Spoštovani kolegice in kolegi, vabljeni!
Začenjam 1. nujno sejo Odbora za kulturo.
Na seji kot nadomestni člani sodelujejo: Dušan Stojanovič namesto doktorja Martina Premka, Mojca Žnidarič namesto Roberta Potnika. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora, in sicer z eno točko: Predstavitev doktorice Ignacije Fridl Jarc, kandidatke za ministrico za kulturo. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik točke dnevnega reda, je določen dnevni red seje kot je bil opredeljen s sklicem. Preden preidemo na 1. točko, naj vas obvestim, da imamo za zaslišanje predvidene 3 ure, zato apeliram, na članice in člane odbor, da se v svojih vprašanjih in razpravah poskušajo temu času, kolikor se le da, prilagoditi.
Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je Predstavitev doktorice Ignacije Fridl Jarc, kandidatke za ministrico za kulturo.
Predlog kandidatke za ministrico za kulturo z dne 28. 5. 2026 je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Del gradiva, ki vsebuje osebne podatke, pa ste članice in člani odbora zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis.
Na sejo odbora je k tej točki vabljena doktorica Ignacija Fridl Jarc, kandidatka za ministrico. Doktor Ignacija Fridl Jarc, ki je predlagana za ministrico za kulturo. se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavila odboru kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarjala na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidatov, ki ga bom v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika poslala predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade.
Prosim doktor Ignacijo Fridl Jarc, kandidatko za ministrico za kulturo, da se predstavi odboru, izvolite.
Ignacija Fridl JarcSpoštovana predsednica Odbora za kulturo, cenjene poslanke, cenjeni poslanci oziroma članice in člani Odbora za kulturo!
V veliko čast in seveda odgovornost
mi je, da se danes predstavim tukaj pred vami, predvsem pa, da seveda predstavim program dela za kulturo kot bi ga nekako izvajali v prihodnjem štiriletnem mandatu. Zbrali smo se torej na Odboru za kulturo v imenu kulture in verjamem absolutno, da seveda ravno zato, ker vsak od nas drugače pa vendarle srčno deluje in razmišlja o kulturi in na kulturen način. Ravno poudarjanje te drugačnosti in različnosti govori o tem, kaj kultura pravzaprav je. Kultura je tista, ki omogoča človeku in posamezniku izražanje njegove individualne domišljije, razmišljanja, občutenj in hkrati je tista sila, ki vso to skupnost individumov povezuje v neko širšo etnično, jezikovno, pa tudi narodno in državotvorno skupnost. In v tem najširšem pomenu besede poudarjam, v tem najširšem pomenu besede je potrebno razumeti kulturo, ne moremo je razumeti kot tako, ki jo ima lahko v lasti ali leva ali desna politična opcija. Kulturo imamo ali pa je nimamo sleherni med nami, in kultura je tista, ki, kot sem poudarila, je pravzaprav duhovna srž vsake skupnosti. Kultura tudi ne more biti in delovanje Ministrstva za kulturo osredinjeno in osredotočeno zgolj na razdeljevanje denarja, ampak je vloga in pomen Ministrstva za kulturo to, da tako razumevanje kulture, kulture kot zmožnosti posameznika, da svoje individualne želje, potrebe, spoznanja in razmišljanja zmore izraziti drugemu na lep, dober, prijazen ali kakršenkoli drugačen način in na tak način z njim vzpostaviti odnose. Ministrstvo za kulturo je torej tisto, ki mora biti v družbi v zgled tega, kako kultivirati medsebojne odnose na vsej ravni našega delovanja, na ravni našega medsebojnega komuniciranja, na ravni naših vrednot, na ravni spoštovanja človeškega dostojanstva in seveda tudi spodbujati ustvarjalnost slehernega med nami. Na tak način sem v preteklih štirih desetletjih tako rekoč že skorajda tudi sama vedno delovala na področju kulture in pravzaprav da, če dovolite na kratko, bi prešla ta polja kulture, v katerih sem se doslej udejstvovala, da boste lahko lažje presojali seveda o strokovnosti.
