprememb je nujen, kot zelo dobro veste, tudi večplasten pristop. Sestavine evropske podnebne politike bodo na vsak način morale ostati in vlaganje v inovacije, raziskave, nadalje prenovitev zasnove gospodarstva in tudi posodobitev evropske industrijske politike.   Večplastnost evropske podnebne politike za odseva tudi torkov predlog, po katerem bo delo v zvezi z evropskih zelenim dogovorom usklajeval predlagani izvršni podpredsednik Frans Timmermans, ki bo hkrati vodil tudi politiko podnebnih ukrepov. Prehod k rabi čistejše energije         pa je, kot zelo dobro veste, tudi priložnost za evropska gospodarstva. Nove tehnologije bodo omogočale nove poslovne priložnosti, tudi nova delovna mesta. Realni del gospodarstva pa bo moral imeti tudi ustrezno zasnovo iz finančnega sektorja. Preprečevanje podnebnih sprememb in trajnostni razvoj sta tudi zaradi tega vgrajena v unijo kapitalskih trgov in komisija želi, da bi bili zakonodajni predlogi iz prvega akcijskega načrta Evropske unije za financiranje trajnostne rasti sprejeti v času finskega predsedovanja. Višjo finančno podporo kot doslej bi trajnostnim projektom omogočal tudi predlagani večletni finančni okvir Evropske unije. V predlaganem finančnem okviru je kar četrtina vseh sredstev namenjenih ravno doseganju podnebnih ciljev in za celotno usklajevanje smo seveda v rokah finskega predsedstva, z upanjem, da bomo zaključili pogajanja čim prej.  Nadalje, še zadnje, glede zadnje prioritete. Zaradi razmer v sosedstvu in svetu, se evropski državljani vedno bolj zavedajo pomena varnosti. Evropska unija bo morala zaradi okoliščin lastno varnost vedno bolj zagotavljati sama. Komisija zaradi tega zelo močno podpira iniciative finskega predsedstva na področju varnosti, zlasti zoper hibridne grožnje. Spremljajoče zunanje razmere seveda zahtevajo prilagajanje vseh evropskih politik. Dosedanje sodelovanje na evropski ravni je bilo še pred kratkim skorajda nepredstavljivo. Zaradi tega tudi izvoljena predsednica von der Leyen želi izboljšati čezmejno sodelovanje, da bi odpravili vse te vrzeli v boju proti hudim kaznivim dejanjem in tudi boji proti terorizmu v Evropi. Predlagamo več osebja in pristojnosti ter pooblastilo za preiskovanje in pregon čezmejnega terorizma, ki bi – in te pristojnosti bi moralo dobiti Evropsko javno tožilstvo – naslednji komisiji bomo imeli pa tudi naslednjega podpredsednika, ki bo zadolžen za preprečevanje hibridnih groženj, temeljitejšo povezavo med notranjo in zunanjo varnostjo in tudi za izboljšanje skladnosti povezanih politik v okviru evropske varnostne unije.  Če povzamem, prednostne naloge finskega predsedstva Svetu Evropske unije so povsem v skladu z delom Evropske komisije in prav zaradi tega jih, tako ta kot tudi prihodnja komisija popolnoma podpira.  Spoštovani veleposlanik, želim vam uspešno delo in učinkovito delo v drugi polovici vašega predsedovanja. Državnemu zboru se pa zahvaljujem za vabilo, da se opredelimo do prednostnih nalog finskega predsedovanja.  Hvala lepa.
Dr. Stančič, hvala lepa za vaš prispevek.   Dovolite mi, da na tem mestu opozorim, da se razprava simultano prevaja in zato bi prosil, če se lahko govori nekoliko počasneje, zaradi prevoda.  Naslednjemu pa dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve, gospodu Dobranu Božiču.   Izvolite.
Dobran Božič
Najlepša hvala, spoštovana gospoda predsedujoča. Spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci, spoštovani gospodje in gospe veleposlanice in spoštovani kolegice in kolegi.  Zahvaljujem se najprej veleposlaniku gospodu Virriju za predstavitev programa finskega predsedovanja. Pa ne samo to, zahvaljujem se za odličen odnos in odlično sodelovanje med prijateljskima državama Finsko in Slovenijo do sedaj, in mislim da tudi vnaprej.   Kot je bilo danes že poudarjeno, da v teh odločilnih časih za Evropsko unijo Svetu Evropske unije predseduje Finska. S Finsko namreč, če pogledamo njihov program in vidimo prioritete, v veliki meri delimo poglede na priložnosti in izzive, ki so pred Evropsko unijo. Pa tudi prioritete, ki v veliki meri odražajo prioritete Slovenije, ki se pripravljamo na predsedovanje Svetu Evropske unije. Pri tem pa mislim poudarek na krepitvi skupnih vrednot in pravne države, neenotnosti Evropske unije in spoštovanje mednarodnega prava, na interesu za celovito zaščito evropskih državljanov in krepitev odnosov Evropske unije s strateškimi partnerji. Oboji, tako Finska kot Slovenija, dajemo podporo trajnostni rasti, krepitvi notranjega trga, krožni in digitalni ekonomiji,         ambicioznim podnebnim ukrepom in, kot smo slišali, skrbi za državljane Evropske unije. Pozdravljamo tudi prizadevanje za dokončanje pogajanj o novem večletnem finančnem okvirju in na področju celostnega upravljanja migracij.  Prav tako Slovenija podpira finska prizadevanja za ohranjanje kredibilne širitvene politike Evropske unije. Še naprej se bo zavzemala za odprtje pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Upajmo, da bo glede na tega možno letos oktobra že doseči konsenz. Podpirala bo tudi reformne napore v širitvenem procesu v ostalih državah Zahodnega Balkana, ko so pogoji izpolnjeni.  Torej, če zaključim, podpiramo Finsko na njeni poti predsedovanja, ki govori o večji kohezivnosti znotraj Evropske unije in večji prepoznavnosti zunaj Evropske unije. In če prenesemo slogan, ki ga imamo v Sloveniji, We feel Europe.   Hvala lepa za predsedovanje Evropski uniji, hvala Finski za predsedovanje Evropski uniji, hvala za vašo predstavitev in želimo vam veliko uspeha.   Hvala.
Hvala lepa, gospod državni sekretar.   Na tem mestu odpiram razpravo. Nekaj prijav smo za razpravo že prejeli.   Kot prvi se je prijavil dr. Milan Brglez, poslanec v Evropskem parlamentu.   Izvolite, dr. Brglez.
Najlepša hvala, gospod predsedujoči. Tudi sam pozdravljam vse tukaj prisotne.   Veseli me, da imamo danes priložnost se celovito seznaniti z vsebino finskega predsedovanja. Gre res za ambiciozen program, ki bi si ga samo želeli lahko, pravzaprav, gre tudi za program, ki ima nekatere takšne vsebinske poudarke, ki presegajo tisto, kar ta trenutek Evropska unija dejansko počne, in nekatere stvari so zelo dolgoročne, še zlasti koncept ekonomije blaginje ali blagostanja in povezave blagostanja z gospodarstvom. Ne v tistem smislu, blagostanje je tisto, kar lahko naredimo po tistem, ko izpolnimo gospodarske zadeve, ampak je pogoj za to, da lahko peljemo gospodarstvo naprej na ravni gospodarske unije. To je ena od stvari, ki je po moje ključnega pomena.   Na nek način je lahko to predsedovanje tudi vsebinski zgled za to, kar bi Slovenija ali pa ambicioznost samega pristopanja k vsebini predsedovanja lastnega prispevka. S tem da je seveda tudi finski prispev(?) utemeljen že na dosedanjih dosežkih. Ključen takšen dosežek, ki bi ga sam skušal izpostaviti ali pa pohvaliti Finsko za to, da ji je uspelo zmanjšati tudi dolgotrajno brezposelnost. To je nekaj, s čimer se v tem trenutku družbe, ki imajo, pa še zlasti naša, takšno demografijo, kot jo imajo, pravzaprav morajo ukvarjati. Tako daj, ja to mi je.   Tisto, kar je pa mala nesreča za realizacijo tega programa, je pa to, da sta dve komisiji in dva mandata. In da v bistvu so evropske inštitucije po volitvah začele delati na novo in zato je zelo važno, kaj od tistega, kar je bilo znotraj teh procesov narejeno, se bo poskušalo nadaljevati. Tukaj imam eno vprašanje tudi za finsko predsedovanje.   Ena od stvari, za katero se je vsaj parlament odločil, da jo bo nadaljeval, je tudi koordinacija socialnih sistemov, torej delo na uredbi 883. Tukaj je bilo veliko faz trilateralnih usklajevanj, ki niso bila vsaj do sedaj uspešna, in tudi tokrat se je poskušalo zadevo postavljati od tega, da bi štartali na novo, do ne vem česa. Namesto tega se je parlament odločil, da bo šla ta zadeva naprej glede na to, kaj je bilo do sedaj že dogovorjeno. In bi me tukaj zanimal pravzaprav finski prispevek znotraj te trilaterale pri tem, kakšno bo stališče držav do tovrstnega poenotenja, ki naj bi se zgodilo do konca tega leta.  Hvala. Pa opravičujem se, ker bom žal moral prej iti.
Hvala lepa, dr. Brglez.   Naslednjemu dajem besedo gospodu Jožefu Horvatu, izvolite.    JOŽEF HORVAT (PS NSi): Najlepša hvala za besedo.  Najlepša hvala vam. Spoštovani gospod veleposlanik,         za odlično predstavitev prioritet finskega predsedovanja. Kar na začetku naj zaželim, da bi finskemu predsedstvu res uspelo v čim večji meri tudi realizirati vse vaše naloge, ki ste si jih zadali in ki po naši oceni naslavljajo ključne prioritete naše skupne evropske prihodnosti.  V ta časovni interval seveda padeta poleg že omenjenih zadev tudi brexit, Združeno kraljestvo bo, razen če se kaj posebnega zgodi v Združenem kraljestvu, najkasneje 31. oktobra zapustilo Evropsko unijo. Kakšni so vaši razmisleki glede tega, ali enostavno zdaj pripraviti in še boljše pripravljati evropske državljane in poslovne subjekte v Evropski uniji na brexit?   Druga stvar pa je, kar posebej pozdravljam, ambicija finskega predsedstva, ki želi pospešiti pogajanja za večletni finančni okvir. V tem kontekstu pozdravljam, da ste državam članicam posredovali vprašalnike, napovedali tudi bilateralne sestanke na ministrski ravni, že oktobra bi naj Evropski svet odločal o tem večletnem finančnem okviru. In zato me zanima, ali ti vprašalniki oziroma odgovori na vprašanja že dajejo kakšne konkretne rezultate, kakšne konkretne usmeritve ali tega še nimate?   In še bi želel vprašati za vaše stališče glede tega, da večletni finančni okvir po naši oceni drastično zmanjšuje finančna sredstva za skupno kmetijsko politiko in razvoj podeželja za kar 15 % in za kohezijsko politiko, za kar se zmanjšujejo sredstva kar za 10 %. Ali je to za vas sprejemljivo? V Sloveniji smo zelo, negativno gledamo na takšne odločitve, pa me zanima, kako bo to finsko predsedstvo ravnalo?   Torej, še enkrat veliko uspehov pri vašem predsedovanju Svetu Evropske unije in hvala lepa.
Hvala lepa.   Naslednji ima besedo dr. Franc Trček.   Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Vaša ekscelenca, spoštovani visoki gosti, kolegice in kolegi.  Kot kritični, ne kritizerski, ker ni isto, Evropejec in kot najbolj aktivni član tega odbora se je težko stisniti v kratek čas pa še počasi govoriti, ampak bom poskusil.   Prvič, ključno, ne edino vprašanje vseh družb, že nabiralniških, kaj šele / nerazumljivo/, je vprašanje skupnega soustvarjanja in prerazporejanja. Skratka, produkcija, redistribucija. Zdaj, mi članici Evropske unije pogosto pozabljamo, da smo ustavne parlamentarne demokracije, kar imamo dobesedno v vseh Ustavah, verjemite mi, vse sem pogledal, definirano visoko stopnjo solidarnosti in izhodiščne egalitarnosti. Zdaj, ko v nekih državah po koncu posttranzicije rečeš egalitarnost, te hitro zraste(?), če prihajaš z Levice, tako po glavi udarijo. To ne pomeni, seveda, da vse nas porinemo v neki kalup, pa bomo imeli sorodno kockaste glave, to pomeni, da imamo enaka izhodišča. Ne glede na to, kot rečemo v Beli krajini, čigav si.   Zakaj to omenjam? Predstavnik Evropske komisije, ki ga zelo cenim, mimogrede, je izpostavil, da je ta socialna dimenzija, če hočete, socialna unija Evropske unije bila nek pozabljen kontekst, ki se zdaj malo tako bojazljivo nekako uvaja. Pa če spremljajte dogajanje o oblikovanju nove komisije, ko je bodoča predsednica to izpostavila, je zelo hitro dobila klofuto nemške zveze industrialcev. Zdaj se, punčka, malo umiri, to ni dobro za nemško gospodarstvo. To se mi zdi neko ključno vprašanje Evropske unije, ki bi ga kot človek, ki izhaja iz teorije svetovnega sistema, označil kot        dekolonizacija Evropske unije. Zdaj, jaz se malo bojim, da ta ideja o evropski minimalni plači se bo podobno lomila kot to, kar počne nova levica v Sloveniji. Zdi se mi pa, da bi morala socialna unija biti izhodišče bodočega finančnega okvirja.  Druga zgodba. Star sem 50 let, že 30 let poslušam, ali bomo digitalni ali nas ne bo, ali bomo zeleni pa nas ne bo. Tukaj zelo cenim Finsko, ki je šla iz nekih besedičenj v dejanske prakse. Zdi se mi, da je po četrt stoletja že skrajni čas, da grem v tej smeri. Odkrito lahko povem, da sem tudi naši Vladi postavil vprašanje, v kolikšni meri se bomo po Finski zgledovali pri našem predsedovanju, ki je pred nami.   Zdaj, dotaknil bi se še ene zadeve hibridne grožnje. Dejstvo je, da v nekem globalnem prečenju bi potrebovali lastne platforme. S tem so se edino Francozi nekaj ukvarjali osamljeno, zdi se mi, da je to tudi nekako neka zadeva, ki je ne mislimo dovolj.   Zdaj nekako, da ne bom predolg, še dve neki zadevi v razmislek in seveda pri oblikovanju teh platform si ne želim, da gremo v smeri, ki jo ubira Kitajska. S kolegom državnim sekretarjem večkrat o tem podebatiramo, ker Evropa seveda temelji tudi na svoboščinah in individualnih pravicah. Ne želim si biti Evropejec, kjer me bo pametni telefon pa veliki brat nadziral.  Zdaj samo še dve zadevi. Bivši državni sekretar za zadeve EU Portugalske je duhovito napisal: »Evropska unija je niz pravil.« Set of rules. Vsi pomembni ključni ostali globalni igralci, tudi regionalni, so v bistvu prej niz akcije, set of action. In zdi se mi, da se tudi tukaj malo zaradi tega lahkotno dogaja derogacija vladavine prava, ki se mi pa zdi ključna. Ta teden smo začeli, saj štajerski poslanci, v petem največjem izvozniku, ki se ukvarja z aluminijem, zelo lep primer. Kitajski dumping na trgu aluminija. Pomladi nekako v predhodnem predsedovanju je nekako Zveza proizvajalcev aluminija evropskih, nek apel dejansko poslala Evropski komisiji. In tudi v tej luči me zanima neko vprašanje, kako bomo, izhajajoč iz dejstva, da smo set of rules, nekako zaščitili naše gospodarstvo.   Zdaj, še ena zadeva. Seveda, jaz prihajam iz Levice, veste naš odnos do Nata, ampak zdi se mi, da mi potrebujemo neki resni premislek antlantizma(?). Premislek v smeri ne biti ujetnik ZDA. In seveda, se pa zavedati pri tem, da fašizma nismo bili sposobni sami v Evropi poraziti. Smo ga izumili, nismo ga premagali, nismo ga sami porazili.  Čisto za koncu pa še ena zadeva. Veste, ob tej obsedenosti iz z Brexitom in težavo naslednje finančne perspektive. Zdi se mi, da nekako pozabljamo na nujno reorganizacijo Evropske komisije in tudi jačanje vloge Evropskega parlamenta. Glejte, če se mi odkrito pogovarjamo. Če jaz moji desetletni hčerki pokažem sestavo Evropske komisije, 27 resorjev, pa prosim vas lepo. Osebne ambicije, politične afilacije. Sektorski model je neki model, ki je star že skoraj sto let, ko se je rojeval / nerazumljivo/. Je preživet. In to je tudi moje vprašanje, tudi sedanjemu predsedovanju in naslednjemu. Prosim vas lepo, Evropska komisija potrebuje maksimalno 12 horizontalnih resorjev, prej 10, z ne tako nerodnimi poimenovanju, kot jih ima. In jaz tudi odkrito rečem, seveda v tem primeru verjetno Slovenija kdaj ne bo imela ministra, če karikiram, lahko bo pa imela dobrega državnega sekretarja. In to je tudi, s tem bom zaključil neko vprašanje. Zdi se mi, da je to neka nujna reforma, v katero mora iti Evropska komisija, in seveda         da ni malo svet zase, podobno, kot je centralna banka, evropska in še kaj, ampak, da Evropski parlament dobi vlogo, ki jo ima. Saj podobne zgodbe imamo tudi na nacionalni ravni, »derogacija« parlamentov. Vlada ti nekaj vrže, mediji ti »ruknejo«, »uu« kriza je, ti si pa potem tam »kimavček«. Navsezadnje so tam v Bruslju predobro plačani ljudje, da bi bili zgolj »kimavčki«.  Hvala za besedo.    PODPREDSEDNIK MAG. MARKO KOPRIVC: Hvala lepa.  Naslednji ima besedo poslanec Gregor Perič.  Izvolite.
