Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni, pričenjamo 3. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da do sedaj ni bilo podanih nobenih zadržkov o deležnosti ali pooblastil za nadomeščanje. Članice in člane odbora obveščam, da ste 15. 6. prejeli predlog za umik 4. točke z dnevnega reda seje. V zvezi s tem ste 15. 6. prejeli tudi dopis Sodnega sveta. Na podlagi smiselne uporabe desetega odstavka 46. člena Poslovnika Državnega zbora, razprava poslancev o predlogu za umik točke z dnevnega reda ni mogoča, niti obrazložitev glasu, lahko pa o tem predlogu sporočijo stališča predstavniki predlagatelja predloga za umik, predstavniki predlagatelja poročila, predstavniki poslanskih skupin ali predsedniki oziroma predstavniki vlade.

Obrazložitev z moje strani. Umik sem predlagal zato, ker Zakon o Sodnem svetu v prvem odstavku 7. člena določa, da Sodni svet o svojem delu enkrat letno poroča Državnemu zboru. Predložiti pa ga je potrebno najpozneje do 30. septembra tekočega leta. Da..., Sodni svet je seveda to zakonsko določbo upošteval in bo skladno z določbo, se pravi do 30. septembra tudi posredoval omenjeno gradivo.

Mogoče še preden preidemo na odločanje o tem, krajšo obrazložitev, zakaj je današnja seja sklicana kot nujna. Omenjena poročila, ki se bodo na današnji seji Državnega zbora obravnavali, obravnavale, obravnavala so v, bom rekel, bila predložena Državnemu zboru že v prejšnjem mandatu in korektno je s strani Državnega zbora, da do ostalih inštitucij imajo korekten odnos in s tem tudi seveda se upošteva, da se gradivo obravnava nasproti in da se z obravnavo le teh ne čaka.

Želi mogoče besedo predstavnik predlagatelja poročila ali pa predstavniki poslanskih skupin? Vidim, da ne. Želijo besedo predstavniki Vlade?

Torej prehajamo na odločanje.

Odločamo o predlogu za umik 4. točke z dnevnega reda seje.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti ni glasoval nihče.

Ugotavljam, da je predlog za umik 4. točke dnevnega reda seje sprejet.

V skladu s sprejeto odločitvijo na seji odbora, bomo danes na seji torej obravnavali točke 1, 2, 3 in 5 z dnevnega reda. Uvodoma bi vas želel še opozoriti, da smo del gradiva k 2. in 3. točki dnevnega reda današnje seje zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Z varovanimi podatki je treba ravnati v skladu s predpisi, ki opredeljujejo varstvo podatkov. Skladno z drugim odstavkom 104. člena Poslovnika Državnega zbora, članice in članice odbora opozarjam, da javnosti ne smejo sporočati podatkov iz dela gradiva, ki vsebuje občutljive in varovane podatke. Če boste

želeli razpravljati o teh podatkih me na to prosim opozorite, da bomo v tem delu v nadaljevanju sejo zaprli za javnost. Medtem je prišlo pooblastilo, poslanko Mojco Žnidarič nadomešča oziroma poslanka, poslanka Mojca Žnidarič nadomešča poslanca Roberta Potnika.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda - Obravnavo skupnega poročila o delu državnih tožilcev za, pardon, državnih tožilstev za leto 2025, ki je bilo 15. 4. objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo imate še na voljo še povzetek skupnega poročila in mnenje Državno tožilskega sveta.

K tej točki smo povabili Vrhovno državno tožilstvo, Državno tožilski svet, Ministrstvo za pravosodje in Državni svet Republike Slovenije, ki se je udeležba opravičil. Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 1025 je Državnemu zboru posredovala generalna državna tožilka skladno s prvim odstavkom 150. člena Zakona o državnem tožilstvu. Odbor za pravosodje pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Pričenjamo z obravnavo skupnega poročila. Želi besedo predstavnica ali predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva, gospa generalna državna tožilka doktorica Katarina Bergant?

Izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala za ta uvodni nagovor in za dano besedo.

Spoštovani predsednik odbora, vsi poslanci, državna sekretarka Ministrstva za pravosodje, predstavniki Državno tožilskega sveta.

Prvo se moram opravičiti, ker bo pač moja predstavitev danes narejena, tudi kasnejši odgovor in na način, da vam kažem hrbet, ampak to je pač posledica tega prostora, v katerem smo. Bi kar prišla k kratki predstavitvi naših rezultatov dela celotnega državnega tožilstva v letu 2025.

Iz podanega poročila, ki je seveda zelo obsežno narejeno na podlagi pravilnika, izhaja, da je državno tožilstvo v letu 2025 delovalo uspešno, učinkovito in pa gospodarno, saj smo kljub nepopolni kadrovski zasedbi tudi leta 2025 zaključili uspešno in v okviru zastavljenih ciljev. Ker pa bi si želeli naše delo približati javnosti in ker se zavedamo, da je glede na podlagi pravilnika pripravljeno res zelo obsežno in mestoma zelo težko ali pa bomo rekli neprijazno bralcu poročilo sestavljeno smo tudi letos na Vrhovnem državnem tožilstvu naredili en tak povzetek, da je lažje razumeti kakšen je bil tok dela v lanskem letu na tožilstvu. Samo na začetku, kako gledamo na to, s kakšnimi merili in merili in na kakšnih podlagah ocenjujemo in gledamo uspešnost državnega tožilstva? To se izvaja preko ugotavljanja izpolnjevanja treh ključnih načel, ki jih s svojim delom zasledujemo, in sicer preko učinkovitosti. Kaj to pomeni? Da pogledamo ali smo pridobili največ iz razpoložljivih virov za čim večji učinek glede na količino, kakovost in porabljen čas. Drugi kriterij je seveda uspešnost, to je uresničevanje naših zastavljenih ciljev in doseganje načrtovanih rezultatov. In pa gospodarnost. Kaj to pomeni? Zmanjševanje stroškov in pregled porabe, ki mora biti načrtovana in v skladu v bistvu z načrtovanim. Jaz tukaj kot zelo pomembno dodajam, kot pomemben kriterij kakovost dela, ki pa se v bistvu navzven predvsem presoja posredno z uspešnostjo v sodnih postopkih, ki se rezultira v obsodilnosti oziroma v procentu obsodilnih sodb ali z notranjimi nadzori, ki potekajo po posebnih pravilih po Zakonu o državnem tožilstvu. Tako da vrednotenje dela tako upoštevaje vse naštete, opravimo na tožilstvu prvenstveno spremljanje gibanja

število zadev, torej koliko kazenskih ovadb smo prejeli, koliko smo jih rešili in koliko je ostalo nerešenih, kako smo izvajali politiko pregona. Politiko pregona, kot veste, sprejme generalna državna tožilka in tudi sama sem jo sprejela decembra 2024. Tam se določijo točne smernice prioritetne obravnave in načina reševanja zadev, seveda splošno in pa trajanje postopkov v katerih se rešujejo vse zadeve, seveda upoštevaje kadrovsko zasedenost tožilstva.