Moja pot in delovanje v kulturi se je začela na področju novinarstva kot tudi literarna, gledališka kritičarka, nadaljevala sem jo tudi kot prevajalka, urednica, kot tista, ki predavam na področju kulture in seveda sem prešla vse oblike deležnikov tako rekoč v svoji življenjski karieri od statusa, torej samostojne ustvarjalke na področju kulture, do delovanja v zasebnem sektorju, delovanja v NVO, jih torej v društvu in tudi nazadnje, kot ste najbrž vsi vejo, tudi seznanjeni, sem opravljala funkcijo državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo. V tem obdobju sem temeljito spoznala celoten okvir področij, ki jih Ministrstvo za kulturo pokriva, hkrati pa je bilo seveda to obdobje, ko smo delovali v izredno oteženih razmerah, to je obdobje seveda covida, pandemije, virusne pandemije, hkrati pa tudi obdobje predsedovanja Slovenije Svetu Evrope, obdobje ko smo morali pripravljati načrt za okrevanje in odpornost, pa novo kohezijsko
perspektivo, nacionalni program za kulturo, resolucijo za jezikovno politiko, ko je bilo potrebno pripraviti Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah in implementaciji evropske direktive. Ustanovili smo Muzej slovenske osamosvojitve, začeli številne investicije, od Arhiva Republike Slovenije, Centra Rotovž, Auerspergove železarne Dvor, Pokrajinskega arhiva Maribor, enote Muralist, s prenovo Prešernove domačije Vrba. Uspeli smo v načrtu za okrevanje in odpornost doseči najvišji delež, ki ga je katerakoli država imela v odstotkih na področju kulture, torej več kot 4 procente. V tem času so številni javni zavodi imeli izredno obsežne investicijske projekte, Cankarjev dom in drugi. Prav tako pa smo uspešno začeli izvajati tudi kohezijski projekt Slovenija osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu. V tem obdobju je bila razglašena Nova Gorica za evropsko prestolnico kulture. Hkrati pa smo uspeli tudi vzpostaviti parcele za gradnjo amfiteatra v Novi Gorici, še in še bi lahko naštevali. To sta bili dve leti, ko smo uspeli doseči za kulturo rekordni proračun in seveda predvsem pa zagotoviti obstoj kulture v covidnih pandemičnih razmerah, kar je bilo še posebej uspešno v primerjavi z vsemi drugimi državami, ki so bistveno pozneje odpirale svoje kulturne prireditve in ustanove.
Poseben poudarek bi dala v tem obdobju na predsedovanje Slovenije Svetu Evrope in številne kulturne prireditve, ki smo jih v tem obdobju izvedli gotovo z vrhuncem, ki je bil na Blejskem otoku, torej z uprizoritvijo baleta Povodni mož v koreografiji Edwarda Cluga, s katerim se je predsedovanje tudi začelo.
Zakaj sem si nekoliko več časa vzela za predstavitev vseh teh takratnih dosežkov Ministrstva za kulturo pod vodstvom ministra doktorja Vaska Simonitija? Ker želim izpostaviti, da če je bilo v prav posebnih pandemičnih razmerah narejeno tako izredno veliko, si upamo trditi, da seveda smo dolžni in se bomo trudili, da bomo v štiriletnem mandatu naredili še bistveno, bistveno več.
Kakšni pa so načrti za ta štiriletni mandat, je delno razvidno seveda iz koalicijske pogodbe, v kateri tudi za področje kulture. Vendarle pa, če mi dovolite, na začetku bi poudarila tiste temeljne cilje, ki jih bomo na področju kulture zasledovali. To so okrepiti vlogo kulture in njenega pomena v družbi. Kultura naj se spet vzpostavi kot povezovalna, združevalna sila v javnem življenju, kar je bila skozi dolga stoletja slovenskega naroda in tudi v času našega osamosvajanja. V tem smislu pa je seveda treba utrjevati slovensko narodno identiteto, tudi domoljubno in državotvorno zavest, družbeno etiko, dialog, medsebojno spoštovanje.
