41. redna seja

Odbor za zunanjo politiko

2. 9. 2019
podatki objavljeni: 2. 9. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi, začenjam z 41. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestni članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci. Imam opravičilo s strani gospoda Janeza Janše in gospoda Ferenca Horvŕtha ter pooblastilo namesto mag. Branislava Rajića je z nami gospa Mojca Žnidarič.  Pozdravljam vse prisotne, še posebej spoštovanega ministra dr. Mira Cerarja ter vse ostale.  Obveščam vas, da smo dne 17. 9. 2019 prejeli tudi opravičilo udeležbe predstavnikov kabineta predsednika Vlade. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. Obveščam vas, da bomo današnjo sejo na podlagi 154.d člena širili s točko 1a. 13. 9. 2019 ste prejeli še predlog za širitev dnevnega reda s točko 1b. Predlagam, da glasujemo o predlogu za širitev za točko 1b.  Začenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje. Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Predlog za širitev s točko 1b je bil sprejet. Tako je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovano širitvijo.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO. Imamo zaenkrat štiri prijavljene poslanke in poslance. Torej vabljeni tudi ostali. Prosim vas, da se omejimo na tri minute na postavljena vprašanja. Kot prvi je želel besedo gospod Nik Prebil, pripravi naj se gospa Monika Gregorčič. Izvolite, imate besedo.
Predsednik, hvala lepa. Lep pozdrav vsem. Spoštovani minister! Mene zanima ponovno vprašanje, ki sem ga že izpostavil 12. 6. 2019, ko je bila tukaj gospa državna sekretarka, in sicer vprašanje Irana in stopnjevanja razmer. Mene vedno bolj resnično skrbi to vprašanje in stopnjevanje napetosti v celotni regiji. Glede na to, da je bilo takrat rečeno, da Iran še polno spoštuje dogovor oziroma zaveze iz iranskega jedrskega sporazuma, danes vemo, da temu ni več tako. Povečali so zaloge oziroma obogatili uran 4,5 %, kar je več od tiste meje 3,67 %, kar je še dovolj za proizvajanje jedrske energije. Zadeve se stopnjujejo. Evropske države so že pozvale Iran k spoštovanju. Teh člankov je res ogromno. Prizadevam si, da bi se zadeve čimprej rešile. Vem, da ste se konec prejšnjega meseca udeležili srečanja v Helsinkih z zunanji ministri, pa me zanima, če je morda tam o tem kaj govora in če imate morda kakšne informacije kako naprej.  Mene tudi veseli, da je Slovenija ena tistih držav, ki Iran redno poziva k spoštovanju. Te pozivi so dobrodošli. Lahko so tudi učinkoviti. Zdi se mi, da v tem primeru žal ni tako, ker se Iran vedno bolj odmika od te zaveze in nenazadnje je v bistvu, to je bilo 17. 9. 2019, da je iranski vrhovni vodja izključil možnost pogovorov z ZDA. Želim si, da bi se z neko skupno mizo usedli in eni strani Iran in drugi ZDA in na tretji Evropska unija in prišli res do neke konkretne rešitve za stabilnost regije. Hvala lepa.
Besedo dajem gospe Moniki Gregorčič. Izvolite.
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem, posebej spoštovanemu ministru. Na vas bi rada naslovila vprašanje vezano na zagotovitev zadostnih finančnih virov za delovanje vašega ministrstva v prihodnjih dveh proračunskih letih. Namreč vemo, da ste vladni resorji v tem obdobju vpeti v intenzivna proračunska usklajevanja, ker pa je prišlo do znižane napovedi gospodarske rasti, vemo da bo državno porabo za prihodnje leto potrebno znižati za okrog 100 milijonov evrov. Zanima me ali boste tudi v teh novih proračunskih okvirih na vašem ministrstvu lahko uresničili zadane prioritete in cilje zunanje politike. Namreč to vas sprašujem tudi v luči nedavnega zaključnega že tradicionalnega dogodka Blejski strateški forum, ki je eden najpomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov v Sloveniji, ki je organiziran pod okriljem vašega ministrstva in je vselej priložnost za številna bilateralna srečanja tako kot s tujimi državniki, kot s številnimi uglednimi gosti iz gospodarstva in civilne družbe. Pa če nam lahko ob tej priložnosti, lepo prosim, še poveste s kom so bila v okviru tega dogodka opravljena bilateralna srečanja, kaj so bile osrednje teme pogovorov in ali je Slovenija dobro izkoristila priložnost, da utrdi svoj ugled na mednarodnem parketu. Hvala lepa.