Zdaj, ključni statistični kazalniki, njihova analiza in ovrednotenje so zapisani na koncu letnega poročila v analitičnem delu. Tudi letos so bili v analitičnem delu poročila v posamezna poglavja vključene primerjave po skupinah, po velikosti primerljivih državnih tožilstev. Imamo namreč štiri skupine državnih tožilstev, glede na njihovo velikost, saj(?) so samo v okviru tega primerljivi in Specializirano državno tožilstvo, ki pa ne spada v nobeno od teh skupin, saj je narava njihovega dela in zadeve, ki jih obravnavajo, seveda neprimerljivo z ostalimi okrožnimi državnimi tožilstvi po Sloveniji.

Zdaj, kaj je bistvo, bistvo je kadrovska zasedba, v kombinaciji z obsegom dela. Tu se vse začne in konča. In kako to ocenjujemo? Prvo je seveda pomembno, kadrovska podlaga, koliko državnih tožilcev imamo na razpolago za delo. In tukaj lahko zaključim, da smo leto 2025 zelo pohitrili številne kadrovske postopke. Vsi deležniki v tem procesu kadrovanja smo naredili vse, da bi to pospešili, tako Ministrstvo za pravosodje, Državno tožilski svet, vodje tožilstev in nazadnje, vsi so bili tudi tekoče brez zastojev imenovani na vladi in zaprisegli, tako da z ažurnim zaposlovanjem ni bilo problema. V letu 2025 smo tudi zaključili, kar me zelo veseli, s pozitivnim trendom in sicer v 85 procentni zasedenosti, kar je za 4,5 odstotkov več kakor lani, kar pomeni 12 državnih tožilcev več kot na koncu leta 2024, ampak še vedno smo kadrovsko nepopolni, se pravi, kadrovsko podhranjeni, saj imamo oziroma smo imeli na zadnji dan v letu 2025 zasedenih 228 od 268 predvidenih mest državnih tožilstev, tožilcev. Dejansko torej bi želeli, da čim prej zapolnimo tudi preostanek, pri čemer moram povedati, da je sicer, izgleda, da je nezasedenih mest 40, dejansko gre pa za 32 nezasedenih delovnih mest. Zaradi tega, ker imamo osem državnih tožilcev drugje, ali delajo za evropsko tožilstvo, za Eurojust, ena kolegica je dodeljena na Državnotožilski svet.

Zdaj, kljub številnim tem izvedenim postopkom imenovanj pa je problematično to, da nismo vseeno zaradi velikih odhodov, velikega števila odhodov, zmožni sproti zapolnjevati mesta, predvsem iz razloga, ker so postopki dolgotrajni, v veliki večini pa gre v bistvu za napredovanje po dolgem postopku notranjega kadra. Torej, da okrajni državni tožilec postane okrožni državni tožilec in tako naprej. Tukaj si zelo veliko obetamo in smo izjemno veseli novele Zakona o državnem tožilstvu, ki bo tako kot pri sodišču, uvedel enovitega tožilca na prvi stopnji, kar pomeni, da bo vstopna točka v državno tožilsko organizacijo okrožni državni tožilec in se bomo izognili tem dolgotrajnim, večkratnim postopkom iz okrajnega v okrožne državne tožilce. Je pa povprečna starost državnega tožilca koncem lanskega leta znašala 39, 49,3 leta. Imamo 58 kolegov, starih več kot oziroma v razponu med 55 in 65 let, sedem celo med 65 in 70, kar pomeni, da bo v prihodnjem, v kratkem, kar precej velik odliv iz organizacije zaradi predvidenih upokojitev.

Če smo bili z državno tožilko, z državnimi tožilci, kadrovsko mogoče pri teh postopkih v lanskem letu bolj uspešni, imamo pa majčkeno manj, smo malo manj uspešni pri zasedbi državnotožilskega osebja, to se pravi pri javnih uslužbencih. Ta nam je v primerjavi s preteklimi leti padla in smo zaključili leto

2025 s 76 procentno zasedenostjo, saj smo imeli samo 288 zasedenih mest od 380 predvidenih. Predvsem nas pa skrbi to, ker najtežje pridobivamo kader, ki je zelo bistven za nadaljnje delo tožilstva. To so strokovni sodelavci, to so mladi pravniki po opravljenem pravosodnem izpitu, ki so naš glavni kadrovski bazen na to za državne tožilce. Kaj na tem področju delamo? Zelo veliko aktivnost je, moram zelo pohvaliti, vodje državnih tožilstev in specializiranega državnega tožilstva, ki se aktivno vključujejo v pridobivanje mladih kadrov. Da bi pa zadržali tudi drugo državno tožilsko osebje, smo prvič v zgodovini tožilstva v decembru leta 2025 izvedli tudi anketo, obširno anketo o zadovoljstvu zaposlenih na državnem tožilstvu, da smo videli kaj naše tudi javne uslužbence, ne samo tožilce mogoče v organizaciji moti, kaj si želijo izboljšati. Zato ker verjamem, da tisti, ki se v organizaciji počuti sprejet, slišan in zadovoljen, dobro dela, bolje dela, predvsem pa tudi ne odide iz organizacije.

Zdaj, na državni ravni, če pogledam, je pa še vedno kadrovski primanjkljaj največji na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, kjer se je sicer na koncu leta izboljšal, saj so trenutno 70 procentno zasedeni. Vendar pa je bil problem v tem, da so praktično celotno ali pa vsaj polovico leta 2025 delovali v 65 procentni zasedenosti. Kar pomeni, da je dobrih 20 odstotkov vseh državnih tožilcev, kolikor predstavlja število državnih tožilstev iz ODT v Ljubljani reševalo kar 35,5 procentov vseh kazenskih ovadb - tak je namreč pripad ovadb na Državnem tožilstvu v Ljubljani, če primerjamo na celotno Slovenijo.