Nadalje si bomo prizadevali za zagotavljanje kulturnega pluralizma, to, kar sem uvodoma poudarila, spoštovanje individualnosti, kar pravzaprav je izraz, zakaj je človek izstopi iz tega svojega naravnega zadovoljevanja potreb k želji po kulturnem izražanju, torej po izražanju svojih individualnih moči, ustvarjalne moči, bomo torej v tem duhu zagotavljali kulturni pluralizem, svobodo izražanja in enake možnosti za ustvarjanje.
Poseben poudarek bo
na skrbi za slovenski jezik. V tem smislu želimo po zgledu Hrvaške pripraviti poseben zakon o slovenskem jeziku, ki bi nadomestil zelo ozko orientiran Zakon o javni rabi slovenščine oziroma slovenskega jezika, hkrati pa seveda zagotavljati prisotnost, jezikovno, slovenskega jezika tudi na celotnem področju enotnega slovenskega kulturnega prostora, torej tudi med Slovenkami in Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Prav to razumevanje kulture, ki se ne sme končati na mejah naše države Slovenije, je tudi ena od, je tudi eden od ciljev delovanja na področju kulture v prihodnjem štiriletnem mandatu, torej pripravljati razpise na način, da bodo lahko maksimalno pri tem sodelovali tudi Slovenci, ki živijo zunaj naših državnih meja.
V okviru poudarjanja raznolikosti je potrebno izpostaviti tudi skrb za ohranjanje in razvijanje kulturne identitete avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti in drugih pripadnikov narodnih etničnih skupin. Posebej pomembno se nam v tem obdobju zdi medresorsko povezovanje kulture tako z gospodarstvom kot seveda tudi s šolstvom. Tukaj je nekaj perečih problemov, ki so odprti že kar nekaj časa in se še vedno niso rešili, kot recimo oskrbovanje šolskih knjižnic in podobno.
V okviru kulturne vzgoje je treba zagotoviti posebno pozornost mladim generacijam in v tem duhu tudi predlagamo, da se, ker se je to že izkazalo za uspešno v tako imenovanih proticovidnih ukrepih PKP, predlagali uvedbo posebnega bona za mlade po 18. letu starosti, ki bi na tak način ga lahko uporabili za kulturne dejavnosti, torej tako imenovani kulturni bon.
Smo v času, ko se seveda soočamo z izjemno, z izjemnim izzivom umetne inteligence. Zato je poleg poudarjanja digitalizacije, ki je zlasti na področju kulture, mora prežemati čisto vsa polja kulturnega delovanja, torej tako javni sektor kot tudi zasebni in hkrati seveda vse deležnike od javnih zavodov do predstavnikov ljubiteljske kulture, torej društev, ki delujejo na področju ljubiteljske kulture. Da ta digitalizacija res celovito zaobjame vso pestrost dejavnosti na področju kulture, bomo poleg tega poudarjanja digitalizacije poskušali izrazito se osredotočiti tudi na vprašanje avtorskih pravic in umetne inteligence, kar bo še prav poseben izziv.
Pri tem je na področju digitalizacije potrebno pregledati izvajanje projekta e-kultura, ki je bil načrtovan v načrtu za okrevanje in odpornost in ki naj bi zajemal digitalizacijo gradiva za čisto vsa različna področja kulturnega udejstvovanja. Torej od književne dejavnosti, uprizoritvenih umetnosti, AV in filmske umetnosti do glasbenega sektorja in vseh drugih oblik delovanja.