Najlepša hvala in prav lep pozdrav prav čisto vsem, zlasti pa današnjim gostom.  Jaz se bom držal pristojnosti, ki jih ima Svet Evropske unije in bi rad gospoda veleposlanika tudi nekaj kratkih stvari vprašal. Zagotovo ne bom dolg, ker nas je zelo veliko. Najprej naj poudarim, da me veseli, da Finska pri svojem predsedovanju izpostavlja vladavino prava. Videli smo v preteklosti, da je to vprašanje še zelo nedodelano v Evropski uniji, zlasti pri mlajših državah članicah, kjer imajo slabše razvite določene mehanizme, navsezadnje pa je to tudi pomembno vprašanje pri odnosih, recimo Slovenije in Hrvaške in tudi je pomembno vprašanje za prihodnost odnosov v celotni regiji Balkana, ki vemo, da je občutljiva in v kolikor bo Evropska unija zelo dosledno spoštovala načelo vladavine prava, potem si lahko vsi skupaj obetamo stabilnost v tej regiji.  V kolikor do tega ne bo prišlo in verjamem, da so oči številnih zelo pozorno uprte tudi v ta proces arbitraže, kjer se ureja meja med Slovenijo in Hrvaško, ker se zavedamo tega, da so številne meje še neurejene na področju nekdanjih držav Jugoslavije, je to vprašanje zelo pomembno, zlasti je pa pomembno tudi za, bom rekel, slovensko javnost, ker ko se je podpisoval arbitražni sporazum, je tedaj pri tem podpisu sodeloval tudi tedaj predsedujoči Svetu Evropske unije, tedanji predsednik Vlade, vaše sosede, Švedske.  Tako da, zelo pozdravljam ta poudarek, ki ga dajete na samo vladavino prava, ravno tako pa dajem podporo temu, da si prizadevate za klimatsko nevtralnost do leta 2050 in hkrati tudi obžalujem, da nekatere države članice, zlasti Poljska, Češka in Madžarska tukaj niso stopile na isti vlak, imajo še nekoliko drugačne poglede in upam, da se bo v prihodnje tudi pri njih to zavedanje o tej skupni odgovornosti, ki jo imamo in lahko je Evropska unija tudi vodilna sila v tem smislu, da stvari premaknemo na bolje, zlasti z dosledno uporabo načel trajnostnega razvoja.  Še moje zadnje vprašanje – morda ste zasledili, da si Slovenija, zlasti v zadnjem času, prizadeva uravnotežit svojo zunanjo politiko, v nekem trenutku je bila, morda, vsaj tako se je zdelo, bolj usmerjena na vzhod, zdaj se tukaj poskuša najti neko ravnotežje in ker imate vi nekoliko, tudi zgodovinsko, drugačne izkušnje, vas bom vprašal predvsem, kakšni so vaši pogledi oziroma pogledi Finske, zlasti z vidika energetskega sodelovanja z Rusko federacijo.  Želim vam uspešno delo, uspešno predsedovanje in ravno tako uspešno soočenje z številnimi izzivi.  Hvala lepa.    PODPREDSEDNIK MAG. MARKO KOPRIVC: Hvala lepa.  Ker imamo še nekaj prijavljenih, nabralo se je pa že kar nekaj vprašanj, bi vas vprašal, spoštovani gospod veleposlanik, če bi se strinjali, da podate kratek komentar in pa odgovorite na do sedaj zastavljena vprašanja, potem pa nadaljujemo z razpravo, če se strinjate? (Da.)  Hvala lepa, izvolite, beseda je vaša.
Markku Virri
Hvala lepa.  Hvala tudi za zelo dobra vprašanja.         Zelo vesel sem, da imam priložnost in bom poskusil odgovoriti nanje. Nekatera vprašanja so se nanašala na tako podrobne stvari, da teh zadev ne spremljam čisto vsakodnevno se bom pa potrudil po najboljših močeh.   Prvo vprašanje se je nanašalo na delo Evropskega parlamenta ter koordinacijo socialnih sistemov ter možnost, da bi dosegli dogovor do konca letošnjega leta. Tu bom precej splošen. Rad bi poudaril, da Finska v celoti podpira dobro sodelovanje z Evropskim parlamentom. Zavzemamo se za pravo ravnovesje med ustanovami Evropske unije. Seveda smo v funkciji predsedstva pripravljeni podpreti katerikoli razumen predlog, ki bo dan na mizo in pripravljeni smo, da rešimo tovrstna vprašanja in to čim prej. Imamo precej zelo ambiciozno zastavljenih ciljev našega predsedovanja in želimo si, da bi lahko rešili čim prej vprašanj do konca našega predsedovanja. Naslednje vprašanje, ki ste ga postavili se je nanašalo na brexit. Naša vloga, vloga predsedstva je zagovarjati interese in enotnost Evropske unije in njenih državljanov. Menimo, da bi brexit ne smel prevladovati na našem delovnem programu na račun drugih pomembnih tem kot je bilo dogovorjeno na junijskem svetu ne želimo ponovno odpirati dogovora, lahko pa se prilagodi deklaracija. Pripravljeni smo konstruktivno sodelovati z britansko vlado, da bi se izognili odhodu brez dogovora vsekakor pa si želimo tudi v prihodnje čim tesnejše odnose. Če se želimo izogniti odhodu brez dogovora, potem je treba doseči dogovor o tem. Kar zadeva pravice državljanov je Evropski parlament tudi v času pogajanj odigral zelo pomembno vlogo in računamo, da se bo Evropski parlament podobno angažiral tudi v prihodne ne glede na to kakšen bo končni izid glede brexita. To je pravzaprav največ kar lahko povem kot predstavnik predsedujoče države v zvezi s Brexitom.   Pogajanja glede večletnega finančnega okvirja. Res je, predsedstvo je ta vprašalnik poslalo vsem zainteresiranim stranem in namen tega vprašalnika je, da bi pripravili teren nekako za dvostranska srečanja, ki se še vedno dogajajo. Nekatera srečanja so že potekala v Bruslju, potem pa bo finsko predsedstvo zagotovilo informacije o stanju pogajanj v zvezi z večletnim finančnim okvirjem na sestanku sveta. Namen pa je obvestiti države članice kje se še nahaja manevrski prostor pri pogajanjih, pri čemer se ne bomo spuščali v pogajalska stališča posameznih držav. Danes za vas nimam nobenih informacij glede vsebine vprašalnika oziroma odgovorov na postavljena vprašanja. Predsedstvo bo pripravilo svoje informacije za oktobrski svet,         ko pa bomo opravili razpravo glede rezultatov in ključnih vprašanj. Po sestanku Evropskega sveta bomo pripravili tudi pogajalsko tabelo s številkami, kar bomo uporabili v končni fazi pogajanj. Potem pa bomo določili tudi datume, zato da bi dosegli tudi dogovor o večletnem finančnem okvirju.  Kar zadeva kohezijska sredstva. Seveda danes na tem mestu lahko rečem le to, da si predsedstvo prizadeva po najboljših močeh, da bi v pogajanjih dosegli rezultat, ki bi bil sprejemljiv za vse sodelujoče.  Veseli me tudi to, da slišim, da vlada široka podpora za cilje našega predsedovanja in sicer v zvezi z pravno državo, ogljično nevtralnostjo in tako naprej.  Upam, da nisem spregledal kakega vprašanja. Zapisal sem si tudi vprašanje glede stališča in sodelovanja z Rusijo. V vlogi predsedstva si seveda želimo predvsem ohraniti enotnost Evropske unije v odnosu do Rusije – to je za nas ključnega pomena, ko govorimo o Rusiji. Za nas je ključno ravno to. Zavezani smo evropski politiki v odnosu do Rusije. Mislim pa, da je bilo vprašanje nekoliko bolj usmerjeno na finsko-ruski odnos v zvezi z energetiko, če sem prav razumel. Res je, od 70. let smo zelo tesno sodelovali z Rusijo, zlasti na področju energetike in sicer nafte, plina, jedrske energije. Precejšnji del finskega energetskega sektorja je povezan ravno s sodelovanjem z Rusijo. Naj povem, da smo z Rusijo zelo konstruktivno sodelovali, vendar pa nikakor nismo odvisni zgolj od energije, ki jo dobivamo iz Rusije.   Gospod predsednik, lepo prosim, opomnite me, če sem na kako vprašanje še pozabil.
Hvala lepa, gospod veleposlanik, zaenkrat.   Mislim, da ste odgovorili na vsa vprašanja. Sicer pa boste verjetno še opozorjeni s strani poslank in poslancev.  Sedaj nadaljujemo z razpravo poslank in poslancev.  Kot naslednji se je prijavil mag. Andrej Rajh.   Izvolite, gospod poslanec.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani veleposlanik.  V vaši predstavitvi ste poudarili pomen, da Evropa utrdi svojo pozicijo kot globalni leader na področju klimatske akcije, torej uvajanja klimatskih ukrepov. Zelo ste zavezani, ena od prioritet je tudi zavezanost klimatski nevtralnosti do leta 2050. Pri tem pa posebej izpostavljate socialno noto tega prehoda, vemo, da je ta dekarbonizacija, za katero se vsi zavedamo, da je potrebna in jo moramo izvesti, zelo draga.         Finska nam je lahko tu seveda za vzor – zelo izkoriščate biogoriva, izkoriščate tudi biomaso in alternativne oblike ogrevanja. Pa me zanima kako boste lahko te vaše izkušnje prenesli na Evropsko unijo?  Druga zadeva pa je malo bolj aktualna in se nanaša na izjave turškega predsednika Erdoğana oziroma njegove zahteve po ureditvi odnosov z Evropsko unijo, tudi zahtev po več denarja in dejansko tudi grožnje, da bo odprl meje za, bom rekel sirske begunce. Na kak način boste vi oziroma na kakšen način boste to zadevo naslovili?   Hvala lepa.
Hvala lepa.  Naslednji, zaenkrat kot zadnji, se je k besedi prijavil gospod Matjaž Nemec, predsednik Odbora za zunanjo politiko.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav tudi v mojem imenu, tudi v drugačni vlogi, spoštovani veleposlanik.  Ne bom skromen v sklopu treh držav. Mislim, da Evropa in Evropska unija v celoti pričakuje od predsedovanja Republike Finske v obdobju šestih mesecev, predvsem zaradi vašega dosedanjega dela, vrednot, ki jih zastopate in tisto, kar pomeni vaša država v odnosu do izzivov sodobnega sveta. Ne bom omenjal izzivov migracij, ne bom se osredotočal na vprašanje brexita, ne bom omenjal carinskih vojn ali pa ponavljal vprašanja mojega predhodnika glede podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, ki je ključen za razvoj. Ali pa mogoče varnosti.   Dotaknil se bom vprašanja, ki se nas, Republike Slovenije, tiče neposredno. Ne samo nas ampak celotne filozofije delovanja prihodnje Evropske unije. Torej govorim predvsem o nadaljnji širitvi v sklopu predvsem odnosu vladavine prava, do uvajanja in širitve Schengena. Ter seveda tistega, kar je ključna usmeritev komisije v odhajanju, torej, da se v bilateralnih odnosih ne bo uvažalo težav v Evropsko unijo, vsaj v odnosu do nadaljnjih širitev. Torej, povedano po domače, v kolikor države članice ne bodo odpravile izzivov ali pa vprašanj do tistih, ki si želijo pridružiti tej evropski družini, bo širitev onemogočena. Lahko bi se znašli v situaciji, ko bodo države zahodnega Balkana, govorimo o strateški usmerjenosti tudi Republike Slovenije v smislu delovanja na tem območju, odpravile bilateralnih odnosov in bodo te države izpolnile vse kriterije, bo nadaljnja širitev onemogočena. V tem smislu vas sprašujem: ali ima predsedovanje Finske mogoče kakšen pogled do tega vprašanja?  Kajti v naši bližini je regija zahodnega Balkana, ki je relativno nestabilna regija. Ena od prioritet, bom se kar po ljudsko izrazil, hvala bogu, vse več držav postavlja visoko na svojo agendo tudi nadaljnjo širitev. Ne govorim o tem, da se ta de facto mora zgoditi ampak da se začne proces širitve. Predvsem, da vrnemo evropsko perspektivo tistim državam, ki so v zadnjih letih evropske krize ali pa krize, ki se je dotaknila Evropske unije, nekoliko zgubile to perspektivo. In v ta prostor posledično so vstopile nekatere države z nekaterih drugih interesnih globalnih sfer.   Torej moje vprašanje je, če ima Finska v tem predsedovanju odnos, v prvi vrsti do vladavine prava, to ste že omenili, da je in kakšen je odnos do nadaljnje širitve? In: ali bi lahko delovanje posamezne članice Evropske unije, ki ima odprta vprašanja z kandidatkami, lahko ogrozilo nadaljnjo širitev?   Hvala lepa.
Hvala lepa.  Bi želel še kdo od poslank in poslancev besedo? (Ne.)  Če ne, bi vas, gospod veleposlanik, prosil, da odgovorite še na teh nekaj konkretnih vprašanj in za sklepne misli.   Izvolite.
Markku Virri
Hvala lepa. In hvala         za še ta vprašanja.   Kar zadeva ukrepe na področju podnebja in kar zadeva naše izkušnje in prenos naših izkušenj na evropsko raven. V zvezi s tem smo precej optimistični. Res je, zelo ponosni smo najprej na dejstvo, da smo opravili pionirsko delo na tem področju, prav mi na Finskem. Tako recimo smo sprejeli Zakon o podnebnem ukrepanju, ki se nanaša tudi na ogljično nevtralnost. Ta zakon smo sprejeli leta 2016 in mislim, da smo bili prva država na svetu, ki je sprejela tovrstni zakon. Od tam nam je sledilo še več držav, ki so storile nekaj podobnega kot mi in to je seveda zelo obetavno. Vsekakor računamo na svoje partnerje, na druge države članice EU. Tiste, ki še niso naredile korakov v tej smeri. Upamo, da bodo tudi one sledile našemu zgledu. Seveda im ne moremo nikomur ukazovati naredite to, kar smo naredili mi. Ne, naša pot je bila naša. Naša pot je bila zastavljena glede na naše cilje in naše potrebe. Druge države imajo morda drugačne potrebe in drugačne načine kako doseči cilj, vendar pa se mi zdi, da je najpomembneje to, da vsi delamo v isti smeri. Menim, da v času našega predsedovanja na tem področju lahko dosežemo napredek.   In potem zelo zahtevno vprašanje, vprašanje, ki se nanaša na Sirijo. Vprašanje tistih, ki so iz Sirije prišli v Turčijo. To je zelo resen problem. Vsekakor gre za dolgoročni problem in žal moram reči, da seveda predsedstvo bo naredilo največ, kar je v njegovi moči tudi glede tega vprašanja, zato, da bi tudi Evropska unija lahko sodelovala pri reševanju tega problema. Če si tega želimo, potem menim, da bo potrebno veliko sestankov, pogajanj mi pa smo vsekakor pripravljeni nastopati kot konstruktiven akter in kot pošten in pravičen posrednik.   In potem vaše vprašanje gospod predsednik glede pogledov predsedstva v zvezi z širitvijo na Zahodni Balkan. Načeloma Finska ne samo v vlogi predsedujoče države, ampak kot država članica si seveda želi, da bi vse države na Zahodnem Balkanu postale članice Evropske unije to je jasno. Po drugi strani pa obstajajo določene zahteve za članstvo v Evropski uniji in seveda te države morajo te zahteve izpolniti.        Na Zahodnem Balkanu so med državami velike razlike. Nekatere države so bližje začetku pogajanj z Evropsko unijo, druge države pa še niso tako blizu začetku pogajanj. V vlogi predsedujoče države, si želimo narediti največ, kar je v naši moči, zato, da bi še v času našega predsedovanja prišli do pozitivne odločitve glede začetka pogajanj, vsaj z nekaterimi od teh držav. In v celoti se strinjam z vami, gospod predsednik, poiskati moramo načine, zato, da bomo državam iz te regije ponudili evropsko perspektivo. To bo seveda koristilo tem državam, bo pa koristilo tudi nam, ki smo že članice Evropske unije.  S temi besedami, upam, da sem vam lahko ponudil zadovoljive odgovore. Še enkrat se vam zahvaljujem, za vaša vprašanja.    PODPREDSEDNIK MAG. MARKO KOPRIVC: / vklop mikrofona/ …gospod veleposlanik.  Ob koncu, bi predal besedo še ponovno dr. Zoranu Stančiču, vodji Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji.  Izvolite.