To je, kar se tiče kadra, druga pomembna zadeva je pa seveda priliv dela, ki ga imamo, torej število prejetih kazenskih ovadb. Tu imamo skokovit porast v letu 2025. Namreč prebili smo številko 30000 kazenskih ovadb, natančneje 30456 samo zoper znane storilce kar je 9,17 odstotkov več kot v predhodnem letu in to kljub temu, da se je v konec novembra stopil v veljavo z Nujzv, ki je določena bagatelna kazniva dejanja prekvalificiral v prekrške, s čimer je seveda upad bagatelne, kaznivih dejanj oziroma kazenskih ovadb bagatelne kriminalitete upadel. Torej, kljub temu, zakonu smo dobili resnično rekordno število kazenskih ovadb. In če prištejem še kazenske ovadbe, ki smo jih prejeli zoper neznane storilce, ki jih je bilo kar 36946, je lani državno tožilstvo skupaj znane in neznane storilce, ki jih je v kazenske ovadbe, ki jih je prejelo, obravnavalo 65401 in 60 kazenskih ovadb, kar je izjemno velika številka. Samo toliko povem. Odstotek odkritih storilcev, zoper katere dobivamo ovadbe, je 43 procenten, to se pravi, tiste, zoper katere sploh lahko ukrepamo. Če pa prištejemo še tiste, ki so bili, pa, ko dobimo kazensko ovadbo za neznane storilce in so naknadno odkriti, je delež odkritih storilcev 45 procentov. Torej, tožilstva so rešila 28515 zadev, kar pomeni, da so v 94 procentih obvladovali pripad, kar je 2 odstotka manj kot leto poprej. Tožilstvo že nekaj let v 100 odstotkih ne obvladuje pripada, ampak menim, da je na predstavljeno kadrovsko situacijo 94 odstotni delež zelo dober rezultat.

Če pogledamo strukturo ovadenih oseb, jih je skoraj 90 procentov bilo polnoletnih, osem mladoletnih in pa dobra 2 procenta pravnih oseb. Kar pa nas na tožilstvu, pa mogoče bi nas to morali tudi v družbi skrbeti pa je precejšen porast povečanja števila kaznivih ovadb zoper mladoletne storilce, ki je kar 10,8 procenten. Največji porast kazenskih ovadb zoper mladoletnike so pa prejeli v Novem mestu, kjer je povečanje

kar za 13,8 odstotno in na Krškem, kjer je povečanje 11,32 odstotno. Torej kljub nepopolni kadrovski situaciji na eni strani in povečanemu obsegu prejetih zadev na drugi strani pa so številčno in procentualno tožilci rešili za 6 procentov ovadb več kot v letu 2024. Kar pa je, smo zaznali, pa je po letih povečanja števila pripornih zadev to v lanskem letu padlo. Začeli smo s tem trendom zmanjšanje pripornih zadev, saj je bilo predlaganih priporov v lanskem letu 713. Čemu je to pripisati? Pripisati je velikemu upadu števila kazenskih ovadb po členu 308. Kazenskega zakonika, torej prepovedani prehodi meja, teh ovadb je bilo bistveno manj. Ker lahko že pogledamo recimo Krško državno tožilstvo okrožno, ki je bilo izjemno obremenjeno, ki je mejno tožilstvo s tem navedenim kaznivim dejanjem, je razpolovilo število pripornih zadev, povečalo se nam je tudi število razpisanih narokov na sodiščih za 2,3 odstotka. Kaj, zakaj to poudarjam, zakaj je to pomembno? Zato, ker če morajo tožilci štiri dni v tednu preživeti na sodiščih, manj časa ostane seveda za reševanje ovadb oziroma zadev, ki jih prejmejo, kar je seveda ob slabi kadrovski situaciji in ob povečanem pripadu lahko velik zalogaj za učinkovitost in hitrost reševanja. Jaz sama tudi menim, da je za učinkovito delovanje tožilstva pomembna, izjemno pomembna tudi enakomerna obremenjenost med tožilstvi. Tu sem navedla, da na tri mesece pregledujemo obremenitev tožilstev, zato da ne bi na kateremkoli koncu Slovenije prišlo do zastoja. Kot veste, Ljubljana je bila res problematična zaradi izjemno slabe kadrovske situacije. Zato smo tudi, sem predodelila s sklepi v prvih šestih mesecih leta 2025 kar 1454 spisov iz ljubljanskega tožilstva, povsem nove kazenske ovadbe, kjer še nihče na njih ni delal, po celi Sloveniji, procentualno glede na njihovo obremenitev. Kaj smo s tem dosegli? Dosegli smo, da v Ljubljani ni prišlo do zastoja pri reševanju, da smo dosegli 90 dnevne roke za reševanja in da je vsak, vsaka zadeva bila rešena v pričakovanih rokih, ne glede na to, na katerem koncu Slovenije je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Torej, če ošvrknem še trajanje postopkov, so se časi reševanja zadev v letu 2025 gledano v celoti niso bistveno spremenili, povprečni čas trajanja približno ostaja enak. V primeru nujnih preiskovalnih dejanj so tožilstva tudi v okviru dežurne službe in drugače ukrepala izjemno hitro in več kot 80 takih nujnih zadev je bilo rešenih v petih dneh. Zadeve iz okrajne pristojnosti v povprečju so tožilstva rešila v 30, iz okrožja pa v 51 dneh.

Če gremo zdaj naprej na izvajanje politike pregona, moram reči, da so bila državna tožilstva uspešna pri zagotavljanju enotnosti kazenskega pregona, kar je eno glavnih izhodišč moje politike pregona. Namreč struktura odločitev o pregonu se sicer med posameznimi tožilstvi razlikuje, kar pa, moram poudariti, ne pomeni arbitrarnosti odločanja, ampak odraža strukturne razlike v vrstah kaznivih dejanj in specifikah, specifiki posameznih okrožnih državnih tožilstev. Tukaj moram omeniti, da je tožilstvo tudi v želji, da bi ta kaznovalna politika se čim bolj poenotila na ravni celotne države zaradi tega tudi občutka javnosti enakosti pred zakonom. Smo tudi v zaključni fazi enega zelo, zelo zahtevnega projekta, ki se imenuje virtualni pomočnik. Namreč tožilstvo končuje dveletni projekt uvajanja posebne umetne inteligence, tega virtualnega pomočnika, ki bo imela pet modulov. In peti modul je ravno namenjen temu pregledu kaznovanja na celotni Sloveniji, torej da bo vsak tožilec s pritiskom na eno tipko lahko videl, da je v primeru takega in takega kazniva dejanja s takimi olajševalnimi, oteževalnimi okoliščinami,

priznanje brez priznanja in tako naprej, predkaznovanost, ne predkaznovanost, lahko ugotovil, kakšni so bili predlogi kazenskih sankcij, kakšne sankcije so bile izrečene in imel tudi hiperlink na vse sodbe, tako da bo lahko dejansko na ravni cele države, da bomo imeli, če povem po domače, enake vatle za vse.