Vsebinsko bo podal poseben poudarek na zaščiti in promociji slovenske kulturne dediščine. Namreč, pri tem rada poudarim, da še ni nihče izmed nas videl drevesa, ki bi lahko raslo brez korenin, če mu jih posekamo. In naša kulturna dediščina je taka, so take korenine našega naroda, naše narodne zavesti, naše slovenske kulture, zato jo je potrebno obravnavati prav posebno senzibiliteto. Tu je, bo posebna pozornost posvečena tudi arhitekturni krajini,
arhitekturi in odnosu do naše kulturne dediščine, do naše krajine, oblikovanja prostora in podobno, tako da bomo tudi na tem področju pripravljali posebno strategijo. Na področju, v polje same kulturne dediščine spadajo seveda tudi muzeji v okviru Direktorata na Ministrstvu za kulturo in zdi se nam prav poseben poudarek, da se v letu, ko praznujemo 35-letnico naše samostojnosti, vzpostavi muzej slovenske osamosvojitve. Nadalje bomo na področju kulturne dediščine poseben poudarek posvetili tudi obnavljanju kulturne dediščine na lokalni ravni, ne zgolj tiste, ki je v lasti Ministrstva za kulturo, tako da tu načrtujemo okrepljene razpise za obnovo vse sakralne dediščine in tudi vse ostale dediščine, ki jo Slovenija tako dragoceno premore.
Poseben poudarek bo tudi na Ministrstvu za kulturo posvečen decentralizaciji slovenskega kulturnega prostora, kar sem mestoma že nakazala s tem poudarkom za skrb za lokalno kulturno dediščino. Prav tako tudi seveda za ljubiteljsko dejavnost, ki jo moramo vključiti v vse oblike, v vse oblike delovanja, torej tako digitalizacije, skrbi za njeno prostorsko da ima ustrezne prostore za svoje delovanje, kot seveda tudi za pripravo vseh materialov in drugega gradiva, ki ga pri svojem delu potrebujejo. Tako da v tem pogledu bo posebna pozornost posvečena tudi njim. Na posebni, na lokalni ravni pa bo posebna pozornost za to posvečena tudi izgradnji in obnovi kulturnih domov, saj mora kultura imeti v 21. stoletju ustrezno infrastrukturo, če želi resnično delovati in dosegati seveda tudi vključenost občinstva, ne glede na teritorialno lego, določenega in na prostor kjer pač seveda to občinstvo v naši Republiki Sloveniji prebiva.
Seveda posebno pozornost in posebno skrb so tudi, je področje medijev, Ministrstvo za kulturo ima poseben direktorat za medije. Preveriti je treba..., v načrtu je novelacija zakona o RTV, prav tako pa posebna revizija preiskovanja oziroma pregleda, pravilni izraz pregleda transparentnosti lastništva medijev in zagotavljanje učinkovitega sankcioniranja kršiteljev, saj se izrazito zavzemamo za pluralnost medijske krajine, za svobodo izražanja državljanov, državljanov in za seveda to, da imajo dovolj širok prostor za zagotavljanje te svobode izražanja.