Zoran Stančič
Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala za besedo.  Jaz bi samo dva detajla rad izpostavil – prvi v zvezi z strategijo širitve na Zahodni Balkan in drugi, v zvezi z potrebnimi medinstitucionalnimi spremembami v nadaljnjem obdobju. Najprej glede strategije za Zahodni Balkan, ne bom šel v detajle, vendar bi vas pa rad… in tudi mnenje Evropske komisije glede širitve zelo dobro poznate. Tudi zelo tesno sodelujemo s finskim predsedovanjem na tem dosjeju. Rad bi vas pa opozoril na strategijo, ki je bila sprejeta februarja, leta 2018 in na sedmi strani nekje je en, na sredi sedme strani je odstavek, ki jasno opredeljuje postopke, ki bi jim morale slediti države, ki so v postopku širitve oziroma vstopa v Evropsko unijo, ki imajo nerešene mejne zadeve. Zelo jasno je opredeljeno, da je potrebno zadeve rešiti z dvostranskimi pogovori, če pa dvostranski pogovori niso uspešni, je potrebno pristopiti k obvezujoči in dokončni mednarodni arbitraži in sicer postopek vstopa mora biti z obeh dveh strani brez predhodnih omejitev. Skratka, brezpogojen vstop, kar pomeni, da nobena stran ne sme zlorabljat svojega morebitnega boljšega položaja. Tako da, to so jasno opredeljene zadeve in v tem smislu bo Evropska komisija vztrajala, da je potrebno zadeve peljat naprej.  Glede iniciative za reorganizacijo Evropske komisije - mnenje Evropske komisije vam je znano, Evropska komisija je, če se ne motim, konec leta 2018 predlagala določene spremembe, ki že sedaj so mogoče, v skladu z Lizbonsko pogodbo. Govorim recimo o zmanjševanju števila komisarjev. Mnenje držav članic je bilo tukaj zelo jasno, drugačno, od mnenja Evropske komisije, skratka, države članice želijo imet še vedno vse, torej vse želijo imet komisarje. Rad bi vas pa opozoril na to, da je v političnih usmeritvah za naslednje, torej naslednje Evropske komisije, izvoljena predsednica, zelo jasno predstavila konferenco o Evropi, ki naj bi začela delat leta 2020. Opredelila je tudi nekaj elementov mandata te Konference o Evropi. Predvsem dve zadevi je omenila – prva stvar je možnost iniciative Evropskega parlamenta, druga zadeva, seveda, tudi, ki jo je potrebno rešit, je, postopki spitzenkandidata oziroma izbora predsednika Evropske komisije.  Skratka, tukaj se mi zdi, na podlagi tega, kar je izvoljena predsednica že predstavila, je jasno, da bo poleti naslednje leto, začel nek tak postopek konference v Evropi, ki bo trajal 2 leti. Seveda bo zelo pomembno doreči mandat te konference, kakšni so cilji, kakšne so ambicije in potem rezultat te konference, tudi morda, morebitna vključenost nacionalnih parlamentov v teh postopkih in vseh drugih deležnikov in potem tudi, kako bodo rezultati te konference peljali do morebitnih sprememb vseh zakonodajnih osnov oziroma pravnih osnov za delovanje Evropske unije.  Tako da, tukaj se mi zdi, da smo na začetku nekega postopka in zelo pomembno bo tudi mnenje nacionalnih parlamentov v teh postopkih.  Hvala lepa.    PODPREDSEDNIK MAG. MARKO KOPRIVC: Hvala lepa.  Bi želel še kdo besedo? (Ne.) Če ne, zaključujem razpravo.  Ob tem bi se želel gospodu veleposlaniku in vsem ostalim, prisotnim gostom, zahvaliti za udeležbo na tej predstavitvi. S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.  Besedo predajam gospodu Nemcu, predsedniku Odbora za zunanjo politiko.
Tudi sam se zahvaljujem gospodu veleposlaniku in ostalim, za sodelovanje na današnji seji.  S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda. Obveščam vas, da sejo odborov prekinjam za 10 minut – sejo torej nadaljujemo ob 10 pa 40 minut.  Hvala lepa zaenkrat.    (Seja je bila prekinjena ob 10.33.)          PODPREDSEDNIK MAG. MARKO KOPRIVC: Spoštovani kolegice in kolegi. Nadaljujemo prekinjeni seji odborov.     Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 16. 9. 2019.  Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 12. 9. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.   Prosim državnega sekretarja, gospoda Dobrana Božiča, da poda kratko uvodno pojasnilo.   Izvolite.
Dobran Božič
Najlepša hvala. Spoštovana gospoda predsedujoča, spoštovane gospe poslanke in poslanci, kolegice in kolegi, dovolite mi, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 16. septembra v Bruslju.  Svet bo obravnaval naslednje vsebinske točke: večletni finančni okvir 2021-2027, priprave na oktobrsko zasedanje Evropskega sveta, okrepitev spoštovanja pravne države v Uniji ter vrednote Unije na Madžarskem. Pod točko razno se bo predvidoma seznanil tudi s trenutnim stanjem pravne države na Poljskem.  Kot je razvidno iz dnevnega reda, bo na tem zasedanju precejšnji poudarek na vprašanjih, povezanih ravno s pravno državo v Evropski uniji.   Točka 1 – večletni finančni okvir 2021-2027. Finsko predsedstvo bo predstavilo stanje v pogajanjih v novem proračunu Evropski uniji. Na plenarnem delu zasedanja ni načrtovana širša razprava. Svet za splošne zadeve bo tako opravil le neformalno izmenjavo mnenj o ključnih vprašanjih delovnem kosilu. Tudi tokrat še brez kompromisnih številk.  V naslednjem koraku bo o večletnem finančnem okvirju razpravljal oktobrski Evropski svet. Na podlagi njegove usmeritve namerava finsko predsedstvo predstaviti pogajalski okvir z vsemi številkami. Cilj predsedstva je doseči političen dogovor o večletnem finančnem okvirju do konca letošnjega leta, kar podpira tudi Slovenija, vendar pa bo dejanski napredek na tem dosjeju močno odvisen od dogajanja pri drugi pomembni politični temi, pogajanjih o brexitu.   Slovenija bo na zasedanju ponovno izpostavila svoje tri ključne prioritete v pogajanjih. Prva prioriteta je ohranitev obsega kohezijske ovojnice, kot predlaga Evropska komisija. Druga, omejitev pričakovanega padca sredstev v regiji Zahodna Slovenija in nominalna ohranitev sredstev na področju politike razvoja podeželja. Podprli bomo obseg večletnega finančnega okvirja, ki ga je predlagala Evropska komisija, to je 1,11 % GDP-ja oziroma BND-ja Evropske unije sedemindvajstererice. Ocenjujemo, da bi predlogi za znižanje njegovega obsega, kot jih zagovarja nekatere države neto plačnice, lahko potencialno vodili v dodatna znižanja na področju kohezije in razvoj podeželja, čemur Slovenija nasprotuje. Prav tako bi nižanje obsega večletnega finančnega okvirja imelo za posledico zmanjšanje sredstev za nove izzive, na primer raziskave, digitalizacije in nenazadnje tudi migracijo.         Točka 2 priprave na Evropski svet, ki bo 17. in 18. oktobra 2019. Svet za splošne zadeve bo opravil razpravo o obrazloženem osnutku dnevnega reda za zasedanje Evropskega sveta, ki bo 17. in 18. oktobra v Bruslju. Za enkrat so predvidene tri točke in sicer seznanitev s stanjem v pogajanjih o večletnem finančnem okviru, institucionalna vprašanja, ki vključujejo pregled uresničevanja junijsko sprejete strateške agende Evropske unije za obdobje 2019-2024 ter imenovanje nove Evropske komisije in predsednica Evropske centralne banke ter aktualno zunanje politične teme, ki bodo v luči mednarodnega dogajanja lahko opredeljene šele neposredno pred zasedanjem. Slovenija se strinja z obrazloženim osnutkom dnevnega reda. Podprla bo imenovanje nove Evropske komisije pod vodstvom Nemke Ursule von der Leyen ter kandidatke za novo predsednico ECB. Možno je, da bo naknadno prišlo do širitve dnevnega reda z novimi temami kot sta uresničevanje podnebnih zavez ter odprta vprašanja v svetovni trgovini. Temu ne bomo nasprotovali. Sicer pa bomo v naslednjih tednih opozarjali predvsem na pomen nadaljnjih korakov na področju procesa širitve Evropske unije. Junija je namreč Svet za splošne zadeve sklenil, da bo najkasneje oktobra ponovno obravnaval vprašanje začetka pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. V primeru pozitivnega razvoja ter razprave v svetu si bomo prizadevali, da se z namenom sprejetja odločitve vprašaje uvrsti tudi na oktobrsko zasedanje Evropskega sveta.   Tretja točka - Okrepitev spoštovanja pravne države v Uniji. Svet bo opravil politično razpravo o nadaljnji krepitvi spoštovanja pravne države v Evropski uniji in sicer na podlagi sporočila, ki ga je julija objavila komisija. Na zasedanju bomo o izmenjanju mnenja o konkretnih načrtih komisije kako mehanizme okrepiti in optimizirati. Načrtovano je učinkovitejše spodbujanje spoštovanja načela pravne države, zgodnje preprečevanje tveganj ter učinkovitejše odzivanje na takšne primere. Slovenija podpira prizadevanja za nadaljnjo krepitev spoštovanja temeljnih vrednot in pravne države Unije. Zavzemamo se za celovit integriran in usklajen pristop k krepitvi spoštovanje vladavine prava, ki vključuje vse relevantne deležnike. V tem okviru podpiramo tudi predlog o mehanizmu za periodični medsebojni pregled stanja pravne države v državah članicah.   Četrta točka - vrednote Unije na Madžarskem. Obrazloženi predlog v skladu z členom 7/1 pogodbe o Evropski uniji, zaslišanje na Madžarskem. Leto dni po sprejemu resolucije o Evropskem parlamentu, s katero je bil sprožen postopek po prvem odstavku 7. člena Pogodbe o Evropski uniji bo potekalo prvo zaslišanje Madžarske v svetu. Pri tem ne gre za presenečenje, saj je vrsta držav članic pozivala k zaslišanju s pričo nenehnega slabšanja razmer na področju vladavine prava na Madžarskem. Madžarska sicer zanika, da bi kršila pravo Evropske unije ali ogrožala vrednote Evropske unije, vendar pa je odložila vzpostavitev sistema upravnih sodišč in sprejela novo sporno zakonodajo na akademskem področju. Pričakuje se, da se bo razpravo o dialogu z Madžarsko osredotočila na teme iz obrazložitvenega predloga parlamenta. Poudarek bo predvidoma na področjih kot so volilni sistem, svoboda medijev in izražanja ter podobno. Slovenija podpira spoštovanje pravne države v Uniji in meni, da tukaj ne more biti kompromisov. Kot druge enako misleče države članice izraža skrb, zaradi slabšanja stanja vladavine prava v Evropski uniji. Ocenjujemo, da se razmere na Madžarskem poslabšujejo. Po našem mnenju so za spoštovanje skupnih vrednot in pravne države odgovorne države članice in institucije. Opozarjamo, da bo le premišljeno in pregledno voden postopek po 7. členu Pogodbe o Evropski uniji v svetu omogočil, da ta postopek postane ali ostane verodostojni vzvod za zagotavljanje in spoštovanje vrednot, ki povezujejo države članice.   Točka 6 - Razno. Pod to točko bo komisija predvidoma na kratko poročala o stanju na področju vladavine prava na Poljskem. Predsedstvo bo dodatno predstavilo sklepe konference o interakciji med demokracijo, vladavina prava in temeljnimi pravicami, ki je potekala te dni v Helsinkih.   Hvala lepa, da ste omogočili predstavitev.     PODPREDSEDNIK MAG. MARKO KOPRIVC: Hvala lepa, gospod državni sekretar.  Sedaj odpiram razpravo poslank in poslancev. Izvolite.   Gospod Horvat, izvolite, beseda je vaša.     JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsedujoči.   Lep pozdrav predsednikom Vlade in vam kolegice in kolegi.         Hvala državnemu sekretarju za predstavitev vsebine, ki bo obravnavana na zasedanju.  Jaz sem že pri prejšnji točki odpiral vprašanje večletnega finančnega okvira 2021 do 2027, ki se mi zdi za razvoj naše države izjemno pomembna vsebina.  Zdaj, mi smo že od maja 2018 spremljali prvi razrez, ki ga je predstavila komisija, torej razrez 1135 milijard evrov. Pozdravljamo, da gre več denarja za digitalizacijo ekonomije in družbe, da gre več denarja za varnost, za menedžiranje migracij in zunanjih odnosov, raziskave, mobilnost mladih – tukaj seveda mislimo vsi na Erasmus+ - ampak kot rečeno, težko pa bo padlo našo državo prav drastično zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko in razvoj podeželja še posebej, se pravi -15 %. In prav tako zmanjšanje sredstev za kohezijsko politiko za 10 %.   Pa me zdaj zanima, gospod državni sekretar. Včasih je bila neka koalicija prijateljev kohezije in tako naprej. Ali to deluje? Ali se in s kom se Slovenija povezuje, ki ima podobne interese? In katere države so tiste, poleg nas, ki jih moti to zmanjšanje, ki sem ga naštel?   Mi seveda v Sloveniji potrebujemo še izgradnjo marsikatere infrastrukture. Ne samo prometne, tudi infrastrukture v smislu enotnega digitalnega trga. Ne moremo se iti enotnega digitalnega trga, če nimamo infrastrukture v Sloveniji in če bomo tu zaostajali, potem tega zaostanka ne bomo mogli tako hitro nadoknaditi. In danes že imamo strahovite probleme s črpanjem kohezijskih sredstev, to seveda ne pomeni, da jih itak imamo preveč, kar bi lahko nekdo logično sklepal. Problem je, da imamo zelo kompliciran sistem za dostopanje do kohezijskih sredstev. Lahko rečem, da občinam pravzaprav kohezijska sredstva skorajda niso dostopna v tej aktualni finančni perspektivi. Tako, da me tu zanima kakšne šanse sploh ima Slovenija, da bi se to zmanjšanje na področju razvoja podeželja in zmanjšanje sredstev na področju kohezijske politike popravilo v korist kohezijske politike in v korist razvoja podeželja?   Vesel sem, da že pri drugi točki govorimo o »rule of law«, o krepitvi spoštovanja pravne države v uniji. Včasih nas morda zavede in vidimo nekatere druge države, v tem primeru Poljska, Madžarska, da pač ne spoštujejo vladavine prava. Seveda moramo biti tudi zelo pozorni naprej do naše lastne države – kako pa mi, kako pa pri nas spoštujemo vladavino prava? Ne želim zdaj tu na široko razpravljati ampak glejte, najbrž, vsaj jaz bi v institucijah Evropske unije zardeval, ko bi me morda kdo vprašal »kaj pa vi v Sloveniji, koliko odločb ustavnega sodišča pa nimate realiziranih« in koliko let je že preteklo od kakšne odločbe. Tako, da na tem področju, ko boste predstavljali stališča Republike Slovenije, boste najbrž imeli zvočnike bolj na po tiho.   Toliko za zdaj. Hvala lepa.    PODPREDSEDNIK MAG. MARKO KOPRIVC: Hvala lepa.   Naslednji se je k besedi prijavil poslanec mag. Andrej Rajh.  Izvolite.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.   Jaz bi rad se samo navezal na kolega Jožefa Horvata. Ravno včeraj smo dobili podatek, da je Služba vlade Republike Slovenije za kohezijsko politiko zagotovila, da informacijski sistem deluje tako, da zagotavlja zanesljive podatke in omogoča nemoteno izvajanje kohezijske politike.  Druga zadeva, ki pa se nanaša na kohezijsko politiko, pa me tudi zanima. Evropska komisija je večkrat podala kritiko Sloveniji, da kohezijska sredstva uporablja za investicije s prenizko dodano vrednostjo. Pa me zanima, kakšno je vaše stališče?   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Naslednji je poslanec Boris Doblekar.   Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani gostje, državni sekretar, poslanke in poslanci. Bom zelo kratek.  Tudi jaz bi se pridružil pri razpravi, torej izrazil bi skrb za to, da bomo deležni manj sredstev za kmetijsko politiko, za kohezijska sredstva, razvoj podeželja. Jaz verjamem, da je stališče Slovenije takšno, kakršno ste pač povedali, ampak bi bolj konkretno vprašal, ker smo se ravno tudi vsi poslanci dotaknili predvsem te teme, na kakšne načina, kakšne pristope boste imeli, da bomo poskušali Sloveniji zagotoviti več teh sredstev?  Zdaj samo izraženo stališče se mi zdi, da bo mnogo premalo. Pa me zanima, kakšne pristope vse boste uporabili, ne vem, ali so to kakšna lobiranja ali pogovori z ostalimi državami, ki imajo podobne težave oziroma jih vidijo v prihodnje, v kolikor ne bo za to zagotovljenih dovolj sredstev? Kajti jaz mislim, da smo glede razvoja podeželja tako infrastrukturno kot nasploh še precej zadaj za marsikatero evropsko državo in mislim, da tukaj si Evropska unija ne sme privoščiti, da bi Slovenija bila še naprej prikrajšana oziroma da ne bi imeli toliko sredstev na voljo kot doslej oziroma če ne celo več.   Kar pa se tiče Madžarske, pa bi se tukaj mogoče malo navezal še na razpravo kolega poslanca gospoda Horvata, ki je rekel, ki o tem že tudi odprl malce v razpravi. Zdaj, na osnovi česa oziroma na osnovi česa sklepate oziroma pridete do tega, da ima tudi Slovenija tako stališče, da je na Madžarskem toliko kršitev, da je tako vse narobe, ali so tukaj zadaj tudi recimo mediji, ne vem, a se tudi, bi rekel, sklicujete bolj na medije kot na neke uradne podatke, kdo, na osnovi česa v glavnem pridemo mi do tega, do te ugotovitve? Kajti tudi pri nas je marsikaj narobe, ampak so, bi rekel, mogoče mediji malce bolj naklonjeni pač trenutni oblasti oziroma nekako splošna klima je taka in ni zaznati tako medijskega pompa okrog tega. Pa je, bi rekel, lahko rečem marsikaj tudi pri nas narobe.  No, tako, ti dve stvari bi rad še malo dodatnih komentarjev oziroma kar konkreten odgovor, sploh pri prvi točki, kar se tiče sredstev v naslednji finančni perspektivi za razvoj podeželja v Sloveniji.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Želi še kdo izmed poslank in poslancev besedo? (Ne.)  Če ne, predajam besedo gospodu državnemu sekretarju Božiču.  Izvolite.