Tožilstva so se v 66 odstotkih, kar je za 2 odstotka več kot leto poprej, pri polnoletnih storilcih odločila za končanje torej zadeve za zavrženje kazenske ovadbe. To je zelo pomemben podate. Zakaj? To pomeni, da 66 procentov zadev od vseh zadev kazenskih ovadb, ki jih na tožilstvu dobimo, rešimo na tožilstvu sami. S tem ne obremenjujemo pravosodnega sistema in ne povzročamo sodne zaostanke. Seveda, ta zavrženja so iz različnih razlogov. 10 procentov od teh je bilo po uspešno končanih postopkih alternative, to se pravi bodisi v postopku odloženega pregona ali pa po uspešni poravnavi. Petnajst odstotkov je bilo takih, kjer so oškodovanci umaknili predlog za pregon, kar sploh potem ni procesne predpostavke, da bi tožilec sploh lahko začel pregon, samo 0,3 procente odpade na zastaranje in 16 procentov na majhen pomen. Seveda je to leto 2025 zadnjo s takimi podatki, glede na spremembo bagatelnih kaznivih dejanj v prekrške bo kar dobršen del tega umikov predlogov zavržen, zaradi umika predloga ali pa majhnega pomena v naslednjih letih seveda odpadel. Še vedno pa je največji delež zavržen zato, ker iz kazenske ovadbe ne izhaja utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja. To pa je dokazni, to pa je dokazni prag, dokazni standard za začetek kazenskega pregona.

Kljub temu se pa moram vseeno mogoče ZNUJS tukaj dotakniti, kljub temu, da je veljal ZNUJS samo mesec in dva dni, na koncu lanskega leta, pa smo že takrat kar precejšen velik upad zaznali, kar je, trikrat se je povečalo število zavrženj, zaradi tega, ker je bilo treba zavreči tiste zadeve, ki niso več kazniva dejanja in tudi bistveno manjše število obtožnih predlogov je bilo vloženo.

Ja, torej v dobrih 34 odstotkov od vsega tega, kar smo dobili na tožilstvu, pa se je tožilstvo odločilo, da gre v kazenske postopke. Vloženih je bilo v lanskem letu 7900 obtožnih aktov. Od tega je pa treba zdaj povedati, da je kar zelo velik delež obtožnih aktov s hkratnim vloženim kaznovalnim nalogom. Veliko je obtožnic, pri katerih je vložen zraven tudi sporazum o priznanju krivde. In če upoštevamo še tista priznanja, sprejeta priznanja na predobravnavnih narokih, ki so pogosto plod dogovarjanja tožilcev pred predobravnavnim narokom, je dejansko sodišče moralo iti v kazenski postopek samo v 21 procentov vseh teh zadev, kar smo mi dobili. to se pravi, od tistih 34, kar prepustimo na sodišče, se brez sojenja konča še 13 procentov. Zakaj to poudarjam, še enkrat, zato ker kaže na to, da tožilstvo ne generira sodnih zaostankov.

No, pa smo pri obsegu, pri uspehu obtoževanja, ki ga izkazuje delež obsodilnih sodb glede na vse sodbe, ki so bile izdane v letu 2025. Tu lahko resnično pohvalim državno tožilstvo, presegli smo obsodilnost nad 80 procentov in se je ta znašala v letu 2025 kar 90,6 procentov, kar je najvišji delež v zadnjih letih. Tu je še posebej pomemben podatek, ki ga je potrebno kot pohvalno izpostaviti, povišanje deleža obsodilnih sodb na Specializiranem državnem tožilstvu, ki je v letu 2025 znašal 77,2 procenta, kar je tudi prav tako najvišji delež v zadnjih petih letih. Zdaj, kakšne so pa sankcije? Med sankcijami tradicionalno ostaja največji delež pogojnih obsodb, se je pa ta v primerjavi z letom 2024 zvišal. Zakaj, pa seveda, ker se je temu primerno znižal potem odstotek izrečenih zapornih kazni. To je posledica manjšega števila kaznivih dejanj zaradi prehajanja državne meje. To so bile praviloma

priporne zadeve, ki so bile vedno tudi izrečen zapor in to je vse logična posledica tega. Seveda na pripad teh zadev pa mi nimamo vpliva. To je politika policije pri odkrivanju kaznivih dejanj: kakšne imajo prioritete ali pa kakšna je dinamika izvrševanja v družbi. Malo manj smo sicer opravili v letu 2025 pogajanj in malo manj smo sklenili sporazum o priznanju krivde, ampak kar je pa pomembno, so pa očitno tožilci detektirali ta prave zadeve, kjer so stekla pogajanja, saj so bili glede na sklenitev sporazuma v primerjavi z začetimi pogajanji kar v 92 odstotkih uspešni in sklenili sporazum, ki je bil, potem na sodišču tudi sprejet in izdana obsodilna sodba. Torej, rezultati dela so vsekakor dobri, ne le po količini dela, ampak tudi po uspešnosti obtožnih aktov oziroma po kakovosti dela. Pomemben kazalnik učinkovitosti državnega tožilstva pa se kaže tudi v podatku o odvzemu premoženjske koristi pridobljene s kaznivimi dejanji. Ker je skupna ocenjena vrednost premoženja, ki je bila predmet začasnih zavarovanj na zadnji dan v letu 2025 je znašala 151 milijonov 917 in še nekaj evrov. Skupna ocenjena vrednost premoženja, ki je bila pa dejansko predmet začasnih zavarovanj pa je znašala 54 milijonov 912,548 evrov. Tožilstva so tudi vložila 154 predlogov za zavarovanje odvzema premoženjske koristi in v 143 primerih so sodišča tudi odredila zavarovanja, kar predstavlja, da bo s temi predlogi tožilstvo v celoti uspešno v 93 odstotkih. To resnično izkazuje sistematično in učinkovito namenjanje pozornosti temu finančnemu vidiku izvrševanja kriminala, ki po našem prepričanju ne sme biti dobičkonosno. Kot sem pa povedala, pa smo v letu 2025 dejansko zaznali to. zaskrbljujoč trend povečanja števila kaznivih dejanj mladoletnikov in medvrstniškega nasilja. Opažamo tudi, da se nam izjemno povečuje število zadev organiziranega kriminala, obsežnejših in zahtevnejših zadev tako na okrožnih državnih tožilstvih kot na Specializiranem državnem tožilstvu in seveda tudi vse, kar je povezano s kibernetsko kriminaliteto. To je, če rečem to, kar je bistvo tožilstva, naš temelj dela, to se pravi pregon storilcev kaznivih dejanj, kar je temeljna naloga. Seveda je tožilstvo tudi več kot to. Tožilstvo je bilo izjemno aktivno v letu, predvsem Vrhovno državno tožilstvo ob sodelovanju tudi praktikov iz prve stopnje, izjemno aktivno pri podajanju pripomb, mnenj, predlogov. Zelo smo tvorno sodelovali v zakonodajnih postopkih ter pri pripravi podzakonskih aktov povezanih z delom tožilstva. Seveda ne moremo mimo tega, da živimo v 21. stoletju, kjer se vse tudi digitalizira. Digitalizirana oziroma digitalna preobrazba postaja naša strateška nuja. Tega se zelo zavedamo. Že prej sem vam omenila, da smo pionirji na področju uvajanja umetne inteligence v naše delo. Temu je namenjen projekt virtualnega pomočnika. Zaključili smo tudi projekt zelene sejne sobe. To ne gre zgolj samo za tehnološke novosti, ampak imamo tudi, to so nekako ključna orodja za hitrejšo izmenjavo podatkov in večjo dostopnost storitev. Vzpostavljena je bila tudi elektronska izmenjava nekaterih dokumentov med policijo in državnim tožilstvom, kar seveda izboljšuje učinkovitost postopkov. Tudi pospešeno se ukvarjamo in dogovarjamo o digitalizaciji v pravosodju, skupaj tudi s sodiščem.