Na področju financiranja kulture je seveda potrebno pregledati in opraviti prvotno primopredajo na Ministrstvu za kulturo, vsekakor pa si bomo prizadevali, ker pade v ta mandat tudi priprava nove kohezijske perspektive, torej novega črpanja načrta za črpanje evropskih sredstev, da bodo ta za področje kulture čim bolj zaobjela vsa področja kulturnega delovanja, in da bodo seveda čim obsežnejša. Za zagotavljanje posebnih sredstev za kulturo pa načrtujemo
tudi posodobitev zakonodaje z davčnimi olajšavami za vlaganje v kulturo. Na področju kulturne zakonodaje načrtujemo celovito prenovo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in kot sem že omenila, pripravo Zakona o slovenskem jeziku. Prav tako pa prenovo zakonodaje, ki ureja avdiovizualno ustvarjanje in okrepitev financiranja z uvedbo izven proračunskih virov. Posebej bi želela izpostaviti in poudariti, da bomo posvetili posebno pozornost seveda tudi vsem drugim oblikam kulturnega delovanja, da seveda to predstavitev ne more zaobjeti vse pestrosti kulturnega izražanja, ki ga na slovenskem prostoru premoremo. Torej, od slovenskega jezika, knjige in založništva, ki zaradi pojava umetne inteligence potrebuje prav posebno pozornost, saj izrazito založnikom pada prodaja tiskanih knjig. In bo tu potrebno nekaj ukrepati. Potem knjižnične dejavnosti, kjer bi posebej izpostavili problem zastopanosti in dostopnosti najnovejših knjig v šolskih knjižnicah. Tu bo potrebno medresorsko udejstvovanje. Na področju glasbenih umetnosti, že omenjeno prava Zujka, na področju vizualnih umetnosti okrepitev likovne kritike, enoten portal in galerij, vzpostavitev enotnega portala galerij, razstavišč in pa seveda večjega števila razstavišč in tudi plačevanja razstavnin. Področje arhitekture in oblikovanja, ki sem ga že izpostavila. Na področju filma in filmske umetnosti pa seveda izrazito podpora tudi je vzpostavitev enotnega skupnega avdiovizualnega centra, potem pa tudi vzpostavitev take zakonodajne podlage, ki bo omogočala prevajanje v raznih platform v slovenski jezik in zagotavljanje prevodnosti v slovenskem jeziku. Ker trenutno, kot vemo, pretočni giganti nimajo sedeža v Sloveniji, zanje ne veljajo slovenske medijske kvote tudi o obveznem deležu evropskih del in obvezni rabi slovenščine. In to je na vsak način potrebno spremeniti.
Za razvoj filmske industrije bo poudarek na povezavi kulture in gospodarskih dejavnosti, na filmu kot turističnem produktu in promocijskem kanalu države in vzpostavitev Slovenije kot enega centralnih filmskih, kot ene od centralnih filmskih snemalnih lokacij. Naloga politike je na področju filma in avdiovizualne produkcije, da oblikuje sistem, ki bo podpiral ustvarjalnost in hkrati omogočal razvoj močne in konkurenčne avdio vizualne politike.
Na področju medijev želimo, nekoliko sem že poudarila, zagotoviti medijsko pluralnost in pravico do obveščenosti. Zagotoviti transparentnost financiranja medijev, transparentnost lastništva medijev, manjšo vlogo države pri financiranju medijev in seveda temeljno vodilo je zaščita, svoboda izražanja.
Morda bi se na tem mestu dotaknila zgolj in samo še investicij, ki so prednostno predvidene na področju kulture. Že v času prejšnjega mandata, torej v času 2020-2022 je bil, so bile investicije še prav posebej uspešne. Pri tem je smo že takrat uredili OPN za izgradnjo južnega trakta Arhiva Republike Slovenije.
Absolutno, pa seveda prioritetno reševanje Drame in, Ljubljana, in nekaterih drugih perečih tematik.
Toliko morda zaenkrat in seveda sem na voljo za vprašanje.
Hvala lepa.
Zdaj pa kar odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora, da kandidatki za ministrico postavi vprašanje.
Pred tem še dovolite eno pojasnilo. Vprašanja članic in članov odbora se lahko nanašajo na delovno področje Ministrstva za kulturo, ki v skladu z 32.a členom Zakona o državni upravi opravlja naloge na področjih umetnosti, kulture, kulturne dediščine, filma, medijev, slovenskega jezika in verske svobode.
Sedaj pa dajem besedo članicam, kdo želi besedo?
Dušan Stojanovič, izvolite.
Ignacija, izklopiti se morate.
Hvala lepa predsednica.
Hvala lepa tudi za to predstavitev kandidatki doktor Fridl Jarc. Kot ste sami dejali, ena od ključnih nalog ministrstva je zagotavljanje sredstev in pogojev za profesionalen, za finančno vzdržen in predvsem tudi pluralen medijski prostor. Se s tem popolnoma strinjam, bi se pa pri financiranju medijev zagotovo najprej pokazalo, če država medijsko pluralnost razume resnično, bom rekel iskreno, kot javni interes ali kot neko politično orodje.