Dobran Božič
Ja, hvala lepa.   Torej, vedno težko vprašanje, kar se tiče kohezije, po drugi strani pa lepa vprašanja, je treba povedati, so težka in je težko na njih odgovarjati, ker smo bili vedno navajeni, da dobimo določena sredstva, ki jih je mogoče tradicionalno najlažje črpati in občine lažje počrpajo.   Morate vedeti, da je Slovenija že pred časom naredila velik napredek pri zagotavljanju obsega sredstev, ki nam bodo verjetno dodeljena skozi kohezijo, in je treba priznati, da glede na ostale države članice smo verjetno najboljši pri tem, dejansko najboljši pri tem glede na kazalnike. Po drugi strani se je pa treba zavedati, da smo pa lahko mogoče, pa ne me narobe razumeti, srečni, da so določena sredstva padla. Srečni pa zato, ker nam kaže, kako razvita je Slovenija. Torej, in če pogledamo podatke in podatke, ki so zdaj trenutno v Evropski uniji in ki so na mizi, kažejo, da je Slovenija v vsem tem času, pa mogoče, nočemo ali pa ne vidimo, ne prepoznamo, da je cel en del Slovenije, ta naša zahodna Slovenija, res po razvitosti prišla med bolj razvite države članice Evropske unije. In da zato je zelo težko dati drugačne argumente na mizo pri pogajanjih, ki bi kazale, da je potrebna ta regija dodatna         sredstva, pa isti obseg kohezijskih sredstev. In ko prideš s številko na mizo, je zelo težko zagovarjati potem tudi stališča, da potrebujemo več, a ne glede na to, res se zavzemamo in poudarjamo potrebo po koheziji in sodelujemo z isto mislečimi in mislim, da imamo kar dovolj argumentov, da kohezijska sredstva ostanejo, in predvsem razvoj podeželja, ostanejo na najvišji možni ravni.   Torej, je skupina držav, ki poudarja, da je razvitost, ne glede na to, tudi iz zgodovinskih temeljev in iz zgodovine kaže, da je potrebno to celo regijo še dodatno razvijati in da je kohezija pravi vzvod, da pridemo do teh sredstev. Tukaj je treba, tudi poudarjamo oziroma v pogajanjih poudarjamo, da kohezija ne pomeni samo tradicionalna sredstva, to ne pomeni samo gradnja cest in gradnja kanalizacije, ampak da lahko tudi pomeni kohezija prihod v moderno družbo. In da tudi to je treba razumeti in da tudi države članice ne smejo videti kohezije kot čisto tradicionalno črpanje sredstev, ampak da jo vidimo tudi tukaj, razvoj in torej preko kohezije v bolj moderno razvito družbo, digitalizacijo in tako dalje.  Torej, imamo skupino držav, ki se zavzemamo, da kohezijska ovojnica ostane podobna oziroma čim večja, teh držav ni tako malo, torej, so pa med njimi torej Poljska, Madžarska, Češka, Litva, Latvija in ostale države, ki jih je kar še nekaj za omeniti in z njimi sodelujemo skupaj, kako bi ta ovojnica ostala čim večja.   Kar se tiče vprašanja, kako danes koristimo sredstva, nismo pravi naslov in predlagam, da se vprašanje naslovi na SVRK in SVRK bo sigurno dal odgovor, kako se porablja sredstva, kako deluje sistem in kam gre to. In morate vedeti, MZZ je samo tisti, ki zagovarja stališča, usklajena stališča, medresorsko. Pogajanja za večletni finančni okvir, pogajanja, torej pogajanja vodi pa državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade. Državni sekretar Malik(?), ki usklajuje vse resorje in on vodi in usklajuje številke in pogajanja za večletni finančni okvir, mi smo samo tisti, ki pač to tudi, stališče potem zagovarjamo, ki je.  Kar se tiče vladavine prava. Ja, res je, vladavina prava je pomemben segment za delovanje Evrope, Evropske unije in predvsem pogodbe o Evropski uniji. Mi smo k temu zavezani. In absolutno, ko se bo, se strinjam s spoštovanim poslancem gospodom Horvatom, ko se bo pregledovalo stanje, in zato tudi Slovenija želi biti aktivna pri vladavini prava in pri pregledu ocene vladavine prava pa držav članic, to kar, proces, ki Evropska unija gre, bo tudi sigurno pritisnilo na naše pravosodje in na celoten sistem, da se vladavina prava spoštuje.   Kar se pa tiče vladavine prava na Madžarskem, podatki so. Torej podatki so, je kar nekaj komisij, torej, Beneška komisija je podala svoje poročilo, Evropska komisija je podala svoje poročilo, samo da še najdem …  / oglašanje iz dvorane: Več ekspertiz je bilo narejenih./  Več ekspertiz je bilo narejenih, ki obstajajo, ki s številkami, podatki nakazujejo, da bi lahko prišlo na Madžarskem do zlorabe vladavine prava oziroma nespoštovanja načel vladavine prava. In jaz mislim, da, kakor sem večkrat poudaril, da je demokratično, da ima Madžarska možnost zagovarjati in podati svoje stališče in drugačno videnje, njihovo videnje, kaj menijo o tem. In mislim, da je to demokratičen proces, in za to smo se odločili v Evropski uniji in mislim, da je to tisto pravo pravo, ki je, in če se Evropska unija in države članice in parlament ugotovi oziroma spozna, da bi lahko bile kršitve, da imamo vsi možnost te kršitve pregledati, ali so res, in tudi država članica potem demokratično zagovarja svoja stališča.  Jaz upam, da sem približno odgovoril. Za kohezijo je pa težko, torej, je kar nekaj neznank, številk še ni, pravih številk na mizi, in ko bojo oktobra, mislim, da oktobra bojo številke na mizi, se bomo pa lahko mogoče malo bolj potem pogovarjali in tudi videli, kako je potem s številkami in kohezijo naprej in kako bomo zagovarjali naša stališča.  Upam, da sem odgovoril. Hvala.
Hvala lepa.  Bi morda želel dopolniti odgovor državnega sekretarja še gospod Bojan Suvorov iz Službe vlade za razvoj in kohezijsko politiko?  Izvolite.
Bojan Suvorov
Hvala lepa za besedo.   Seveda sem prišel ravno zato, da v bistvu odgovorim na potencialna vprašanja, zdaj ne več potencialna,        ki bi bila povezana z evropsko kohezijsko politiko.   Slišal sem vsa vprašanja, sem bil v vladni sobi, tako da lahko direkt odgovarjam vsem, ki ste postavljali ta vprašanja.   Gospod Horvat je omenil, da slabo črpamo sredstva iz tega programskega obdobja, ker iz preteklega, to ni slučaj, ker smo seveda že počrpali vsa sredstva, ki so bila na razpolago.   Zdaj, mednarodna primerjava pokaže, da nismo na repu, ampak da smo nekje na sredini celotne hitrosti črpanja v Evropski uniji, je pa dejstvo, da je celotna Evropa počasna. Počasna iz več razlogov, ki se kažejo, da se bodo zgodili tudi v obdobju 2021-2027, in naj omenim samo dva. Dva, o katerih, oziroma enega o katerih ste danes že govorili. To je težave pri usklajevanju večletnega finančnega okvirja, kjer je glavna neznanka seveda, kaj se bo zgodilo 31. oktobra z Veliko Britanijo in kako se bodo države potem odločile zapirati večletni finančni okvir.  Danes ste že poslušali ambicije finskega predsedovanja, ki si seveda želi to zgodbo dati z dnevnega reda na evropskem parketu. Je pa dejstvo, da bo težko, ker časa dejansko od prvega novembra dalje ne bo več toliko, da bi se le lahko vse te razprave in zgodbe odvile do konca.   Potem imamo, kot veste, na vrsti hrvaško predsedovanje in nato še nemško predsedovanje, in lahko se zgodi, da bo konec koncev dogovorov o finančni pogači in razrezu v naslednji finančni perspektivi relativno pozen. To je prvi element, zakaj so bile tudi v tem programskem obdobju zadeve počasnejše kot prej. Drugi, ki je pa verjetno še bolj signifikanten, je pa dejstvo, da je bil normativni okvir v obdobju, za obdobje 2014-2020 sprejet mislim da 13. decembra leta 2013, to pomeni / nerazumljivo/ pogoji(?) za to zgodbo so bili postavljeni 14 dni pred začetkom tega finančnega oziroma programskega obdobja, in celotna Evropa je začela z izvajanjem bistveno kasneje kot bi bilo to primerno.   Normativni okvir se za obdobje 2021-2027 seveda dogaja, torej pogaja, delovne skupine Sveta delujejo, vendar se lahko zgodi, da se bo končna verzija teh dokumentov spet premaknila v december leta 2020, kar bo posledično lahko prineslo celotno ponovno zamudo tudi pri izvajanju programov 2021-2027.   Glede trditve, da občine praktično nimajo dostopa do evropske kohezijske politike. Tukaj se s spoštovanim poslancem seveda ne morem strinjati. Dejstvo je, da smo po začetnih težavah tega obdobja imeli kar nekaj aktivnosti, da smo to zadevo ustrezno naslovili. In tukaj seveda govorim o inštitutu dogovora za razvoj regij, kjer smo na ta način v bistvu dali lokalnim skupnostim, regijam, regularnim in lokalnim akterjem na razpolago v bistvu primerljivo velikost sredstev kot v obdobju 2007-2013, namreč, vlada je zagotovila 480 milijonov, ki so se dodelili skozi inštitut dogovora za razvoj regij, za tiste, ki vam ta inštrument ni poznan, gre za inštrument, kjer imajo, lahko rečemo, skorajda vse škarje in platno v rokah regije in se dogovorijo za tiste projekte, ki jih bodo financirale s sredstvi, ki so v dogovorih na voljo.  Poleg tega je potrebno povedati, da so za lokalne skupnosti oziroma občine bila na razpolago še dodatna sredstva iz prednostne naložbe 6.1, 6.2, to je pitna in odpadna voda ter projekti na področju Nature 2000. Poleg tega je bil javni razpis na področju poslovnih con in nenazadnje še danes odprt javni razpis na področju        energetske sanacije objektov v lokalnih skupnostih, ter pa seveda, prednostna naložba 4.4, to so pa trajnostna mobilnost, v glavnem kolesarske steze.  Gospod Rajh je že omenil, da je bilo včeraj jasno povedano, da informacijski sistem e-MA deluje, deloval je tudi prej, drugače ne bi prišli do tega, da smo danes že počrpali iz EU nekaj manj kot 800 milijonov evrov in pri tem, če rečem počrpali, to pomeni, da smo jih pripeljali v slovenski proračun. Če grem pa na vse ostale faze, torej prejšnje faze celotnega cikla, pa lahko postrežem s podatki, da smo na nivoju dodeljevanja sredstev pri številki 2 milijardi, mislim da, 520 milijonov, kar predstavlja ca 80 procentov razpoložljivih sredstev. Pri pogodbah, torej pri tistih sredstvih, ki so že pri upravičencih, smo pri 2 milijardah pa še nekaj in pri izplačilih iz proračuna, to je pa tisti podatek, ki nam kaže, kako upravičenci dejansko že izvajajo projekte, pa smo, mislim da tam nekje okrog 850 milijonov izplačil, iz slovenskega proračuna. To je torej trenutni status, kaj se na področju evropske kohezijske politike dogaja, ker pa imamo na razpolago še leto 2020, 2021, 2022 in 2023, sem trdno prepričan, da bodo tudi tokrat, vsa ta sredstva ustrezno pripeljala v slovenski proračun.  Glede komentarja, da Evropska komisija ocenjuje, da naslavljamo projekte z premajhno dodano vrednostjo, moram reči, da takega komentarja Evropske komisije ne poznam. Poznam komentar s strani Ministrstva za finance. Ustrezno se bo lahko odzval spoštovani državni sekretar Dragonja, če bo potrebno, ampak, kaj več kot to pa v bistvu ne znam povedat. Mislim pa, da gospod Doblekar ni imel kakšno direktno vprašanje na, ki bi ga jaz lahko naslovil.    PODPREDSEDNIK MAG. MARKO KOPRIVC: Hvala lepa.  K besedi se je prijavila še poslanka Lidija Divjak Mirnik.  Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav, vsi prisotni.  Jaz se moram odzvati oziroma, me je malce spodbudila ta razprava o koheziji, pa moram to na tem mestu povedati, ker sem danes tukaj nadomestna članica EU-ja, drugače nisem članica, pa se mi zdi, da je prava priložnost sedaj. Jaz se lahko, gospod Božič, z vami strinjam in gospod Suvorov, z vami tudi, da bomo počrpali do 2023, da je pač tako kot je, da smo lahko srečni, da je Slovenija že razvita, da je kohezija pravi vzvod za razvoj Slovenije, da bomo na ta način prišli in postali moderna družba in vse ostalo, kar je bilo povedano, vendar, je pa kljub temu treba na tem mestu opozoriti na zadevo, ki se ji reče, da imamo v Sloveniji zelo neenakomerno razvito, to našo ljubo Slovenijo.  Mi smo razdeljeni na vzhodno in zahodno kohezijo oziroma 2 regiji, ki v tem trenutku kažeta razvitost, v navednicah, ena je razvita 70 procentno in to je vzhodna, druga pa je razvita 102 procenta oziroma, čez 100, to je pa zahodna in tukaj imamo velik problem, ker bi, če parafraziram, ne vem že koga, lahko rekla, da se Slovenija razvija po dveh poteh in to meni osebno ni všeč, še posebej zato ne, ker prihajam iz, tako rekoč, tudi po vseh statistikah, manj razvite regije, to je vzhodna kohezija in bi si želela, da v novi koheziji temu ni tako, pa to zdaj ne leti zadeva na Evropsko komisijo, ampak pravzaprav leti na naše »odločevalce«, tudi na SVRK in na vse tiste, ki v tem trenutku, da rečem, nastavljajo temelje, kam bomo šli pa z, v novem, da rečem, s tem novim kohezijskim denarjem.   Zato bi si jaz želela in sem že dala ta predlog tudi, mislim da, pisno, da v bodoče razmislimo o tem, da imamo v Sloveniji dva operativna programa - se pravi, posebej za vzhodno kohezijo, ki je v tem trenutku definitivno vsaj 30 procentov slabše razvita, kot zahodna. Če ne bomo storili tega, če bomo sledili tej politiki, kohezijski, ki smo        jo peljali zdaj dva mandata, kjer se te škarje nerazvitosti samo povečujejo, v resnici je pa kohezijska politika namenjena temu, da se te škarje zmanjšujejo, torej da smo enakomerno razviti v Sloveniji, če bomo tako delali naprej, torej ne izpolnjujemo osnovnega cilja te kohezijske politike.   Zato na vas tukaj pravzaprav zdaj apeliram, da začnemo razmišljati in v novo kohezijsko politiko pripeljemo dva operativna programa, ker bomo na ta način zmanjševali neenakost v Sloveniji, kar je tudi verjetno naš skupni cilj.   Hvala lepa.    PODPREDSEDNIK MAG. MARKO KOPRIVC: Hvala lepa za vašo razpravo, bi pa želel opozoriti, da bi se morda bolj poglobljeno o tej temi o kohezijski politiki pogovarjali, ko se bo obravnavalo trimesečno poročilo izvajanja evropske kohezijske politike, takrat bo res čas za poglobljeno razpravo o tem.   Zdaj bi se pa mogoče bolj osredotočili na zadeve, ki bodo obravnavane na Svetu za splošne zadeve. Ena izmed teh tem je sicer res tudi kohezijska politika, ampak morda bi, kot rečeno, bolj poglobljeno o tem govorili, ko bo to točka dnevnega reda.  Kot naslednji se je k besedi prijavil poslanec gospod Horvat.  Izvolite.     JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsedujoči.   Absolutno se z vami strinjam. Jaz se bom držal točke dnevnega reda, se pravi, gledal bom naprej, naslednji večletni finančni okvir 2021-2027.   Res je nekaj, sodišča so indeksi razvitosti. Primerjava razvitosti Slovenije z evropskim povprečjem. Rad bi tu podkrepil izvajanje državnega sekretarja, gospoda Dobrana Božiča, in dopolnil, kar smo že pa ravnokar slišali od poslanke Lidije, ki prihaja iz največje vladne stranke. Ona ima bistveno večjo moč kot nek opozicijski poslanec. Ponavljam, seveda, zahodna kohezijska regija 102 % razvitosti glede na povprečje EU, vzhodna 70 %, razlika 32 % točk in se še povečuje. To še danes nihče ni povedal. In to je problem. To, kar je povedala kolegica Lidija, to smo nekoč že meli, ko sem bil predsednik OZU-ja(?), mislim, da v času, ja, vlade Alenke Bratušek, je OZU sprejel sklep, da naj vlada pripravi dva operativna programa. Zdaj, ali bo to kolegica Lidija speljala, bom prvi, ki ji bom to čestital, vendar iz SVRK-ja slišim informacije, da to preprosto ni izvedljivo, da ne gre. Tako da to najbrž že kar na tej seji lahko pozabimo.  Ja, mi bomo meli poročilo na odboru zdaj Evropske unije o izvajanju evropske kohezijske politike, takrat bo gospod Suvorov še podrobneje povedal, jaz upam, da odbor povabil tudi predstavnike združenj iz skupnosti občin, da naj pač, kot se reče, teren pove, župani povejo, kako uspešni smo z izvajanjem evropske kohezijske politike in kako zadovoljni so.   Jaz ne bi zdaj želel naprej razpravljati, ampak ja, tudi jaz prihajam iz vzhodne kohezijske regije, iz tiste najbolj vzhodne statične regije. Pomurje, in ne bi želel, da se uresniči izjava, zapis ene naše novinarke, ki je rekla, da bo zastor pozornosti padel naslednji dan po stoletnici.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Želi še kdo od poslank in poslancev besedo? (Da.)  Izvolite, gospod Doblekar.