Če zaključim. Glavni izzivi, ne samo naši uspehi, kaj pa ostajajo glavni izzivi ali pa največji problemi, kaj tožilstvo v letu 2500 do 2500, 2025 morebiti večkrat sicer opozarjalo, pa nismo bili uspešni pri tem, da bi povedali kaj je za učinkovit pregon sploh

obsežnejšega, zahtevnejšega kriminala tožilstvo potrebuje. Ne le tožilstva, država. Problem na sistemski ravni ostajajo visoki oziroma višji dokazni standardi za posamezna procesna opravila, kot je to v tujini, zapletena zakonodaja, zastarel kazensko pravni okvir. Menimo, da je nujno potrebna celovita reforma kazenskega področja, sploh na področju prikritih preiskovalnih ukrepov. Še vedno ostaja odprto vprašanje vzpostavitve učinkovitih pravnih in institucionalnih mehanizmov za obravnavo premoženja zaseženega. Nimamo vzpostavljenega organa za iskanje in sledenje Aro ter za upravljanje premoženja nezakonitega izvora. Aro to so vse projekti, na katere se v Sloveniji čaka. Mogoče o teh izzivih pri kaznivih dejanjih korupcije, gospodarskih kaznivih dejanj, kibernetske in podobne kriminalitete. Mogoče bo tudi kolega vodja specializiranega državnega tožilstva mogoče ob svoji predstavitvi še kaj povedal ali pa na vaša vprašanja.

Ja, kaj ostaja rak rana državnega tožilstva, pa ne samo državnega tožilstva, mislim, da pravosodja nasploh. Predolgi postopki, če smo zelo učinkoviti pri teh, bom rekla, lažjih, enostavnejših zadevah, pa seveda imamo problem pri kompleksnih, zahtevnih postopkih, tam, kjer je veliko število obdolžencev. Tudi tu smo se lotili na tožilstvu tega problema, pregledali naše procese. Temu je tudi zdaj namenjen eden od projektov, ki ga izvajamo z Evropsko komisijo preko Sveta Evrope, kjer skušamo, mi smo ga poimenovali projekt strokovnjaki, kjer skušamo najti, analizirati grla ozka, kako bi lahko še kaj pospešili. Ta projekt je sestavljen iz treh stebrov. En steber je že v bistvu končan in je odlična popotnica za naprej. Namreč, strokovnjaki iz Sveta Evrope so pregledali vso našo zakonodajo na področju, tem področju, kjer se tiče gospodarskega kriminala, pranja denarja in tako naprej. Naredili primerjalno pravni prikaz z ostalimi evropskimi državami, da vidimo kje smo mi in kje je Evropa. V nadaljevanju bomo pregledali ta ozka grla pri našem delu in naprej nekako naredili, kako naprej, da tudi te večje zadeve pohitrimo. Torej, leta 2025 je pokazalo, to mislim, da se lahko strinjamo, da je državno tožilstvo sposobno bilo uspešno odgovoriti na bistveno večje obremenitve v taki zasedbi, kakršni smo bili in da smo v velikem odstotku uspeli v hitrih pričakovanih rokih rešiti tako veliko povečano število kazenskih ovadb. Tožilstvo je delovalo učinkovito ob visoki kakovosti dela in ob z jasnim sledenjem izvajanja prioritet politike pregona. Tukaj bi jaz mogoče zaključila, pa sem odprta naprej za vprašanja. Hvala za besedo.

Gospa doktor Bregant, hvala za vaš prispevek.

Ali bi želel kaj dodati tudi namestnik generalne državne tožilke, gospod Jeglič? Ugotavljam, da ne.

Tako besedo predajam predstavnici Državnotožilskega sveta, gospe članici tega sveta, Vlasti Nussdorfer. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči. Članice in člani tega odbora in seveda vsi vabljeni gostje. Kot rečeno, nastopam v imenu Državno tožilskega sveta. Svoj nastop pa sem razdelila na tri sklope, ki bodo seveda tudi kratki. Najprej bom spregovorila par besed o pristojnostih Državnotožilskega sveta, potem o pozitivni plati letnega poročila in o pomanjkljivostih kot tretje in težavah ter seveda tudi idejah.

Najprej naj povem našo ključno ugotovitev, torej ugotovitev Državnotožilskega sveta, ki ima devet članov. Potem ko smo zelo natančno proučili poročilo, spremljali pa delo tudi skozi vse leto, državna tožilstva so v letu 2025 delovala zakonito, učinkovito in skladno s politiko pregona. Tu bi lahko zaključila,

a, kot rečeno, ne bom. Zakaj je potrebno mnenje Državnotožilskega sveta? Ta je samostojni državni organ. Je tudi glavni kadrovik tožilstva. Zagotavlja enotnost pregona in varovanje samostojnosti državnih tožilcev, zakonodajalec pa mu je podelil tudi pristojnosti, ki krepijo položaj državnih tožilcev. In ena od nalog je tudi mnenje k skupnemu letnemu poročilu, da oceni uspešnost politike pregona.

No, in sedaj, kot rečeno, nekaj pozitivnih izpostav. Pohvalno je inovativni povzetek. Kot rečeno, generalna državna tožilka ga je omenila na začetku, gre za drugi tak prispevek. Mislim, da je res vreden vse pohvale, kajti zelo hitro se prebiješ skozi vse številke, primerjaš, je izjemno slikovit. Potem tudi vsa ostala inovativa, in sicer zelena sejna soba, virtualni pomočnik, kar je celo redkost med drugimi tožilstvi. O pripadu, ki je 9,17 procentov višji, bi lahko razglabljali, vendar ga obvladujejo tožilci. Rešenih je bilo 93,6 procentov zadev, obsodilnost zelo visoka, 90,6. Bojimo se, če bi bila višja. kajti če je vsak, ki je tožen, tudi obsojen, je lahko zelo vprašljivo. Na sodišču pa je prispelo torej le 21 procentov vseh ovadb, kar kaže na to, da je tožilstvo pravzaprav v nekaterih primerih že sodilo, da rečem v navednicah, zavrglo ovadbe, uporabilo druge oblike.