V času, ko ste bili državna sekretarka, ste zagovarjali tedaj, če se pravilno spominjam, način financiranja medijev, da bi se del RTV prispevka prerazporedil za financiranje drugih medijev, takrat tudi predvsem medijev posebnega pomena, kar ste takrat utemeljevali z argumentom, da mediji posebnega pomena brez dodatnih virov ne bodo preživeli in da je pač potrebno za njihovo stabilno financiranje zagotoviti dodatna sredstva, ker da ministrstvo samo nima dovolj denarja, hkrati je pa ta model potem tudi odprl eno resno vprašanje, ali se lahko javnemu zavodu RTV Slovenija odvzame del stabilnega financiranja denarja in bi se pač potem sredstva razporejala po morda kakšnih drugačnih ali pa morda manj strokovnih kriterijih, bolj bolj, bom rekel, političnih.
Zato me zdaj zanima, če še vedno zagovarjate tak model? Še posebej bi morda, glede na to, da smo slišali zdaj že kar nekaj pobud, tudi s strani desne koalicije, o ukinitvi RTV prispevka, bi želel slišati od vas tudi, kakšno je vaše mnenje glede predlogov za ukinitev RTV prispevka? In pa še potem morda tretji del vprašanja, ki se pa nanaša na medije posebnega pomena. Vemo vsi, da so lokalni mediji, regionalni mediji, študentski, neprofitni, skratka to so mediji, ki igrajo zelo pomembno vlogo pri osveščanju in pri informiranju ljudi, na, predvsem tudi v manj urbanih območjih, zunaj velikih središč, pri pokrivanju lokalnih skupnosti in seveda tudi pri ohranjanju tega medijskega pluralizma in me res zanima, če bo njihovo financiranje, če boste nadaljevali s financiranjem, na kakšen način boste nadaljevali s tem financiranjem, kaj bodo kriteriji? Ali bo to, bom rekel tako kot ste dejali v predstavitvi, medijska pluralnost in objektivnost? Ali kaj drugega? In pa seveda, kako boste zagotovili, da se ta, da se, da se pod vašim vodstvom ministrstvo ne sprejme kakšne rešitve, ki bi oslabila finančno avtonomijo, tako javnega zavoda RTV Slovenija kot seveda tudi ostalih medijev posebnega pomena?
Hvala lepa.
Hvala lepa.
Naj povem, da bomo pobrali en sklop vprašanj, pa bomo potem dali gospe možnost, da odgovori na več vprašanj.
Sara Žibrat, izvoli.
Najlepša hvala.
Moj prvi sklop se bolj navezuje na vas kot bodočo ministrico za kulturo, ki boste morali zastopati vse kulturnike. Sami ste v predstavitvi lepo dejali,
da kultura ni v lasti ne desnih ne levih. Strinjam se, da se kultura ne sme deliti na pravo in ne pravo, na lepo in grdo, zato me najprej zanima, ali nameravate končno urediti tudi dodatke k pokojnini za izjemne dosežke na način, ki se vam seveda zdi ustrezen. Sami ste v našem primeru predloga sprememb, da bi to področje uredili na enak način kot ga imajo urejeno športniki, torej z nekimi jasnimi kriteriji, jasnim seznamom nagrad. Ali boste torej vi sedaj poskušali to urediti na podoben pravičen način? Takrat ste, ko ste nasprotovali našemu zakonu v okviru referenduma dejali, da se vam zdi, da mora kultura prinašati vrednote, zaradi katerih je kultura nastala v svojem, v svoji funkciji državne sekretarke ste tudi v bistvu na uradni strani ministrstva objavili neko recenzijo umetniškega dela, ki je bila negativna. Torej, moje vprašanje je: Kako boste zagotovili, da boste pravična do vseh, torej da ne bo kultura le lepa in grda in ne prava, kar je nenazadnje povezano z vašim doktoratom. Sami ste se ukvarjali s Platonovo resnico in Platonova resnica v bistvu govori o tem, da resnica ni, je