Hvala lepa, bom zelo kratek.   Jaz se bom zahvalil obema predstavnikoma za odgovore, sicer pri vprašanju, na kakšne načine, s kakšnimi pristopi bo Slovenija lobirala oziroma poskušala maksimalno doseči oziroma ne vem, pritisniti na Evropo, na Evropsko komisijo, da bomo le deležni več sredstev za razvoj kmetijstva in torej kohezijskih sredstev, sem hotel slišati kakšen bolj konkreten odgovor.  Kar se tiče torej razdeljevanja sredstev, jaz sem hotel že prej, pa namenoma nisem, pa so se zdaj drugi poslanci, bi rekel, odprli to temo. Kaj bi bilo, če bi Slovenija že imela oblikovane pokrajine? A bi bilo to boljše za nas, bi bili v boljšem položaju ali ne? Ker vemo, zdaj, pač poslušamo, beremo, poznamo točno vse podatke         o razvitosti med vzhodom in zahodom, vemo, da imamo določena področja na zahodu, ki so še tudi zelo nerazvita, pa imamo zelo razvita področja tudi na vzhodu. Jaz prihajam pa iz sredine, se pravi, iz litijskega področja, ki je bilo doslej v zahodni polovici, kjer naj bi bili razviti, pa imamo mi, bi rekel, smo na stopnji nekje vzhoda. Zdaj gremo pač v Zasavje, kjer bomo pač poskušali te stvari tudi potem nadoknaditi pa mogoče kaj sredstev več dobiti.   Ampak vseeno me zanima, razmišljanje oziroma pogled, če bi Slovenija že imela oblikovane pokrajine, ali bi to pomenilo, da bi lažje prišli do tega, da bomo imeli več sredstev za naprej, da se ne bo ustvarjalo mnenje ali pa slika, da bo Evropska komisija potem nam dodelila manj sredstev v ta namen?   Samo to sem hotel še in se že vnaprej zahvaljujem za odgovore. Hvala.
Hvala lepa.   Ker vidim, da ni več interesa za razpravo, sprašujem gospoda državnega sekretarja, če želi besedo. Želite?
Dobran Božič
Ja.
Hvala lepa.   Izvolite.
Dobran Božič
Hvala lepa.   Torej, se res opravičujem, ja, torej, na vprašanje, kako bomo dosegli, mi sodelujemo, aktivno sodelujemo v skupini isto mislečih glede kohezije in smo aktivni v tej skupini in ta skupina ni majhna, ta skupina ima dovolj glasov in ni majhna in smo aktivni. Res je, da ta skupina večinoma ni sestavljena iz neto plačnic, tistih, ki dajejo denar, in res je ta druga zadeva, da ta vreča naša, in to vidimo naš proračun, ki je pred nami danes slovenski proračun, da je isto v Evropi. Torej, nekje moramo vzeti, ta vreča je pač, okvir ima, vreča ima svoj okvir in v tem okvirju imamo razne politike in nekje, ali vzamemo pri mladih pa damo več na kohezijo, ali vzamemo v digitalizaciji pa damo rajši tja, ali vzamemo več na migraciji pa damo na socialo in tako dalje. In mislim, da komisija oziroma strokovne službe poskušajo v največji meri uravnotežiti to vrečo.   Torej, sodelujemo, aktivno sodelujemo, in mislim, da je ta skupina močna in ima svoj glas. Zraven pa tudi naši predstavniki, naša vlada aktivno sodeluje s komisijo, ki se individualno dogovarja in razlaga, zakaj politika, takšna, ki bi bila oziroma in smo že spremenili in smo dosegli maksimalno pri tem, kar je, ni dobra, zakaj, ne samo za Slovenijo, tudi za druge, in mislim, da smo bili pri tem uspešni. Torej, aktivno sodelujemo na obeh področjih, individualno, bilateralno, s komisijo in potem tudi… / oglašanje iz dvorane: S predsedstvom./   S predsedstvom, s predsedstvom. In tudi v skupini prijateljev.   Na drugo vprašanje pa žal, a je to regijsko ali neregijsko, nisem strokovnjak, nimam torej, verjamem, in ni pristojnosti / nerazumljivo/, da bi dal ta odgovor. Tako da na to pa ne bi dal odgovora.  Hvala.
Hvala lepa.   S tem zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 16. 9. 2019 in jih podprl.   Glasujemo z glasovalnimi napravami od številke 1 do 20. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.   S tem končujem 2. točko dnevnega reda.   Besedo dajem predsedniku Odbora za zunanjo politiko, gospodu Nemcu.
Hvala lepa.   Dovolite mi, da najprej preberem eno obvestilo, in sicer mag. Matej Tonin se opravičuje za odsotnost.  Spoštovane in spoštovani, ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 16. septembra 2019.   Hvala lepa vsem nastopajočim, s tem tudi končujem 2. točko dnevnega reda.  Besedo tako predajam mag. Marku Koprivcu, podpredsedniku Odbora za zadeve Evropske unije.
Hvala lepa za besedo.     Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – INFORMACIJA O STANJU IZVAJANJA EU MAKROREGIONALNIH STRATEGIJ EU MRS         V OBDOBJU OD APRILA 2018 DO KONCA MAJA 2019. Gradivo k tej točki smo prejeli dne 27. 6. 2019.   Besedo za uvodno predstavitev dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve, gospodu Dobranu Božiču.   Izvolite.
Dobran Božič
Najlepša hvala.   Pa mogoče, predno bom začel s čisto uvodnim in formalnim delom, bi povedal, da predno sem prišel na to funkcijo, o teh strategijah in makroregiji nisem vedel kaj veliko oziroma nisem niti slišal kaj veliko. In tako sem mogoče tudi na začetku vzel. Ko sem se pa poglobil v to in ko sem videl, koliko priložnosti je za vse tisto, kar se danes pogovarjamo, tudi o koheziji, skozi, ravno skozi te programe, in ko boste videli, da je Slovenija zaradi parlamenta, zaradi Državnega zbora ena izmed vodilnih na tem področju in ki obstaja kar nekaj možnosti, da bi to spravili še na višji nivo in bili res vodilni in dobili skozi te strategije denar in boljše življenje za vse naše prebivalce, pa mislim, da je tisto, kar velja, velja res pozornost dati temu, in mogoče potem tudi skozi to vse te politike mogoče krepko bolj izkoristiti, in to je ravno tisto, kar je bilo tudi vprašanje. Ali samostojno, ali regije pomagajo drugače? Ja, makroregije, povezane z makroregijami drugih držav pa še več prispevajo k temu, da je razvoj lahko večji in boljši.   Torej, mogoče, pa če začnem potem formalno, da izpostavim v uvodu, da ravno na pobudo Državnega zbora in Vlada Republike Slovenije redno letno sprejme informacijo o stanju izvajanja EU makroregionalnih strategij v Slovenijo za preteklo leto in jo v seznanitev pošlje v Državni zbor. Torej, vsako leto naredimo poročilo in ga pošljemo v Državni zbor v sprejetje, kar je Unikom v Evropski uniji.   Torej, letos obravnavamo že četrto letno poročilo, in kot sem rekel, gre za edinstveno prakso med državami, vključenimi v EU makroregionalne strategije. Evropska komisija jo ocenjuje kot primer najboljše prakse in priporoča drugim državam, da sledijo slovenskemu zgledu. Jaz moram tukaj na tem mestu posebej izpostaviti našo vlogo in angažma naše nacionalne koordinatorke, gospe magistre Andreje Jerina, ki bo pa tudi na koncu povedala tisto, kje so priložnosti in kje so tudi še izzivi za makroregije.   Torej, če pogledamo, kaj so makroregije. Sodelovanje EU makroregijah, makroregionalnih strategijah predstavlja inovativno platformo za povezovanje regije iz različnih držav, kadar je potrebno poiskati rešitev, ki presega nacionalne okvirje. OECD ocenjuje, da z dobro upravljavsko strukturo tak način povezovanja lahko do 19 %, 19 % zviša raven produktivnosti. v strategijah sodeluje 19 članic EU in 9 držav, ki niso članice EU, obsegajo preko 340 milijonov prebivalcev.   Slovenija je edina vključena v tri od štirih strategij, Alpsko, Donavsko in Jadransko-jonsko, četrta je Baltska regija. Skozi te strategije je tudi ob nedavnem forumu treh morij, so predstavljale pomemben projekt v poslovnem forumu tri morja, ki je nudil priložnost za povečanje politične podpore in vidnosti Evropske unije v makroregionalnih strategijah. Torej, pokazali smo, kako lahko ravno te makroregionalne strategije v vseh teh oblikah sodelovanja pomenijo nekaj več.  Slovenija je predlagala, da strategije postanejo vnaprej sestavni del tega foruma, torej foruma treh morij, ki vključuje države in članice Evropske unije in ne Evropske unije od Baltov do Črnega morja. Ministrstvo za zunanje zadeve je predlagalo, da Evropska komisija podpre izvedbo študije, ki bi ocenila sinergijske učinke med obema platformama in preverila dodano vrednost povezovanja, saj gre pri obeh za projekte povezljivosti v prometu, energetiki in digitalizaciji.   Slovenija si predsedovanje Jadransko-jonski strategiji, torej Slovenija bo predsedovala Jadransko-jonski strategiji 2020-2021. Iz poročila izhajajo nastavki za delo v prihodnje, saj bo Slovenija leta 2020-2021, kot sem že dejal, predsedovala Jadransko-jonski strategiji. Že od junija 2019 bo Slovenija aktivno sodelovala v delovanju tria predsedstva s Črno goro in Srbijo, torej tudi državami, ki niso članice Evropske unije in pomeni čisto drugačno platformo proizvajanja Evropske unije z državami, ki so v naši soseščini.   V ospredju bo vzpostavljanje sinergij med vsemi akterji v širši regiji.         Slovenija si bo prizadevala, da bo kot nosilno temo slovenskega predsedovanja predlagala ozelenitev in vzpostavitev modrih in zelenih koridorjev za trajnostni razvoj regije.   Pomen sodelovanja s parlamentom. Ključna bo naša sposobnost, da bomo meddržavno usklajene in dogovorjene aktivnosti strateškega pomena znali vključiti v nacionalne politike in zakonodajo ter zagotoviti sredstva, nacionalna in evropska sredstva, za njihovo izvedbo. Vsi programski dokumenti bodo obravnavani tudi v Državnem zboru in skozi razprave lahko poslanci pomembno pripomorete, da bomo našli najboljšo formulo.   Pri makroregionalnem povezovanju so ključni tako nacionalni kot Evropski parlament. Parlamenti so bili ves čas zavezniki medregionalnega povezovanja, za kar se zahvaljujemo že danes, danes in tudi naprej, in si želimo tvornega sodelovanja tudi vnaprej.   Letos prvič v poročilu predstavljamo projekte, katerih pripravo in izvedbo resorna ministrstva vodijo kot makroregionalne projekte.   Zdaj bi pa najrajši predal besedo nacionalni koordinatorki za makroregije, gospe Andreji Jerina.   Andreja, prosim.
Hvala lepa.  Gospa Jerina, izvolite, beseda je vaša.
Andreja Jerina
Hvala lepa. Lep pozdrav še v mojem imenu.   Kot je državni sekretar že povedal, govorimo o evropski iniciativi. Ta bo v letošnjem letu stara 10 let, namreč letos bomo praznovali deseto obletnico ustanovitve oziroma, ko je Evropski svet sprejel strategijo za Baltsko regijo.  Evropska unija razume to delovanje kot neko platformo, ki v bistvu prevede evropske politike na tisto, kar ljudje na posameznem teritoriju razumejo. In ki lahko skozi to delovanje najdejo rešitve za svoje vsakodnevne probleme. Skratka, je nek prevajalnik med tistim Brusljem in tisto Evropo, ki je tam daleč, in to, kar mi rabimo v današnjem prostoru in doma. Zato so evropske makroregionalne strategije predmet vrste študij, ki v bistvu gledajo, ali ta inštrumentarij v resnici nekaj prinese ali pa imamo še eno iniciativo, kjer se sestajamo in v bistvu ni velikega rezultata.   Kot rečeno, OECD je ta način delovanja ocenil kot tako imenovano eksperimentalno upravljanje, oni rečejo experimental governess, ugotovil, da takrat, kadar govorimo o nekem področju, ki, neki funkcionalni enoti, katerega upravljanje preseže administrativne meje, to se pravi državne meje v našem primeru, če to delamo dobro, kot je državni sekretar že povedal, je produktivnost tega območja lahko do 19 % večja. To je zelo veliko.  Poleg tega tudi drugi akterji gledajo, kaj počnemo v okviru makroregionalnih strategij, in med drugim je politehnika v Milanu opravila eno zanimivo študijo, ki se je osredotočila na Alpsko makroregionalno strategijo. To je področje, ki je daleč najbolj razvito, najbolj konkurenčno znotraj Evrope. Vprašanje te študije je bilo, zakaj je ta del Evrope bolj konkurenčen oziroma, kateri so tisti elementi, ki ga lahko naredijo še bolj, kaj je ovira. In kot prva ovira je bilo izpostavljeno pomanjkanje zaupanja. Zaupanje je tisto, ki je potrebno, da lahko skupaj nekaj naredimo. In če gledamo Slovenijo, zelo radi se plasiramo na različne top 10 lestvice. Recimo, Slovenija je na top 10 med tistimi, ki lahko največ ali pa so doprinesle k svetovnemu razvoju, najstarejše kolo je v Sloveniji, najstarejši inštrument je bil najden na slovenskih tleh. Noordung je trasiral, »rečmo«, pot na luno.   Po drugi strani pa druge top lestvice, kjer smo pa najslabši. In ena od takih je, kjer v bistvu pripravljenost za sodelovanje v Sloveniji postavlja na eno najnižjih možnih lestvic in ne samo v Sloveniji, v celotni regiji. To se pravi, imamo pomanjkanje zaupanja in imamo pomanjkanje sodelovanja pri iskanju tistih vprašanj, ki jih moramo iskati z nekom drugim. In če so do zdaj bila nekatera vprašanja tradicionalna, tista, za katera vsi vemo, da jih ne moremo sami rešiti, da je treba iti preko meje – meje niso samo državne, zelo velikokrat so meje tudi v naših glavah. No, recimo podnebje, vsi vemo, da sam ne moreš narediti nič, dejstvo pa je, da dandanes tudi druga področja, ki so bila včasih tradicionalno nacionalna, vemo, da jih ne moremo več reševati sami, uravnoteženi proračuni,        ustvarjanje novih delovnih mest za(?) celotno digitalizacijo. Na primer področje, s katerim se zadnje čase tudi v parlamentu veliko ukvarjate, je problem volka in medveda. Tudi tega ne moremo več reševati znotraj meja. Zato se moramo povezovati s sosedi in temu so makroregionalne strategije v bistvu namenjene.   In če lahko rečem, v zadnjih štirih letih smo uspeli narediti pomemben korak predvsem v tem, da se medsebojno akterji poznamo, da smo začeli počasi govoriti skupni jezik, da si medsebojno zaupamo, zato smo v tem zadnjem poročilu prvič bili sposobni dodati seznam projektov, o katerih resorna ministrstva, seveda, ti so nosilci politik, razmišljanja v okviru makroregionalnega koncepta. In mislimo, da je to velik in pomemben korak naprej, predvsem zato, ker tudi Evropska komisija vidi makroregionalne strategije kot tisti, kot sem že rekla, prevajalnik med oddaljenim Brusljem in potrebami ljudi in kot tisti vzvod, ki naj pomaga najti tiste projekte, ki imajo pomembno dodano vrednost. V prejšnji točki je bilo izpostavljeno, da dajemo denar za tisto, kar nima največje dodane vrednosti. To naj bi bil vzvod, zato je tudi Evropska komisija letos prvič v okviru evropskega semestra, ki v bistvu naslavlja bolj makrofinančni okvir, prvič za vse države, ki sodelujemo v makroregionalnih strategijah, v posebnem poročilu, ki je za državo namenjen, vključila tudi v okviru posebne priloge naložbene smernice za financiranje v okviru kohezijske politike v obdobju 2021-2027 tudi makroregionalne strategije, kar pomeni, da je na vsako vsebino pogledala, kje pa povezovanje s sosedi na makroregionalni pristop lahko pomaga, da bomo na posameznem področju, recimo pametnejša Evropa ali pa nizkoogljična zelena Evropa, v bistvu dosegli več in na bolj pameten način porabili relativno majhna in vedno manjša javna sredstva, ki so nam na razpolago.   Kar pomeni, da je pred nami velika priložnost, da izrabimo ta mehanizem na način, da poiščemo najbolj ta prave projekte, ki prvenstveno rešujejo problem, ki ga imamo doma, ampak sočasno tudi problem, ki je širši in je v regiji, najdemo nove načine dostopa do financiranja, bilo je vprašanje, zmanjšujejo se sredstva na primer za razvoj podeželja, za … naj samo omenim, da je recimo Evropski parlament že pred tremi leti v okviru alpske strategije namenil posebna finančna sredstva za povezovanje na določenih področjih, na primer na področju porabe lesa, alpskega lesa v gradnjo, v izobraževanje. Slovenija se je zelo močno vključila v to, celoten gozdarski grozd(?) je vključen v najboljših praksah. Ne govorim o kohezijski politiki, govorim o čisto drugem viru financiranja. Imamo projekt, ki spodbuja najboljše prakse za gorsko kmetovanje, sodeluje Kmetijski inštitut, spet govorimo o drugem viru financiranja, ne o kohezijski politiki. Skratka, skozi makroregionalne strategije se nam odpira cela paleta dostopa do vseh virov financiranja skozi evropski proračun, pa če govorimo o znanosti in raziskavah, SMI-jih(?), okoljskih programih, kot so LIFE, in tako naprej, seveda, če bomo države znale v okviru pogajanj za novo finančno perspektivo tako v pravne podlage kot v finančne programe te vsebine spraviti. Temu je namenjena ključna dogajanja v naslednjem letu in temu je namenjen tudi, za zaključek naj omenim, teden sredozemske obale in evropskih makroregionalnih strategij, ki ga že četrto leto Ministrstvo za zunanje zadeve, Služba Vlade za strukturno politiko in razvoj, Ministrstvo za okolje in cela serija drugih inštitucij v bistvu organiziramo, gre za desetdnevni dogodek na slovenski obali, letos, če rečem slovenska obala, pa vseeno ne rečem, da se bojo dogodki odvijali od Gradeža do Poreča, kar pomeni, da aktivno sodelujemo s kolegi iz Italije, Hrvaške, s celo serijo dogodkov, na katerih so aktivni od akademske sfere,       vladne sfere, nevladne sfere, skratka, približno tisoč deležnikov, kjer si izmenjamo mnenja, ideje, kako tisto, kar je naš lokalni problem, spraviti v regionalno rešitev, ki je na meddržavnem nivoju sprejemljiva in boljša zato, da bomo nenazadnje zgradili močno, povezano in varno Evropo.   Hvala lepa.