Kaj pa je mogoče slabše oziroma potrebno napredka? Še vedno opozarjamo vsako leto, da je poročilo, tisto pravo, glavno, še vedno preobširno. Človek se izgubi v številkah, kaj hitro je lahko kakšna tudi narobe postavljena ali narobe interpretirana. Druga stvar, kar smo ugotavljali tudi skozi kadrovsko politiko, da sredstva, ki jih dobijo od tožilstva, gredo predvsem za plače in za prostore ter s tem povezane storitve, elektriko in tako dalje. O pomanjkanju osebja, tako strokovnih sodelavcev kot drugega osebja, je že govorila generalna tožilka, tudi to mi opažamo. Starost tožilcev. Kdo jih bo učinkovito nadomestil, glede na to, da imamo kar veliko takih, ki bodo vsak čas odšli v pokoj, oziroma tistih, ki se mu približujejo? Seveda pa je Državnotožilski svet menil, da in že več let opozarja, da je za uspešno obravnavanje problematike zavarovanja, odvzema in upravljanja premoženjske koristi ključna ustanovitev in zagon nacionalnega urada oziroma drugega funkcionalno samostojnega organa za odvzem premoženjske koristi, ARO in potem AMO; o tem je tudi spregovorila generalna državna tožilka. Tudi v bodoče, in to poudarjamo v Državnotožilskem svetu, pa je potrebno ohraniti samostojnost in neodvisnost državnih tožilcev, torej pregon brez vseh pritiskov. Nadzor tožilstva je namreč sodišče preko različnih pravnih sredstev in tudi samo oškodovanci kot subsidiarni preganjalci. Notranji nadzor, torej stalna ocenjevanja, kar opravlja državnotožilski oziroma ocenjuje po tem, ko so ocenjevalci že podali mnenje, in tudi nadzorstvene pritožbe. Torej, pomembno je vedeti, tožilec v dvomu toži, sodišče v dvomu oprosti in zato tudi taki podatki, kot jih je predstavila generalna državna tožilka.

Torej se pridružujem temu, kar sem na začetku povedala, da je tožilstvo delovalo učinkovito. Hvala lepa.

Gospa Nussdorfer, hvala za vaš prispevek.

Besedo dajem še predstavnici Ministrstva za pravosodje, gospe državni sekretarki Barbari Levstek Šega, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovana generalna državna tožilka, predsednica Državnotožilskega sveta, spoštovani vodji Specializiranega državnega tožilstva in posebnega oddelka in spoštovane poslanke in poslanci, člani Odbora za pravosodje.

Zdaj smo s strani generalne državne tožilke že veliko slišali, tako da se preveč ne bom ponavljala, bom pa poskušala strniti zadevo v najkrajšem možnem času. In sicer, Ministrstvo za pravosodje ugotavlja, da je skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2025 pripravljeno skladno z veljavnimi

predpisi ter predstavlja celovit pregled delovanja državno tožilske organizacije v preteklem letu. Na ministrstvu pozdravljamo pripravo povzetka skupnega poročila, saj ta prispeva k večji preglednosti in dostopnosti ključnih podatkov o delu državnega tožilstva.

Glede rezultatov dela ministrstvo ocenjuje, da je državna tožilska organizacija v letu 2025 kljub izrazitemu povečanju pripada zadev delovala stabilno. Zdaj, skupnega letnega poročila, kar smo tudi že slišali, je obremenjenost državnih tožilcev se še naprej povečevala. Število prejetih kazenskih ovadb je v bistvu prvič preseglo mejo 30000. Se pravi, kar predstavlja 9,17 odstotno povečanje. Posebej izstopa tudi 10,8 odstotno povečanje števila ovadb zoper mladoletne storilce. Državno tožilstvo je pripada sicer niso obvladovali v celoti, so pa v letu 2015 rešili kar za 1706 zadev oziroma 6 procentov več kot leto 2024. Kljub nekaterim pozitivnim trendom pa skupno poročilo izpostavlja tudi določene odprte izzive. Državno tožilska organizacija kot celota že četrto leto zapored ne dosega popolnega obvladovanja pripada. Posledično narašča tudi število nerešenih zadev. Ob koncu leta 2025 je bilo 13 procentov več nerešenih zadev kot leto 2024. V obdobju od 2022 do 2025 pa se je število nerešenih zadev povečalo za 35 procentov. V primerjavi z letom 2024 so se podaljšali tudi povprečni časi reševanja zadev, vendar ostaja znotraj normativnih okvirjev. Ministrstvo meni, da morata biti obvladovanje pripada in zmanjšanje števila nerešenih zadev osnovna in pričakovana cilja vsakega državnega tožilstva. Na pomen doseganja teh ciljev ministrstvo redno opozarja tudi v okviru odzivnih priporočil ob obravnavi predlogov letnih programov dela državnih tožilstev. Ob tem je pomembno tudi ohranjanje doseženih časovnih standardov pri reševanju zadev. To je še posebej pričakovano ob dejstvu, da se v zadnjih letih kadrovska situacija državno tožilske organizacije glede števila državnih tožilcev izboljšuje. Na kadrovskem področju se tako od leta 2023 nadaljuje pozitiven trend povečanja števila tožilcev. Na dan 31. decembra 2025 je bilo zasedenih 228 državno tožilskih mest, kar je za 12 več kot leto prej. Stopnja zasedenosti pa se je povečala za 80 procentov na dobrih 85 procentov. K izboljšanju kadrovske slike je pomembno prispevalo imenovanje 40 državnih tožilcev v letu 2025. V letu 2026 pa je prišlo do nadaljnjega povečanja števila državnih tožilcev, saj je zasedenih že 236 državno tožilskih mest, kar predstavlja najvišjo kadrovsko zasedenost v zgodovini državno tožilske organizacije. Trenutno potekajo še postopki za zasedbo dodatnih 16 državno tožilskih mest, od tega deset mest okrožnih in šest mest okrajnih državnih tožilcev, ki so v različnih fazah izvedbe. Postopno se izboljšuje tudi kadrovska situacija na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, ki je v poročilu posebej izpostavljeno kot kadrovsko najbolj obremenjeno tožilstvo in obravnava več kot tretjino vseh prejetih kazenskih ovadb v državi. V letih 2025 in 2026 je bilo na tožilstvu imenovanih 22 državnih tožilcev. Hkrati pa še potekajo postopki za zasedbo dodatnih šest državno tožilskih mest, in sicer štiri mest okrajnih ter dveh mest okrožnih državnih tožilcev. Seveda je pomemben prispevek k poenostavitvi in pospešitvi kadrovskih postopkov predstavlja tudi novela Zakona o državnem tožilstvu, ki s 1. januarjem 2027 uvaja enovitega državnega tožilca na prvi stopnji. Predvidena ureditev bo prispevala vsekakor k večji fleksibilnosti sistema, učinkovitejšemu kadrovskemu načrtovanju ter hitrejšemu zapolnjevanju prostih državno tožilskih mest, saj za zapolnitev posameznega mesta ne bo več potrebno izvajati zaporednih razpisnih postopkov.