ne iščemo v materialnem svetu, ampak je to v bistvu svet idej in ideje seveda niso samo lepe, ta prave in grde, napačne, ampak je pač to nekaj, kar je naša izkušnja in se prenaša iz roda v rod. In zato me zanima: Ali boste res pravični do vseh umetnikov, da ne bo prihajalo do tega, kar se je dogajalo v času vaše vlade, da tudi recimo samozaposleni v kulturi niso dobivali odločb, vsaj tako so rekli, sploh v tistem najbolj hudem času covida. Potem v bistvu tudi niso dobivali primernega plačila, nadomestila, govorimo o samozaposlenih, ki so si plačevali prispevke, torej niso imeli prispevkov plačanih s strani države so prejeli, mislim, da 400 evrov manj kot vsi ostali samozaposleni. Torej, zanima me, ali boste res zagovornica vseh kulturnikov in zakaj se vam s tega vidika zdi pomembno, da prenovite krovni zakon, Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture? Ali to pomeni za samozaposlene v kulturi, da bodo izgubili drsni cenzus, da bodo izgubili karierno dinamiko? Torej, zakaj se vam zdi potrebno prenavljati krovni zakon, ki smo ga v bistvu mi zelo, zelo korenito spremenili in uvedli v njega številne pozitivne stvari za kulturnike. Torej, ja, v okviru tega vašega odnosa ti dve vprašanji, torej, ali boste končno na pravičen način po vaše uredili te dodatke k pokojnini tako kot imajo športniki in zakaj se vam zdi pomembno spet posegati v zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo?
Potem me zanima ali boste uvedli oziroma podpirate uvedbo Netflix davka, ker govorite o izvenproračunskih virih za avdiovizualno industrijo in ali bo to pomenilo, da se bo pač, da bo to davek za operaterje in da bodo zvišali naročnine, kar se bo pač prelilo v višje stroške za javnost? Torej, ali lahko pričakuje javnost nove davke?
A zanima me, kaj pomeni prehod na podatkovno podprto odločanje v okviru neke vzpostavitve enotne podatkovne platforme v kulturi. Ali tu govorimo, da se bo ukinjalo strokovne komisije in bo umetna
inteligenca v bistvu na podlagi nekih evalvacij odločala o pri prijavah na razpis, tako, morda narobe razumem, ker je zelo splošno pač napisano.
In pa še recimo, da za enkrat zadnje vprašanje glede novega javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Glede na to, da poudarjate decentralizacijo in da je naša vlada novembra 2025 med regijskim obiskom na Goriškem ustanovila nov javni zavod za sodobni ples, ki ima dve soustanoviteljici, Novo Gorico, občina Nova Gorica in pa Celje. Ali mislite to ponovno ukinjati, tako kot ste naredili, tako kot je Janševa Vlada naredila leta 2012, ko je ukinila javni zavod Center sodobnih plesnih umetnosti? Ali se boste vseeno tukaj borila, da ta novi javni zavod preživi, sploh z vidika decentralizacije, ker pač to pomeni, da bo tako vzhodna kot zahodna regija izven Ljubljane imela nek pomemben javni zavod na področju sodobne umetnosti? Hvala.
Hvala za besedo, bom kratka. Eden največjih simbolov na področju kulture v zadnjih letih je obnova ljubljanske Drame, zato me zanima, kako mislite reševati problem ljubljanske Drame, ki že štiri leta, ves mandat doktor Aste Vrečko stoji in katere obnove se sploh še ni premaknila, medtem ko se z davkoplačevalskim denarjem plačuje izredno visoko najemnino za nadomestne prostore?
Hvala. To so bili zdaj prvi trije, tako da kar predajam besedo kandidatki, da poda odgovore, pa prosim ostali, da se prijavite kdor še želi zastavljati vprašanja.