Hvala lepa.  Želi še kdo od ostalih predstavnikov vlade besedo? (Ne.)  Če ne, odpiram razpravo poslank in poslancev.  Kot prvi se je k besedi prijavil Matjaž Nemec.  Izvolite.
Hvala lepa, podpredsednik, za besedo. Spoštovane in spoštovani, zdi se mi zelo pomembno oglasiti se pri tej točki, kajti gre za izjemno priložnost za Republiko Slovenijo in njen nadaljnji razvoj na več področjih.  Seveda ima tukaj tudi eno večjo in politično konotacijo. Namreč, v preteklih letih se je besedišče v Bruslju ali pa v ustanovah Evropske unije, ko govorimo o regionalizaciji Evropske unije, nekoliko umaknilo izzivom sodobnega časa, kot so migrantska kriza, finančna kriza, brexit in tako naprej. Prepričan sem, da je to nov in velik izziv in odgovor na ta vsa vprašanja, predvsem v smislu dodatnega povezovanja ne samo držav Evropske unije, ampak njenih regij, kot odgovor na nacionalizme, ki se pojavljajo, kajti tesnejše sodelovanje ob mejah ali pa ob regijah so tiste, ki nacionalizmom odgovarjajo s še tesnejšim sodelovanjem in razvojem posameznih regij.   Zelo pomemben vidik medregionalnega sodelovanja se mi zdi predvsem to, da ga moramo tudi v Republiki Sloveniji, to je velika priložnost, umestiti višje v agendo, tudi mogoče kot predlog za naslednje predsedovanje Republike Slovenije Evropski uniji oziroma predsedstvu Slovenije Evropske unije, kajti mislim, da bi lahko vrnili visoko na agendo eno vprašanje, ki, oziroma neke odgovore, ki naslavljajo vprašanja, ki se pojavljajo širom po Evropi. Govorim tudi o nacionalizmih – kot odgovor na določene nacionalizme.  Smo država, ki je v treh od štirih makroregij. Gospa Jerina je lepo opisala priložnosti in odgovornosti, ki jih imamo, naj omenim samo Alpsko regijo, ki vključuje najrazvitejše dele Evropske unije. Od njih se lahko učimo. Naj omenim Jonsko-jadransko in Donavsko regijo, ki velja za naše, poleg Alpske, za naše naravno zaledje, kjer lahko se naše gospodarstvo, naši odnosi še dodatno razvijajo, in s tem vnašamo tudi neko veliko mero stabilnosti na to področje preko nekaterih drugih kanalov.   Naj omenim, mogoče neposredno se ne dotika širše te teme, ampak naj omenim eno izkušnjo iz mojih domačih krajev. Sodelovanje obeh Goric oziroma obeh regij preko instituta evropskega združenja za teritorialno sodelovanje. Ravno danes zaradi tovrstnega sodelovanja bo v sklopu 11 milijonov, ki jih je ta institucija pridobila iz Evropske unije, postavila brv čez Sočo v smislu turističnega razvoja. To je konkreten projekt, ki je že dejansko vnesen v prostor in ki je že produkt nekega sodelovanja na področju, bom rekel, ne ravno makroregije, ampak nekoliko nižje.   To so neposredni beneficiji in iz tega projekta, naj vam povem, da sredstva niso namenjena samo turizmu, ampak neposredno tudi za zdravje. Tako so lahko italijanske mamice deležne tudi, bom rekel, možnosti rojevanja v šempetrski bolnišnici. O tovrstnih projektih govorim. Torej konkretno v konkretnih primerih, kaj lahko skozi te kanale pridobimo kot država, kot regija ali pa kot neki manjši obmejni prostori.  Da ne bom predolg. Sam vidim v tem veliko priložnost, tudi sam sem bil deležen v preteklosti nekaterih srečanj na tovrstnem nivoju in vidim predvsem priložnost, da bi se lahko skozi predsedovanje Republika Slovenija dodatno profilirala na tem področju, iz tega koristila določene beneficije in mogoče pokazala neko novo smer razvoja Evropske unije, ki je, in poudarjam že v tretje, ne samo v smislu gospodarskega razvoja, ampak predvsem odgovor za nacionalizme, ki se pojavljajo širom Evropske unije.   Hvala lepa.    Ž) – 11.50    PODPREDSEDNIK MAG. MARKO KOPRIVC: Hvala lepa.  Kot naslednji se je k besedi prijavil poslanec Gregor Perič, izvolite.     GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala lepa za besedo gospod predsedujoči, kolegice in kolegice, predstavniki Vlade.  Jaz se strinjam, da je za marsikoga ta struktura oziroma ta mezo-struktura makro-regij še precejšnja neznanka in jaz to vidim kot tudi v smislu nekega procesa, ki se še razvija in še ni dobil vseh tistih končnih oblik pa tudi ne vsebine v končni fazi in tudi ne primernih sredstev za njihovo delovanje.  Zagotovo je za Slovenijo prednost, ker je na taki legi in tega se verjamem premalo zavedamo, da lahko del kar treh makro-regij od štirih, ki obstajajo v Evropski Uniji in tukaj bi morali to priložnost zagrabiti z obema rokama, me pa hkrati tudi veseli, da se stvari v tem smislu tudi premikajo, sicer nekatere makro-regije so hitrejše in spretnejše v tem smislu oziroma imajo enostavnejše delo, spet druge imajo pred seboj večje izzive.  Sam sem se pri svojem delom, zlasti najpogosteje srečeval z jadransko-jonsko makro-regijo za katero vem, da ima tudi nekatere fiksne strukture, ki so in tudi vlada, naša ministrstva zaznavajo oziroma prepoznavajo te strukture, kot take ki lahko služijo kot primer dobre prakse tudi za druge makro-regije, ki teh struktur še nimajo.  Zagotovo je to vezano tudi z dodatnimi kadri oziroma sredstvi, Slovenija je v tem smislu, spet če govorimo za jadransko-jonsko makro-regijo naredila en dober korak in je lahko tudi za zgled še komu drugemu.  V preteklosti, kadar smo se tudi Slovenija z Italijo dogovarjali in pogovarjali kje bodo sedeži teh makro-regij je bilo potrebno vložiti veliko truda, da si je Slovenija to možnost, da ima to strukturo v Sloveniji priborila, je bil en takih zanemarjeni, torej zunanje-političnih uspehov, zato moje vprašanje gre tudi v smeri tega kakšne poglede imate v smislu tega, ali se te strukture še naprej ohranjajo tudi v novi finančni perspektivi ali se bo v tem smislu kaj spreminjalo, konkretno v tem okviru ministrstvo sodeluje tudi z občino Izola, in ker izhajam iz tega okolja lahko povem, da se koristi te strukture zaznavajo ne zgolj v občini Izola ampak veliko širše.  Pa ne mislim samo na štiri Istrske občine, torej slovenske občine ampak tudi v Italijo in tudi na Hrvaško in se ne bi mogel bolj strinjati z gospo Jerino ko govori o makro-regijah kot o strukturah, ki zanemarjajo državne meje ker so problemi s katerimi se soočajo taki, da se ne ozirajo na državne meje.  Konkretno če govorimo tudi o zelenih oziroma modrih koridorjih, kar je ena od vsebin pogovorov in prizadevanj, da se zaščitijo območja, ki so ob morju in kot vemo, ko govorimo o zaščitah, recimo eden takih zelo konkretnih korakov s katerim lahko Slovenija pokaže kako se to dela številnim večjih državam je bila recimo ukinitev prometa med Koprom in Izolo in se je potem to območje prepustilo spet rekreaciji, športu, skratka nekih trajnostnim vsebinam.  No take koridorje je potrebno ohranjati po celotni obali Istre in potem južneje dol proti Kvarnerju, pa če pogledamo spet na Jadransko morje tudi na vzhodni obali Italije, ravno tako pa v povezavi tudi s porečji, ki so povezana s tem morje, kajti vemo, da je recimo, če govorimo o onesnaženosti oziroma o čistosti Jadranskega morja zelo pomembno kaj vse se v tem morju znajde, zato ne smemo zanemarjati vpliva teh makro-regij in verjamem, da je v interesu naše države tudi, da    Ž) – 11.55    jih maksimalno podpira.  Hvala lepa.    PODPREDSEDNIK MAG. MARKO KOPRIVC: Hvala lepa.   Kot naslednji se je k besedi priglasil poslanec Jožef Horvat, izvolite.    JOŽEF HORVAT (PS NSi): Najlepša hvala in najlepše hvala predstavnikom vlade za odlično pripravljeno informacijo, to moramo objektivno povedati.  Jaz sem imel to srečo, da sem bilo na prvi medparlamentarni konferenci po Podonavske makro-regije, ko sem se tudi začel učiti, kaj to pravzaprav pomeni? Bilo je pa to leta 2012, strategije je bila sprejeta 2010 oziroma začela veljati spomladi 2011, nekaj takšnega.  Kaj hočem povedati? Desetletje je za nami in zdaj mislim, da tudi šola bi morala biti naša že biti zaključena, kar zadeva te konkretne Podonavske strategije. Tudi sam mislim, da imamo izjemen potencial država Slovenije, ki je dejansko vključena v kar tri makro-regije oziroma bom tudi takoj vprašal, kakšne potenciale je slovensko gospodarstvo iz tega članstva v treh makro-regijah do danes izkoristilo? Se pravi gospodarstvo me najprej zanima in kakšni so obeti za bližnjo prihodnost, pa recimo za naslednjih 7 let, 2127.  Moram se tudi osebno zahvaliti magistrici Andreji Jerina, ki je dejansko to področje dela s srcem ob enem pa se mi odpira vprašanje ali imamo dovolj močne ekipe, da lahko vse te potenciale, ki ste jih navedli, ki jih poznamo tudi izkoristimo.  Zakaj to sprašujem? Zato, ker je zdaj pred nami proračun in v proračunu se bo dejansko videlo ali mislimo resno ali ne mislimo resno. Potrebujemo kompetentne ljudi in ljudi, ki bodo to dejansko zavzeto tudi delali in parlamentu poročali. Zdaj, če vstanem pri Podonavski regiji, da ne bo predolg.   Torej prva medparlamentarna konferenca v Ulmu, potem je bilo pravzaprav prav zanimivo vprašanje tam, kje bo naslednja, jaz seveda nisem imel teh pooblastil, da bi se javil, da bo v slovenski Državni zbor gostil naslednjo medparlamentarno konferenco, madžarski kolega pa je očitno imel ta pooblastila in naslednja je bila potem Budimpešti in tako dalje.  Zdaj kot je gospod predsednik Odbora za zunanjo politiko povedal, ali v okviru predsedovanja ali pa, mislim, da bom primerno, da posebej morda se javimo za kakšno organizacijo medparlamentarne konference, ene druge ali tretje makro-regije in meni je najbližja Podonavska, ne vem zakaj oziroma saj poznate odgovor in to bi dejansko tudi pomenilo, da slovensko javnost nekako izobrazimo, ozavestimo, kaj pravzaprav pomenijo te makro-regije v Evropski Uniji.  Zdaj so te strategije vključene tudi oziroma z letošnjim letom je Evropska komisija prvič vključila EU makro-regije tudi v EU semester, kar daje še neko, torej posebno težo in če Slovenija res želi biti pomembni regionalni igralec je umestitev v EU makro-regionalni strategiji v EU semester izjemna priložnost, da lahko slovensko videnje razvoja regije vključimo v skupna prizadevanja v dokumentih za naslednje obdobje 2127.  Torej, zanimajo me ekipe, no pri Podonavski kot sem rekel, to se zahvaljujem, da ste nam dali prav imena in priimke. Podonavska nima pokritega družbe znanja, druga področja so pokrita, po moji oceni dobro, ne vem zakaj, če lahko dobim odgovor, saj smo vendarle družba znanja.  In, še čisto konkreten odgovor bi prosil glede na to, da so proračunski dokumenti praktično na mizi, ali ocenjujete, da je dovolj denarja za učinkovito naše delovanje    Ž) – 12.00    znotraj EU makro-regij.  Pa še za konec, v Sloveniji je kar nekaj entuziastov, tudi računalničarjev tudi profesorjev, ki so kar zastonj naredili eno aplikacijo »eregion«, »eregion.eu«, tukaj bi bilo dobro da Državni zbor nekatere podatke posodobi in bi predlagal gospod predsednik Matjaž Nemec, da morda mene nadomestite v uredniškem odboru tega portala.  Tukaj je zelo zanimivo, najdlje / nerazumljivo/ tukaj prišli gospodje, ki na tem delajo na področju, neke medobčinske iniciative čezmejnega sodelovanja in tako naprej. Prav zanimivo, več vam bo znal pa povedati profesor Jože Gričar, mislim, da tukaj lahko naredim reklamo za ta portal in tudi za njega.  Torej, hvala lepa.    PODPREDSEDNIK MAG. MARKO KOPRIVC: Hvala lepa.  Kot zadnji izmed poslank in poslancev se je k besedi prijavil gospod Boris Doblekar.  Izvolite.    BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala lepa za besedo.  Mene je razveselila ta novica oziroma da smo mi v Sloveniji prvi bi rekel glede tega, da je tako, na tak način urejeno, da parlament tudi sodeluje pri tem, me veseli, da smo tukaj prvi, edini, edinstveni, še bolj me bo pa veselilo, če bomo v prihodnosti prvi tudi pri črpanju sredstev iz takih ali drugačnih skladov.  Tukaj pri tej zadevi makro-regionalnih strategij sem poslušal predstavitev gospe Andreje Jerina, nacionalne koordinatorke, zdaj predvsem sta mi v ušesa skočili dve zadevi, in sicer to pomanjkanje zau7panja in pomanjkanje sodelovanja, je tudi mogoče če bo še prišla kaj do besede, bi mogoče rad majhen več okoli tega, kajti se mi zdi, da je kar dovolj zaupanja in sodelovanja, zdaj kakšno sodelovanje, to je bilo mišljeno verjetno med samimi regijami ali državami ali kako bi rekel v sami lokalni skupnosti, na kakšen način, tukaj bi rad še kakšno pojasnilo.   Vemo, da je včasih sodelovanje pri nas res problem, smo videli zdaj v kratkem ko smo morali celo zakon spremeniti, da bodo lahko v bloku lahko dvigalo postavili, ker ensotavno ne pridejo ljudje skupaj, pri takih stvareh recimo ko bi morali sodelovati, to verjamem da je težava.  Zdaj vprašanje bi imel oziroma poudaril bi še to, da teh 19 %, ki se jih lahko več dobi, če si uspešen pri projektih, to je tudi zelo zanimiv podatek, moram pa povedati, da so zelo velike razlike, seveda v črpanju med občina, kar zadeva tega povezovanja makro-regionalnih strategij.  Nekatere občine se bolj znajdejo, druge se manj znajdejo in tukaj bi imel vprašanje, na kakšen način država oziroma vi kot koordinatorka, na kakšen način, kako in konkretno kdo pomaga, svetuje občina oziroma tem, ki se združijo, da se potem prijavijo na neka sredstva tem iniciatorjem, na kašen način se jim pomaga.  Zdaj, jaz lahko povem samo za en primer povem v Litiji ko smo se skupaj s Hrvaško, z / nerazumljivo/ prijavljali na / nerazumljivo/ razpis za sanacijo rudnika Sitarjev smo jo tudi uspešno odprli, se nam je čez 600 evrov izmuznilo zaradi slabo pripravljenega projekta, tudi to je po moje velika težava, da se projekti slabo pripravljalo.  Mislim, da tukaj bi morali narediti še veliko več, da bojo projekti dobro pripravljeni in da bomo čim bolj uspešni pri črpanju sredstev.   Potem vprašanje, koliko teh sredstev s tega naslova smo v Sloveniji dejansko pridobili, konkretne številke če lahko.         Toliko bi imel zaenkrat, no. Upam, da bom dobil te odgovore. Hvala.