Kar se pa tiče pravosodne uprave, bi v nadaljevanju predstavila bistvene aktivnosti v okviru pristojnosti ministrstva na področju uprave in zakonodaje. Ministrstvo za pravosodje je v letu 2025 v okviru finančnih zmožnosti in razvojnih prioritet aktivno zagotavljalo pogoje za delo državnih tožilstev tako na področju prostorskih pogojev, varnostnih standardov kot tudi informacijske podpore

in digitalizacija poslovanja. Večina državnih tožilcev deluje v ustreznih, bom rekla, večina, ne vsi, v ustreznih prostorskih pogojih. V letu 2025 so bili na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru zagotovljeni dodatni prostori, prostori Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju pa so bili celovito prenovljeni. V letošnjem letu ministrstvo nadaljuje aktivnosti za reševanje prostorskih izzivov tudi pri drugih državnih tožilstvih.

V okviru posodabljanja voznega parka državnih tožilstev je bilo v letu 2025 za potrebe Specializiranega državnega tožilstva nabavljeno novo službeno vozilo. Za prihodnost in učinkovitost državnega tožilstva so pomembna tudi prizadevanja na področju digitalizacije postopkov in uspešnega črpanja evropskih sredstev. Seveda mora digitalizacija postati eden ključnih stebrov razvoja pravosodja. Cilj je vzpostaviti celovit digitalni sistem, ki bo med seboj povezal sodišča, tožilstvo, policijo in druge institucije. V letu 2025 tako ministrstvo za informacijsko podporo državnim tožilstvom namenilo nekaj več kot milijon evrov. Od tega cirka 500 evrov za investicije v informacijsko tehnološko opremo in malo več kot 600000 evrov za vzdrževanje. V sodelovanju z vrhovnim državnim tožilstvom se je tudi nadaljevalo izvajanje projektov digitalizacije pravosodja v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ki se financira iz evropskih sredstev. Pri projektu Virtualni pomočnik, ki obsega razvoj informacijskega sistema z elementi umetne inteligence za podporo delu državnih tožilcev, je bila leta 2025 sklenjena tudi pogodba za razvoj sistema in začetno njeno izvajanje. Zaključek projekta je predviden v letošnjem letu. V letu 2026 pa se je uspešno zaključil tudi projekt zelena sejna soba, v okviru katerega je bilo v letu 2025 izvedeno naročilo in dobava desetih avdio video konferenčnih kompletov za deset lokacij državnih tožilstev ter naročilo 51 delovnih postaj.

Kar se tiče glede zakonodaje, smo tudi že veliko slišali od generalne državne tožilke. Poleg že omenjene novele ZDF, ZDTF-1F so bile v sodelovanju z vrhovnim državnim tožilstvom pripravljene tudi spremembe Državnotožilskega reda, ki predstavlja podlago e-poslovanja državnih tožilcev. Glede na že omenjeno povečanje pripada ovadb zoper mladoletne storilce, je treba posebej, pomemben je bil tudi pač nameniti besede glede Zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov, januarja 2026, s katerim je bil narejen ključen korak k celoviti prenovi ureditve mladoletniške kriminalitete. Zakon uvaja prednostno obravnavo mladoletnikov, zgodnje individualne ocene, vzpostavitev centra za mladoletnike ter širši in bolj prilagojen nabor vzgojnih in sankcijskih ukrepov. Seveda lahko tudi povemo, da ministrstvo je posebno pozornost namenja tudi ustrezni obravnavi mladoletnih žrtev kaznivih dejanj, tako v okviru hiše za otroke kot tudi v širšem institucionalnem kontekstu. Na ministrstvu pa deluje tudi poseben oddelek za otroku prijazno kazensko pravosodje, ki pokriva to pomembno področje.

Pa bi mogoče samo kar na zaključek se dala, ker smo res že tudi slišali, glede direktiv Aro in Namo, da se ne bi ponavljala. Ob zaključku bi želela poudariti, da ministrstvo sodelovanje z državnim tožilstvom ocenjujemo kot dobro in konstruktivno, glede na vse, kar smo lahko slišali. Ter si bo tudi v prihodnje v okviru svojih pristojnosti prizadevalo za zagotavljanje pogojev za učinkovito, neodvisno in odgovorno delovanje državnega tožilstva. Hkrati pričakujemo, da bo državna tožilska organizacija izpostavljene izzive v prihodnjem letu uspešno naslovila in smo prepričani, da bo tesno sodelovanje med ministrstvom in državnim tožilstvom tudi v novem mandatu ostalo temelj skupnih prizadevanj za učinkovito pravno državo.

Zahvaljujem se Vrhovnemu državnemu tožilstvu za pripravo poročila ter vsem državnim tožilcem in zaposlenim. Za njihovo opravljeno delo. Hvala lepa, to je z moje strani vse.

Hvala, gospa državna sekretarka.

Prehajamo na razpravo članic in članov odbora.

Želi kdo izmed kolegov in kolegic besedo pri omenjeni točki? (Da.)

Gospod kolega Černigoj, beseda je vaša.

Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani povabljeni gostje!

Državni zbor Republike Slovenije je konec leta 2025

na predlog vlade, prejšnje vlade, spremenoval, sprejel, se opravičujem, tako imenovano reformo slovenskih sodišč in položaja sodnikov ter državnih tožilcev. V tem sklopu je bil sprejet nov Zakon o sodiščih, nov Zakon o sodnikih ter novela Zakona o Sodnem svetu in novela Zakona o državnem tožilstvu. Cilj pravosodnega četverčka bil bolj učinkovito, transparentno in odgovorno delovanje sodnega sistema, boljše delovanje sodišč, jasnejša organizacija in večja odgovornost predsednikov sodišč. Najpomembnejši spremembi sta bila pa uvedba le ene vrste sodišč na prvi stopnji, to se pravi okrajno, okrajna, okrožna sodišča, se opravičujem, in uvedba enovitega prvostopenjskega sodnika. Zdaj, tukaj je treba biti zelo jasen, da ti zakoni se bodo začeli uporabljati s 1. januarjem 2027. To je zelo pomemben podatek in resnično upam, upam, da bodo ti tako imenovani zakoni tudi v praksi, ne zgolj na papirju, prinesli boljše in hitrejše delovanje sodišč in sodnikov, da bo tako imenovana reforma dejansko reforma tudi glede zmanjšanja sodnih zaostankov. V Novi Sloveniji predlaganega četvorčka nismo podprli, saj smo prepričani, da ne odpravlja dolgotrajnih sodnih postopkov in vračanja zadev na prvo stopnjo v ponovno sojenje. In prav iz tega poročila smo tudi prebrali, da Državnotožilski svet ocenjuje in s tem se tudi v Novi Sloveniji, FOKUS in v Novi Sloveniji, SLS in Fokusu tudi strinjamo, da bi bilo treba za izboljšanje odkrivanja in pregona gospodarskega, gospodarske in korupcijske kriminalitete opraviti temeljito širšo razpravo, zagotoviti je potrebno družbene pogoje za odkrivanje, pregon in sojenje gospodarskega kriminala in korupcijskih kaznivih dejanj, natančneje določiti katalog kaznivih dejanj, ki spadajo v ta okvir, zlasti pa zagotoviti vse potrebne pogoje, da bodo organi odkrivanja, pregona in sojenja brez kakršnihkoli ovir lahko opravljali svoje naloge. In tukaj mislim, da je še veliko dela, ki ga je potrebno narediti in bo treba marsikakšno zadevo tudi izboljšati in predvsem pa jo narediti v praksi izvedljivo. Zdaj, cilj reforme bi moral biti tudi hitrejše delovanje specializiranih oddelkov za gospodarsko in bančno kriminaliteto pri okrožnih sodiščih. Za to so potrebni sodniki s specifičnimi znanji, kot sem že prej omenil. In tukaj, tukaj si želimo, da bi tukaj naredili tudi kakšen korak, korak naprej.

Zdaj pa, če gremo v malček širšo razpravo, kar se tiče zaupanja v pravosodni sistem. Po podatkih OECD ni pravno visoko, 41 procentov. In moram reči tudi v očeh očeh javnosti, državljanov Republike Slovenije in predvsem s strani četrte veje oblasti, tako imenovanih medijev, ugotavljamo, da državljani imajo nizko stopnjo zaupanja v pravosodni sistem, kar ob dvojnih merilih, ki v praksi veljajo za obdolžence, se niti ne čudim. Osebno si res želim, da bodo učinki omenjene reforme vidni in občutno občuteni v praksi. In tudi če še enkrat poudarim besede, ki so zapisane v samem poročilu: Specializirano državno tožilstvo se v letu poročanja še naprej sooča s kadrovsko nestabilnostjo. Rezultati dela, kot izhajajo iz nadaljnje obrazložitve poročila, pokažejo, da je s Specializirano državno tožilstvo tudi v letu poročanja kljub kadrovski nestabilnosti zakonito in učinkovito vodilo kazenski pregon zoper storilce najhujših in najtežjih kaznivih dejanj. Zdaj, tukaj imam jaz razne pomisleke, kot sem že prej omenil, v očeh državljanov in predvsem tudi s strani četrte veje oblasti lahko vidimo kar nekaj primerov, ki bi se lahko vprašali, kako zadeve stojijo. Pa bom mogoče samo eno izpostavil, pa zdaj bo kar pogrom verjetno, pregrom poslancev Nove Slovenije v zadevi, v zadevi KNOVS.

Ampak če zaključim, jaz si želim boljšega delovanja, ne, ampak se bojim, da bo morala zdajšnja vlada za ta cilj še ogromno postoriti. In nadejamo se,

tudi vaših predlogov kako bi zadeve izboljšali, kako bi zadeve iz 93 procentov zadev povečali, ta procent še izboljšali. Predvsem pa, če pogledamo vseh ljudi zaposlenih v sistemu, ne samo pri tožilcih, vidimo, da celoten sistem števila zaposlenih v sistemu je nekajkrat višji kot na evropski ravni. In tukaj, predvsem tukaj vidim jaz neko dodatno rezervo, ki bi se jo lahko lotili. Tako da najlepša hvala za besedo in lep pozdrav.

Hvala, kolega Černigoj. Besedo predajam kolegici Tacer Perlin, izvolite, beseda je vaša. Okej, glede na to, da se je kolegica Tacer Perlin odpovedala razpravi v korist kolegice Leni Grgurevič, predajam besedo kolegici Leni Grgurevič.

Mislim, da se ni odpovedala, najbrž je dejala, da sem se prva prijavila. Tako da Lucija pa za mano, pa mislim, da se je še prej kolegica Brecelj prijavila in tako naprej, ampak saj ni važno. Če dovolite, bom potem pač zdaj jaz razpravljala, ker ste mi dali besedo.

Jaz čestitam državnemu tožilstvu za opravljeno delo. Rezultati so dobri, uspešnost pregona tudi. Absolutno so seveda vedno možnosti za izboljšave, ampak moramo vedeti tudi, da je bilo državno tožilstvo dolga leta tako kadrovsko, kot materialno zelo podhranjeno na tako sramoten način, da se tudi kandidati sploh niso prijavljali na razpise. Enako, kot je veljalo za recimo kazensko okrožje v Ljubljani. Tu so bila prosta mesta. Zakaj? Zaradi izjemne zahtevnosti dela pri opravljanju funkcije državnega tožilstva, ki je bilo sramotno nizko nagrajeno. Enako torej tudi pri sodnikih, tudi sodniška mesta so bila na okrožju v Ljubljani so ostajala prosta na kazenskem oddelku. Zato jaz tudi menim, da bi morali kazenski sodniki in tožilci imeti ustrezno višje plačilo za opravljeno delo. To smo in na to sem ponosna, takoj na začetku našega mandata v Vladi Roberta Goloba tudi naslovili. Od leta 2006 v bistvu so že ustavne odločbe bile, ki so izkazovale, da so bili sodniki in državni tožilci podplačani. Jaz se spomnim konkretno, ko sem jaz šla v politiko, je imel državni tožilec začetnik oziroma sodnik 1700 evrov s stroški pa z malico vred. Mislim, da so imeli prodajalci v Lidlu večje plače. Tako da mislim, da je to bilo namerno nekako siromašenje politike, zato, da bi se uspešnim kandidatom preprečeval vstop na te funkcije. Interes torej, seveda. Torej, plače smo popravili in na to sem izjemno ponosna, na to sem izjemno ponosna. Prav tako pa smo seveda tudi na začetku takoj imenovali 13 novih državnih tožilcev. Saj se spomnimo masakra, ki ga je Janševa vlada prejšnja, izvajala nad konkretno državnim tožilstvom. Spomnimo se tudi, da jim je 30 procentov zgolj državnim tožilcem, in zato bi moral nekdo odgovarjati in za to bi moral biti nekdo še kazensko ovaden, torej so se znižale plače zgolj državnim tožilcem, 30 procentov. Tako da slišala sem, kar je govorila državna sekretarka tukaj nove Vlade in upam, da je seznanjena s tem, kako je Vlada v katero so stopili postopala sicer tako do državnih tožilcev, kot do sodnikov, glede na predvolilne obljube Logarjevih demokratov.