Hvala lepa.   Želi morda še kdo razpravljati? (Ne.)  Če ne, predajam besedo gospodu državnemu sekretarju.   Izvolite.
Dobran Božič
Hvala lepa.   Jaz bom samo mogoče par podatkov dal, pa bom potem dal žogico kar nacionalni koordinatorki Andreji.   Jaz moram povedati mogoče še na začetku in mogoče še koga, ki še ni prepričan v makroregije, dati, in vsem tistim, poslanci, ki ste nas podpirali skozi to in bili del tega se res zahvaljujem in res prosim za pomoč tudi v prihodnje.   Gospa Jerina, sva se ravno srečala in sem rekel, a bi ti odpeljala forum tri morja, torej, ta del, bi nam ga pomagala organizirati, in ko sva se pogovarjala, je po moje čez dve minuti rekla, pa o čem ti govoriš, to so makroregije. Kje so makroregije tukaj notri? In sem rekel, ja, jih ni, ne, torej jih ni. In torej smo rekli, okej, naredimo mi ta forum, ampak makroregije so del tega foruma, ker tako in tako grejo skozi ta del, in to samo nakazuje tisto, kar je tudi gospod predsednik Nemec poudaril, da na žalost so te makroregije, ki so bile pred nekaj časa žive v Evropski uniji, nekako so zginile z miz, in mislim, da je ravno tisto naše, in je super ideja, da gremo v predsedovanje s to idejo, da ravno pridejo makroregije nazaj, ker mislim, da je ravno tisto, ki - veliko izzivov mogoče se da rešiti skozi makroregije. Potem mi je pa ravno rekla, sem rekel, kaj so to makroregije, je pa rekla potem, da ti poenostavim za tebe, za tebe mogoče, ko malo slabše razumeš, je rekla, veš, zaprta cesta je, samo to mogoče dam poslancu Periču odgovor, zaprta cesta med Izolo in Koprom je lepa zaprta cesta, ki je super, če pa to cesto povežemo s Porečem in Benetkami na drugi strani, je pa to čisto drugačna konotacija in drugače / nerazumljivo/. Sem rekel, no, to je pa nekaj kar kupim, in potem smo šli v to, in zato res apeliram na vse tiste, da mogoče ta poenostavljen primer pokaže, kaj so makroregije in da se povežejo.  Predlagam mogoče, da skozi predsedovanje, ki je bilo danes dano, in jaz se bom potrudil, da to pride na našo mizo, na našo mizo, programsko mizo, da mogoče pa le organiziramo medparlamentarno skupščino vseh štirih makroregij, torej da naredimo tri makroregije v predsedovanju 2021 in da damo to temo in povabimo tudi Balte, s katerimi pa odlično sodelujemo, kar bo tudi povedala, in so skoraj del nas. In mogoče to naredimo in damo to transparentno, vidno na mizo in naredimo mogoče večji dogodek in damo potem, vklopimo ravno tisto, kar mora biti, v parlament in tako dalje. In res, da povemo, da mogoče govorimo o državljanih in kako nas državljani ali kako mi ne razumemo Ljubljane in Bruslja in mogoče tudi Bruslju povemo, da so to makroregije tiste, ki potem mogoče pomagajo, da je treba več res dat ravno v te makroregije, da državljani mogoče bolj razumejo Ljubljano in Bruselj.   Pa bi jaz res tukaj predal besedo Andreji, ki bo res znala na to odgovoriti krepko bolje kot jaz, Andreja, če lahko.
Seveda.  Izvolite, gospa Jerina.
Andreja Jerina
Hvala lepa.   Pa bi mogoče začela na koncu glede pobude za medparlamentarno srečanje. Namreč v okviru makroregionalnih strategij, gospod Horvat, vi ste vprašali, ali imamo zadosti velike ekipe. Nimamo. V Sloveniji je vedno odgovor: nimamo. Jaz sem kot nacionalna koordinatorka treh makroregionalnih strategij, če bi imeli ekipe(?), primerjalne, po drugih državah, bi nas bilo 15, pa sva s kolegom dva. Ne jamram. Ampak enostavno se moramo znati zorganizirati, da z manj naredimo primerjalno toliko kot drugi. Glede na to, da smo v Sloveniji v treh od štirih, probamo stvari poenostaviti tako, da enkrat naredimo za trikrat in ne obratno. Ker je Slovenija s celotnim teritorijem vedno, v vsaki makroregionalni strategiji, to je, kadar se ukvarjamo z eno, to prodajamo še za ostali dve.   Teden sredozemske obale, ki ga zdaj organiziramo, je letos posvečen Jadransko-jonski, seveda zraven se dogajajo tudi Podonavje in Alpe, in kot rečeno, vedno povabimo tudi Balte, ki so zelo odzivni, tako, se pravi, da ponavadi naredimo za vse štiri, kar je tudi znotraj Evropske komisije pripoznano kot zelo dobra praksa in nas zato tudi zelo podpirajo. Mogoče res ne bi bila slaba ideja tega narediti tudi na okviru parlamentarne pobude ali za časa slovenskega predsedovanja EU ali za časa slovenskega predsedovanja Jadransko-jonski strategiji, ki je eno leto prej in nas lahko uvede v zadevo.  Zdaj pa k vašim konkretnim vprašanjem. To, kar je gospod Nemec posebej poudaril. Odgovor na rastoči nacionalizem in pa prispevek k stabilnosti regije, če gledamo, k državam nečlanicam, to se pravi in državam Zahodnega Balkana,        Ukrajini, Moldaviji, absolutno makroregionalne strategije imajo pripoznano dodano vrednost ravno na ta vprašanja, in zato je to tudi predmet interesa, bom rekla, drugih, ne samo držav, ki so notri vključene.   Gospod Perič je posebno izpostavil vprašanje podporne strukture. Res je, v okviru Jadransko-jonske strategije si je Slovenija uspela izboriti, pa ni bilo enostavno, da dobi poseben projekt, ki je vreden 11 milijonov evrov in preko katerega financiramo podporni mehanizem, ki podpira vse države v regiji. To se pravi vseh 8 držav, ki sodeluje, Slovenija je nosilec, vsaka država mora imeti nekega svojega izvajalca v okviru podporne strukture. V primeru Slovenije je to Občina Izola. Ampak glede na to, da mi ta podporni mehanizem imamo, pomagajo pri organizaciji dogodkov, pomagajo pri oblikovanju vsebin, pomagajo pri usposabljanju. Vprašanje je bilo, kako mi pomagamo občinam, kako jih izobražujemo. To delamo preko podporne strukture.  Glede na to, da imamo ta projekt, tako imenovani facility point, vodilni partner je Služba Vlade za strukturno politiko in razvoj, kjer je v Sloveniji, lahko veliko lažje udejanjamo tisto, kar v Sloveniji mislimo, da je pomembno za celotno področje. Smo sicer samo vodilni partner, pa kljub vsemu lahko bistveno bolje delujemo. Gospod Horvat je omenil podonavsko strategijo, kako je zelo dobro šla, tam je osnovno podporno strukturo najprej zagotavljal Evropski parlament, in to izjemno dobro, kajti Evropski parlament ni zavezan klasičnim pravilom porabe evropskega denarja in je dal denar za tisto, kar je bilo potrebno. Brez posebnih pravi. To je bilo še več kot pomembno za države, ki niso članice Evropske unije, ki imajo določene omejitve. Žal je Evropski parlament s tem prenehal. S tem se je podporna struktura ustavila in s tem se je ustavila tudi dinamika podonavske strategije. To nam kaže, kako so te strukture izredno pomembne.   Mi si bomo seveda in si zelo prizadevamo, da bo ta inštrumentarij podpornih mehanizmov ostal tudi v novem programskem obdobju, ni odvisno samo od nas, seveda, odvisno je od regulative, ki bo sprejeta, in upamo, da bo tudi, da bojo nacionalni parlamenti kot evropski parlamenti tukaj tudi nam v podporo.   Gospod Horvat je tudi vprašal, kako je z gospodarstvom. Kaj konkretno gospodarstvo od teh povezav največ pridobi? Jaz moram žal ugotoviti, da je interes gospodarstva za povezovanje v okviru makroregionalnih strategij v bistvu skoraj najnižji med področji, ki jih Slovenija vključuje. Menimo, da je ta gospodarski potencial premalo izkoriščen, da premalo vidimo, kje bi bile lahko za nas priložnosti, Ministrstvo za gospodarstvo, moram reči, da se zelo dobro vključuje, ko govorimo o trajnostnem turizmu v povezavi s kulturno dediščino, na ostalih področjih pa zaenkrat te aktivnosti ali še niso pripoznali svoje dodane vrednosti, ampak tukaj bi si mi želeli bistveno večje aktivnosti, in kot vi ugotavljate, družba znanja, niti nimamo človeka, ki bi aktivno sodeloval v teh povezavah in to so tista področja, kjer imamo tako imenovani room for improvement, skratka, potrebo po izboljšanju.   Na področju Podonavja mogoče je za omeniti še, da ravnokar je v postopku, ker ste rekli, da po določenem času se moramo pa tudi naučiti pa pogledati, kako naprej, kajti svet se spreminja, trenutno Evropska komisija vodi proces sprememba akcijskega načrta, to se pravi, pogled, refleksija, kaj je novega se zgodilo na področju Podonavja in da to damo v nov akcijski načrt, trenutno s tem, kar imamo na mizi, nismo še najbolj zadovoljni, predvsem zato, ker sodimo, da je premalo zapopadena sprememba, ki se je v prostoru zgodila, z novimi dognanji bodisi na področju digitalizacije bodisi na področju geopolitike, ne pozabimo, da se nam dogajajo, izkaženi interes z drugih držav predvsem na to regijo Podonavja, ki po svoje zna biti pa tudi dovolj občutljiva, tam, ko prihajajo        določeni investicijski inputi, ki pa ignorirajo evropske politike, evropske norme in še za to so te povezave toliko bolj pomembne.   In zdaj samo še na zadnje vprašanje, ali je v proračunu dovolj denarja za te namene. Pa koliko počrpamo iz tega naslova. Tukaj je treba posebej poudarjati, evropske makroregionalne strategije nimajo svojega vira financiranja, vendar si projekti, ki nastanejo v tem okviru, morajo poiskati sredstva, ki so bodisi v nacionalnih proračunih bodisi v evropskih oziroma mednarodnih finančnih virih. Zato je tako pomembno, da bomo prostor v novem programskem obdobju takemu načinu v bistvu zagotovili, kajti da pridemo do meddržavno usklajenih projektov, ogromno traja, ker je treba ogromno usklajevanja, medsebojnega zaupanja. Vse države moramo skupaj reči, to je pa res nekaj najboljšega, ampak ko to dogovorimo, je tak projekt bistveno boljši, ko govorimo o financiranju. Ker ne postavljamo več vprašanj, ali je usklajen, je medresorsko usklajen, ga ljudje sprejemajo, zadostuje vsem politika. Ti odgovori so že prineseni in taki projekti bi morali imeti neko prednost, ko dostopajo do denarja, tega uzakonjenega ni. Mi si želimo, da bo to v novem programskem obdobju, in enako velja za nacionalne proračune.   Če delamo v okviru Jadransko-jonske strategije, zdaj skupaj, prostorski načrt Severnega Jadrana, ki ga moramo itak po evropskih zavezah narediti vsak zase, je verjetno usklajen z drugimi državami, s katerimi imamo včasih odprta politična vprašanja, delamo skupaj z Italijani, delamo skupaj s Hrvati. Urejamo področje okrog Bosne in Hercegovine, ki imajo ravno tako odprto vprašanje s svojimi sosedi. Ko to naredimo, verjetno, če bomo te zadeve uspeli spraviti v domači proračun posameznega resorja, potem bo sredstev dovolj. To je pa odvisno od nas. Ni pa, da imamo nekje zagotovljena posebna namenska sredstva, tega za makroregionalne strategije ni. Gre za vsebinsko uskladitev in ne finančno. In to je tudi eden od kritik vseh držav Evropske unije, poročila Evropske komisije, ki ga izdaja na zahtevo Evropskega sveta vsako drugo leto, letos je bilo drugo poročilo, da ta del, koliko denarja pa je bilo kanaliziranega iz različnih evropskih mehanizmov, je relativno slab. Kajti če mi damo denar na primer za čistilno napravo na Soči, naša kohezijska sredstva, in ta čistilna naprava, njeno delovanje pomembno izboljšuje kvaliteto Soče in kvaliteto Severnega Jadrana, a je to makroregionalni učinek ali ne? To se še nismo popolnoma enoznačno dogovorili, mi to štejemo kot ja. Ni pa enoznačnega odgovora, tako da to je pa še pred nami.  Jaz mislim, da sem odgovorila, vsaj poskušala odgovoriti na vsa vprašanja. Hvala lepa.
Gospa Jerina, hvala lepa.   Če ni več interesa po razpravi – bi še kdo želel? (Ne.) Če ne, zaključujem razpravo.   Spoštovane kolegice in kolegi, ugotavljam, da se je Odbor za zadeve Evropske unije na 52. seji seznanil z informacijo o stanju izvajanja EU makroregionalnih strategij v obdobju od aprila 2018 do konca maja 2019.   Besedo predajam gospodu Nemcu.   Aha, s tem končujem 3. točko dnevnega reda in besedo predajam gospodu Nemcu, predsedniku Odbora za zunanjo politiko.
Hvala lepa.   Drage kolegice, kolegi, ugotavljam, da se je Odbor za zunanjo politiko na 40. seji seznanil z informacijo o stanju izvajanja EU makroregionalnih strategij v obdobju od aprila 2018 do konca maja 2019.   Dovolite mi, da najprej preberem še zadnje pooblastilo, in sicer gospoda Janeza Janšo nadomešča gospa Alenka Jeraj.  S tem končujem 3. točko in 40. sejo Odbora za zunanjo politiko. Vsem sodelujočim se lepo zahvaljujem in vam želim lep dan.   Hvala lepa.
Hvala lepa.     Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO POGODBE O EVROPSKEM MEHANIZMU     Ž) – 12.20 ZA STABILNOST EMS MED KRALJEVINO BELGIJO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, REPUBLIKO ESTONIJO, IRSKO, HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO CIPER, REPUBLIKO LATVIJO, REPUBLIKO LITVO, VELIKIM VOJVODSTVO LUKSEMBURG, MALTO, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, REPUBLIKO AVSTRIJO, PORTUGALSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO SLOVENIJO, SLOVAŠKO REPUBLIKO IN REPUBLIKO FINSKO.  Gradivo smo prejeli od vlade 14. 8. 2019 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske Unije.  Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes, gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske Unije kot pristojnemu odboru in Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu, slednjega je obravnaval na 13. seji dne 10. 9. 2019 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.  Prosim državnega sekretarja, gospoda Metoda Dragonjo za uvodno obrazložitev.  Gospod Dragonja, izvolite.
Metod Dragonja
Hvala lepa gospod predsedujoči, spoštovane poslanke, poslanci na kratko bom predstavil v čem se spreminja besedilo pogodbe o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost.  Že sam naslov je nekoliko dolg in bom pojasnil zakaj, ker so naštete vse države, ker ta pogodba ni sklenjena po evropskem pravu ampak je sklenjena po mednarodnem pravu, vanj ko vstopajo države, ki so prevzele evro kot svojo valuto in ker je to mednarodna pogodba jo je treba ratificirati v vseh državah, ki so v Evro območju.  Evropski mehanizem za stabilnost je pravzaprav inštrument, ki zagotavlja stabilnost Evro območja, predlogi sprememb, ki jih pogodbe, ki pa se predlagajo, za katere se stališče predlaga v reifikacijo Državnemu zboru se pa nanašajo prvič na področje kriznega opravljanja, potem za merila za ugotavljanje okvira vzdržnosti dolga, posameznih držav Evro območja, uvajajo se nove, jasnejše opredelitve preventivnih finančnih instrumentov, to je eden od instrumentov, ki je po pogodbi predviden, da se lahko odobri s strani ESM in vzpostavlja se nov instrument, / nerazumljivo/ zadnje varovalo za enotni sklad za reševanje.  V bistvu se na enotni mehanizem za stabilnost lahko obrnejo tiste države, ki imajo otežen dostop na finančne trge in imajo v zvezi z reguliranjem predvsem svojega dolga, s tem določene težave poleg običajnih standardnih posojil iz ESM, ki zahtevajo spremembo makro-ekonomskih politih in makro-ekonomske prilagoditve in ta posojila so na primer koristile Portugalska, Španija, Irska.  Je po sedanjih pravilih na voljo tudi tako imenovani instrument za makro-ekonomski prilagoditveni instrument oziroma posojilo, ki ima blažje pogoje za temi spremembami te pogodbe oziroma dogovora pa se še dodatno olajšujejo možnosti, da države, ki imajo sicer vzdržen javni dolg, pa zaradi motenj na finančnih trgih, bi njihova zadolžitev bila bodisi predraga oziroma otežena lahko zdaj po bolj poenostavljenem postopku zaprosijo ESM za intervencijo, do tega zaključka se je prišlo predvsem zaradi tega, ker se ta instrument je zelo omejeno ali pa se praktično ni uporabljal predvsem zaradi stigme, ki bi ga te države imele in potem to vpliva na svoje finančne bonitete.  Zdaj se je ta postopek poenostavlja, in sicer tako da ni več potrebno sklepati     Ž) – 12.25    posebnega memoranduma oziroma protokola z določenimi pogoji, bolj natančno opredeljenimi, prilagoditveni ampak je za dosti pismo o nameri in to se pričakuje, da bo enostavno potem omogočil potem tudi lažje opravljanje likvidnosti držav v določenih kriznih situacijah.  So pa pogoji za uporabi tega instrumenta natančno navedeni v tej pogodbi oziroma v enem od dodatkov k pogodbi.   Potem pa se predlaga še dodaten instrument Enotnega sklada za reševanje, to pa je zadnje varovalo Enotnega sklada za reševanje, gre za instrument kjer bo ta ESM lahko dal posojilo Evropskemu odboru za reševanje bank.   Ta Evropski odbor za reševanje bank se sicer financira s prispevki posameznih bank članic v državah evro skupine, če pa bi sredstva za reševanje, to je predvsem za dokapitalizacijo teh bank ne zadoščala, ker se postopno z prispevki bank natekajo pa zdaj predvideno pod določenimi pogoji, da lahko ESM podeli »revorving« posojilu odboru za reševanje posameznih bank, podpogoji, ki pa so tudi natančno opredeljeni od eni od pogodb.  Na Ministrstvu za finance smo sodelovali pri nadgradnji tega sistema, pri pogajanju o spremembi pogodbe, gre za zaveze, ki so bile ali pa za neke namere, ki so bile že v preteklih rekih izražene, predvsem za ta instrument posojila temu Enotnemu skladu za reševanje bank in dogovori so se kar nekaj časa v upravni obliki formalizirali.  Zdaj je osnutek teksta revidiranega besedila pogodbe usklajen, zahteva tudi, kar zadeva glasovanja visok konsenz članov upravljavskih struktur odbora, guvernerjev, ESM, kvalificirano večino posebej za to posojilo organu za reševanje bank oziroma v skladu z reševanjem bank 85 % kvalificirano večino vseh podpisnic te pogodbe.  Računamo, da se s tem pravzaprav ti dodatni instrumenti znižujejo tveganja nastajanja finančnih kriz hkrati pa zasledujejo še vedno kriterije strogosti oziroma opredeljenih pogojev pri odobravanju dostopov do teh sredstev, do bi rekel posojil, ki jih lahko ESM v slučaju potrebe zagotavlja posameznim državam članicam Evro skupine.  Predlagamo, da odbor podpre stališče Republike Slovenije in da do dokončnega potem priprave, dokončnega teksta pogodbe in pa do začetka postopka ratifikacije sodelujemo v aktivnostih, tako da bodo vsi pravzaprav, vsi vidik dopolnitve te pogodbe perfekcionirani in da bo potem ta pogodba sposobna za postopek ratifikacije v državah članicah.
Hvala lepa, gospod Dragonja.   Na 34. seji 3. 9. 2019 je gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli.  Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta, prosim državnega svetnika Tomaža Horvata.  Izvolite.
Tomaž Horvat
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.  Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je na svoji 34. seji obravnaval predlog stališča Republike Slovenije    Ž) – 12.30    v dotični pogodbi. Člani komisije so v razpravi želeli vedeti ali gre pri zadevnem predlogu za spremembo začasnega mehanizma v trajni mehanizem, torej za prihodnjo uporabo.  Predstavnik Ministrstva za finance je pojasnil, da začasni mehanizem ostaja določen čas v veljavi, novi pa bo namenjen izboljšanju njegovi učinkovitosti in preglednosti. V primeru, da bi prišlo do situacije, da ga bo potrebno uporabiti pa je zasnovan tako, da bo čim bolj učinkovito nudil pomoč pri tem pa države članice naj ne bi bile stigmatizirane.  Državni svetniki so ob tem odgovori poudarili še, da dosedanji mehanizem kot ponudnik finančne pomoči državam članicam v območju Evra v času finančne krize ni bil vedno pozitivno sprejet, zato zagovarjajo vse ukrepe v usmerjenju oblikovanju jasnejših in transparentnejših pravil za posodobitev in okrepitev finančnih instrumentov EMS.   Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je soglasno sprejela mnenje, da podpira predlog stališča Republike Slovenije do predlaganega mnenja Republike Slovenije.  Hvala lepa.
Hvala lepa za vašo predstavitev mnenja. Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancem. Želi kdo razpravljati? (Ne).  Na glasovanje dajem predlog stališča k tej točki dnevnega reda, ki se glasi: »Republika Slovenija podpira spremembe pogodbe o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnosti kot jih je v skladu z usmeritvami voditeljem držav članic Evro območja z dne 14. decembra 2018 dogovorila Evro skupina na zasedanju 13. junija 2019 glede krepitve vloge Evropskega mehanizma za stabilnost na področju kriznega upravljanja glede okvirov vzdržnosti dolga, kasnejše opredelitve preventivnih finančnih instrumentov ob zagotovitvi, da se o njihovih kriterijih odloča s soglasjem ter glede instrumenta zadnjega varovala za enotni sklad za reševanje.« Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)   Ugotavljam, da je stališče sprejeto.  S tem zaključujem 4. točko dnevnega reda.     Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJO TER PROMET, KI BO V BRUSLJU 20. 9. 2019.  Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 12. 9. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanje med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.  Prosim gospo državno sekretarko Nino Mauhler za uvodno predstavitev.  Izvolite, gospa državna sekretarka.    NINA MAUHLER: Najlepša hvala, lep pozdrav.  Dne 20. septembra 2019 bo v Bruslju potekalo zasedanje Sveta za promet, telekomunikacije in energijo v formaciji prometa. Edina predvidena točka za obravnavo je pravzaprav politična razprava ministrov k sporočilu komisije Čisti planet za vsa evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in potrebno nevtralno gospodarstvo.  Razprava bo razdeljena na tri seje, ki zajemajo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v kopenskem prometu, letalskem prometu in pa v pomorskem prometu. Slovenija se bo zavzemala, da je na EU ravni potrebno več pozornosti nameniti oblikovanju in usmeritvam skupne prometne politike, ki bo omogočala družbeno in ekonomsko pravičen prehod na podnebno nevtralnost.  Podprli bomo oblikovanje dolgoročne strategije za dekarbonizacijo prometa, izpostavili bomo, da je rast potrebe po prevozih odvisna tudi od drugih politik EU, ki morajo za to z ustreznimi prilagoditvami prispevati k njenemu zmanjšanju. Zgolj z ukrepi prometne politike namreč ne bo mogoče obvladati negativnih učinkov rastočega prometa.  Ko pomemben dejavnik pri doseganju ciljev imamo namen poudariti trajnostno mobilnost, to pomeni spodbujanje hoje, spodbujanje kolesarjenja, spodbujanje uporabe javnega prevoza in pa drugih alternativnih oblik trajnostne mobilnosti. Področje raziskav, izobraževanja in usposabljanja te odpravo nepotrebnih ovir za     Ž) – 12.35    naložbe in zagotavljanje sodelovanja ter izmenjave najboljših praks na vseh ravneh.  V segmentu tovornega prometa se imamo namen zavzeti za okrepitev mehanizmov, ki bodo spodbudili modalni prehod na železnice, pozvali bomo dodatno k okrepitvi pomoči pri vzpostavljanju hitrih železniških povezav med prestolnicami in pa k izboljševanju učinkovitosti železniškega tovornega prometa.  Na področju zmanjševanja emisij v letalskem in pomorskem prometu pa bomo podprli prizadevanja in ukrepe na globalni ravni skozi mednarodno organizacijo civilnega letalstva IKO in pa skozi mednarodno pomorsko organizacijo IMO.  Poleg sistema trgovanja z emisijami v letalstvu gre za ukrepe spremljanja emisij v pomorstvu, uvajanja alternativnih goriv, razvoja pristaniške infrastrukture ter raziskave in pa razvoj novih tehnologij.  Hvala.
Hvala lepa.  Odpiram razpravo poslank in poslancev.   Prvi se je k besedi prijavil gospod Kepa.  Izvolite.
Hvala za besedo.   Jaz bom dal eno vprašanje, katerega sem že nekajkrat dal, prav zanima me ravno za tole zadevo, ki pa se dotika. Ravno na Dolenjskem en Revoz, ki naredi tisoč avtomobilov na dan prevozi na cesti, prej je šlo to vse po železnici, zdaj gre vse po cesti, to je približno 120-150 kompozicij manjših teh kamiončkov, pa peljejo od 8-10 avtomobilov, običajno 9.  To je, tisoč avtomobilov pa naredi Revoz na dan, vozi se približno 200-250 dni, Adria ravno tako, vse to je šlo prej po železnici, imajo / nerazumljivo/ proga je narejena kakšnih 30-35 let nazaj, zdaj pa po tej »zvečni« progi vozijo samo rezervne dele oziroma material za, da se naredijo avtomobili.  Ravno tako je to pri Adria, ravno tako Krka, dobro Krka ampak ravno tako tudi Krka ima nekaj kamionov, nobeden ne vozi po železnici. Kaj bo tukaj Slovenija naredila kratkoročno, ne dolgoročno? Pa zanima me še tisto, kar sem že, kaj bo s progo na železnici, kdaj se pričakuje kakšno posodobitev, kaj je s tistim, ko so podpisali dogovor župani, kako se to kaj odvija preko gospoda Verliča oziroma vseh župansko to združenje, preko Novega mesta / nerazumljivo/
Hvala lepa.  Šli ste sicer nekoliko širše od teme, ki zadeva zasedanja sveta, pa vendarle.   Sedaj pa ima besedo gospod Doblekar, izvolite.
Hvala za besedo.  Saj smo vendar poslušali o ekologiji, kajne? O čistem zraku in tako naprej, se mi zdi da je zelo na mestu ta pripomba oziroma razprava kolega Kepe.  Jaz bi tukaj samo še dodal, jaz se vsekakor strinjam, da se preveč uporablja motoriziran, se pravi tovorni promet, železnico se premalo izkoristi, absolutno, tukaj bi samo še dodal, pa ne bom šel naprej, mnogo skladišč, ki jih je imela železnica po postajah je zaprtih, praznih, se rušijo, jih ni več. Se pravi, se vedno vse manj uporablja železniški prevoz, po mojem vedenju.   Drugo, električni skiroji, ekološko vozilo, ne onesnažuje, brez ogljično vozilo, zeleno vozilo, ne vem kaj vse, prepovedano se voziti po cesti. Policaj te »štrafa« če se boš peljal z električnim skirojem po cesti, to poznamo.   In pa še drugo, da bomo čim bolj zeleni, da bomo čim manj uporabljali vozila, peš, bi ljudje raje hodili, če bi lahko, med Ribčami in pa kresniškim mostom se ne da iti peš, ne moreš iti po glavni cesti, odrezani so krajani od sveta, peš ne morejo iti     Ž) – 12.40    po taki obremenjeni cesti, ni ne pločnika ne pokošena trava in sem na to opozoril, pa sem naletel celo na problem s strani upravljavca cest, češ kaj pa to tebe briga.  Isto je od Hotiča do Kresnic ne more peš po glavni, državni cesti ni poskrbela država zato, da bi ljudje peš hodili, pa bi radi hodili, pa tudi s kolesom bi se domačini zelo radi vozili, ja saj je smrtno nevarno, ravno tako pa od Spodnjega Loga do Savskega mostu, če sem se dotaknil samo osrednje regije srca Slovenije občine Litije.  Drugje ne bom komentiral, tako da veliko imamo še sami pri sebi za postoriti predno bomo lahko sprejemali oziroma dajali neka stališča do nekaterih zadev, samo toliko, drugače pa vam hvala za tisto kar smo prej slišali.
Hvala lepa.  Želi še kdo razpravljati? (Ne.)  Predajam besedo gospe državni sekretarki, izvolite.
Nina Mauhler
Najlepša hvala za besedo.  Glede Dolenjske, glede Revoza in Adria, jaz konkretnih primerov ne poznam in jih težko komentiram, to je verjetno poslovna odločitev gospodarskih družb, zdaj nekih konkretnih ukrepov resnično tudi ne izvajamo, da bi gospodarstvo spodbujali k uporabi železniškega prevoza. Jaz domnevam, da gre za cenovno politiko gospodarske družbe.   Zdaj glede dolenjske, glede dolenjske proge se pravzaprav zdaj izvaja oziroma pripravlja študija o tem kakšne nadgradnje te proge so potrebne, proračun in pa projekti so tudi v pripravi, zdaj ga še malenkostno spreminjamo iz včeraj na danes so se določene stvari spremenile, bomo v nadaljevanju potem v prihodnjem tednu oziroma v prihodnjih 14 dneh verjetno konkretne projekte že lahko, se bomo lahko o konkretnih projektih že pogovarjali.  Enako, kot sem prej komentirala za Adrio in Revoz, tudi glede skladišč ob železniških progah, to bi bilo potrebno preveriti z družbo Slovenske železnice kaj se dogaja z njihovimi skladišči, to pravzaprav sodi v domeno družbe Slovenske železnice in tudi konkretnih primerov v tem trenutku ne poznam.  Kar zadeva električnih skirojev, področje uporabe električnih skirojev v prometu urejamo v zakonu, ki bo na naslednji seji v obravnavi, se pravi govorimo o zakonu o pravilih v cestnem prometu in vključenost oziroma vključevanje električnih skirojev v promet se bo urejalo v sklopu tega zakona.  Kar pa zadeva trajnostne infrastrukture pa se pravzaprav lotevamo te problematike z novimi ukrepi na področju trajnostne mobilnosti, konkretnih primerov pa tudi pravzaprav zdaj ne poznam oziroma ne vem za katero trajnostno infrastrukturo me sprašujete.
Izvolite.
Je pohodna površina oziroma pločnik neka površina ob državni cesti trajnostna infrastruktura je, mislim da bi morala biti. Na to sem opozoril, ker ob državni cesti peš ne moreš enostavno iti, jaz ne vem kdo se upa čez, če se upamo gremo enkrat skupaj, Ministrstvo za infrastrukturo pa jaz z vami pa gremo peš ali pa s kolesom po tej državni cesti na teh lokacijah, ki sem jih naštel, Ribče, Kresnice, Hotič Kresnice pa Spodnji Log Sava, če se upamo iti tam peš ali pa s kolesom bom dal potem tam pri »Kimu« za eno malico fino pa za eno »pijačko«, če se upamo.   To sem hotel povedati in ljudje so odrezani dobese3dno od sveta, če ne gredo z avtom, starejši in otroci, spet morajo imeti izpit za kolo, itak ga nobeden ne bo spustil na cesto in ne sme iz vasi ven ne more, razen če kolo odpeljejo s seboj z avtom nekam potem pa se lahko tam vozi.   To je tisto. In to so zelo majhni ukrepi, zelo malo denarja pa bi naredili veliko stvar. Samo toliko sem hotel povedati.  Hvala lepa.
Gospa Mauhler, želite dopolniti odgovor? (Da.)    NINA MAUHLER: Samo zelo na kratko.  Ja, se strinjam, da bi morali poskrbeti tudi za tovrstno problematika ampak vedno je potem vprašanje prioritete in pa denarja, ki je namenjen na infrastrukturo.  Hvala.
Hvala lepa.  Če ni več interesa po razpravi…        Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacije in energijo, promet, ki bo v Bruslju 20. 9. 2019 in jih podprl.« Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.    Zahvaljujem se vsem povabljenim in prisotnim ter s tem končujem 5. točko dnevnega reda in s tem 52. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.  Želim vam lep dan in lep vikend.    Seja se je končala 13. septembra 2019 ob 12.46.