Kot tretji sem se prijavil sam. Za menoj naj se pripravi gospod Jožef Horvat.  Spoštovani minister, na vas se obračam z dvema pobudama. Ena se dotika naše zahodne sosednje Italije. Pred nekaj dnevi se je v italijanski republiki sestavila nova vlada. Ta je tudi že izrazila intencijo, da bo v naslednjih tednih šla v spremembe dveh pomembnih zakonov. Eden je ustavni, ki bo omejil število tako senatorjev kot poslancev v italijanskem parlamentu. In drugi ravno tako pomemben za Slovence pa je sprememba volilne zakonodaje. Pobuda pa z moje strani je, da se v teh tednih slovenska diplomacija kot kabinet predsednika Vlade, Urad predsednika republike in Državni zbor angažiramo po svojih najboljših močeh, da svoje italijanske kolege spodbudimo k spremembi volilnega zakona do te mere, da bo ta dopuščala in omogočala neposredno izvolitev tudi slovenskega predstavnika v italijanskem parlamentu. Mislim, da je pred nami ključen trenutek za to, da sosednja Italija izrazi tudi defakto izrečeno že večkrat besede podpore italijanski manjšini. Naj povem, da tudi italijanska manjšina v Sloveniji zelo podpira te pobude. In kot drugo. Že na prejšnji seji Odbora za zunanjo politiko, ko smo razpravljali o regionalizaciji oziroma makro regijah sem podal pobudo in tokrat jo prenašam tudi osebno na vas, kot ministra za zunanje zadeve, da bi v času predsedovanja Evropske unije proučili možnost, da bi poleg aktualnih tem, ki se dotikajo Evropske unije odprli že dodobra pozabljeno temo regionalizacije Evropske unije. V ospredje bi postavili marko regije. Republika Slovenija je v treh od štirih evropskih marko regij, zato da bi lahko kot Republika Slovenija oziroma kot celoten teritorij Republike Slovenije zastopali politike regionalizacije. Ne samo kot odgovor nacionalizma?, ampak predvsem kot priložnost dodatnega povezovanja v zaledju, ki nas obdaja. To je moje s strani vse, spoštovani minister. Besedo dajem gospodu Jožefu Horvatu in ostale vabim, da se prijavijo k vprašanjem. Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav! Spoštovani gospod minister! Vlada je konec avgusta sprejela sklep o začetku postopka repatriacije Slovencev iz Venezuele. Vlada je sprejela sklep, da se začne izvajanje postopka repatriacije iz Republike Venezuele za osebe, ki izpolnjujejo pogoje po Zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. 71. člen omenjenega zakona v prvem odstavku pravi: »Repatriacija v pomenu tega zakona je tisto priseljevanje Slovencev v našo domovino, ki ga organizira in financira Republika Slovenija.« Gospod minister, Vlada se je februarja prav na predlog vašega ministrstva seznanila z informacijo o stališču Republike Slovenije do razmer v Venezueli. Obstoječe razmere v Venezueli predstavljajo hudo gospodarsko in politično krizo. Prav tako je zaskrbljujoče stanje človekovih pravic. Moram povedati, da poslanci Nove Slovenije imamo kar nekaj neposrednih kontaktov z našimi ljudmi v Venezueli, ki dejansko živijo v okoliščinah, ki niso človeka vredne.  Po ocenah Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu živi v Venezueli najmanj 500 do 600 Slovencev oziroma oseb slovenskega porekla. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije iz 9. 7. 2019 pa živi v tej državi 335 slovenskih državljanov s tam prijavljenim stalnim in začasnim prebivališčem.  V Venezueli delujeta dve društvi, Slovensko društvo svetega Cirila in Metoda v Karakasu in civilno društvo Slovencev v Valenciji. Prav preko teh dveh društev ter preko veleposlaništva Republike Slovenije, ki je pristojno za Venezuelo, se mi najceloviteje seznanjamo o situaciji v Venezueli in položaju tam živečih rojakov.  Gospod minister, mi pozdravljamo sklep, ki ga je konec avgusta sprejela Vlada. Moje vprašanje je kdaj in na kakšen način, predvsem operativno me zanima, se bo začela repatriacija dejansko izvajati. Danes imamo 51 prošenj. Ali so zagotovljene finance? Te mora zagotoviti Republika Slovenija v skladu z zakonom, ki sem ga prej citiral. Kdo vodi to delovno skupino? Kdo to delovno medresorsko skupino sestavlja? Skratka kdaj lahko pričakujemo, da se bodo prvi Slovenci vrnili po zakonu nazaj v domovino? Hvala za vaše odgovore.
Imamo še enega prijavljenega razpravljavca in potem bomo zaključili prvi sklop postavljenih vprašanj. Besedo ima mag. Andrej Rajh. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani gospod minister! Mene pa zanimajo tokrat razmere v Turčiji. Tudi zelo ostro besedišče turškega predsednika Edrogana, ki dejansko skoraj meji na izsiljevanje Evropske unije glede prevzemanja določenih bremen. Zanima me kakšno je stališče Republike Slovenije. Hvala lepa.
Spoštovani minister, izvolite, imate besedo za odgovore.
Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Bom šel kar po vrsti. Prvo vprašanje poslanca Prebila se je nanašalo na stopnjevanje napetosti v perzijskem zalivu na situacijo na Bližnjem vzhodu, ki je s tem povezana in na vprašanje veljavnosti oziroma odstopanja od takoimenovanega jedrskega sporazuma s strani Irana.  Strinjam se z vami, spoštovani gospod poslanec, da je to stopnjevanje napetosti nadvse zaskrbljujoče in da moramo vse države, še posebej članice Evropske unije in Evropska unija kot takšna storiti vse, da pomagamo, da se zadeve tam umirijo, da ne bi prišlo do eskalacije v obliki kakšnega fizičnega konflikta, še manj oboroženega konflikta. Naj vam povem, da sem o tej zadevi dobil nekaj informacij iz prve roke pred kratkim, mislim, da je bilo prejšnjih teden, ko sem se sestal z namestnikom zunanjega ministra Irana, ki me je obiskal tu v Sloveniji. Namen tega pogovora je bil prav ta, da dobim iz prve roke informacije s te strani, medtem ko sem na srečanju avgusta, ki ga imenujemo Himnih?, torej v Helsinkih dobil informacije s strani visoke predstavnice, ki nas je informirala o tem kakšna je situacija, pa tudi nekaterih kolegov, ki spremljajo to zadevo neposredno kot zunanji ministri, kot so denimo ministri Francije in drugih držav, ki so še kako vpletene v to zgodbo. Nenazadnje so to države, ki najbolj neposredno mediirajo?, da se zadeve ne bi zaostrile.  Evropska unija - in tu Slovenija podpira Evropsko unijo v celoti pri tej njeni politiki – zavzema stališče, da je treba   (nadaljevanje) storiti vse, da se zadeve umirjajo, da moramo paziti na izjave, da tudi z izjavami ne prilivamo olja na ogenj, da moramo zahtevati, da se jedrski sporazum s strani Irana izvaja in da se Iran odreče temu nadaljnjemu bogatenju urana, do katerega prihaja, kajti to je nevarno in to lahko pelje v nadaljnje težave na tem območju. Predvsem Evropska unija in tudi Slovenija hkrati z njo in tudi sama poziva vse države, ki so vpletene v te napete odnose, da se vzdržijo vsakih, bi rekel, nekoordiniranih ali nasilnih ravnanj, da je treba zagotoviti skozi Hurmosko? ožino nemoten pretok blaga preko komercialnih ladij. Tudi o tem smo veliko govorili. Bili so tudi razmisleki ali bi lahko tudi Evropska unija tukaj posegla v to dogajanje s kakšno posebno misijo in o tem bomo govorili prihodnjič, ko se bomo srečali ministri za zunanje zadeve Evropske unije, čeprav ko govorimo o kakšni misiji nikakor ne mislimo na kakšno akcijo, ki bi vsebovala vojaške elemente, ampak gre za misijo stvar informiranja, sodelovanja med državami, ko gre za komercialne prevoze in podobno. Še posebej pa skrbi ta hip zaostrovanje med Saudsko Arabijo in Iranom. Tudi ZDA, kot vemo, se v to neposredno vključujejo. Sedaj ko je padla obtožba, ki še ni dokazana in ni preverjena, da naj bi tisti droni, s katerih so bile napadene te pomembne rafinerije v Saudski Arabiji, bili iranskega porekla, morda celo naj bi bil napad iniciran s strani Irana, kar Iran zanika. To so zelo nevarne zadeve. Naše zunanjepolitično stališče je, da je treba storiti vse, da se nenehno tu dogaja dialog, da se zadeve rešujejo po politični poti, nikakor pa ne po kakršnikoli drugi in da ne bi prihajalo do kakršnihkoli enostranskih akcij s strani Irana, ZDA, Saudske Arabije. To je tudi vprašanje jemenskega konflikta, kajti vemo, da so Huti? tisti, ki so prevzeli odgovornost za napad na nahajališča nafte, torej črpališča nafte v Saudski Arabiji. To samo dokazuje kako kompleksna in nevarna, kako vnetljiva je ta situacija na Bližnjem vzhodu, ki lahko iz nekega političnega prepira preraste tudi v kaj hujšega.  Naj povem, da sem z določenih neformalnih razgovorov z zunanjimi ministri in tudi drugimi politiki iz drugih držav, dobil neka zagotovila, da potekajo tudi med ZDA in Iranom konzultacije na različnih ravneh. Ne samo na tistih vidnih, pač pa tudi poteka druga vrsta diplomacije. Tisti, ki se na te zadeve najbolj spoznajo, ker so jim najbližje, zatrjujejo, da ni v interesu nobene od teh držav, da bi se konflikt stopnjeval, ampak to ni garancija, da do tega ne bi moglo priti. Tako da bo Slovenija resnično tudi v nadaljnjih srečanjih tudi znotraj Evropske unije, pa tudi v srečanjih s predstavniki drugih držav, ki so tukaj na nek način posredno ali neposredno vpletene v ta konflikt oziroma napeta razmerja, zagovarjala stališče, da je treba zadeve reševati z dialogom. Moje in naše slovensko stališče je tudi to, da Evropska unija tu mora biti zunanjepolitično maksimalno aktivna na ta svoj miroljuben, pomirjajoč način.  Naj še povem to, da je v našem slovenskem interesu, da zadeve ne inskalirajo?, saj kot veste smo odprli veleposlaništvo po podpisu jedrskega sporazuma, še v mandatu prejšnje vlade, ravno zato, da bi lahko spet obnovili in okrepili naše gospodarsko sodelovanje z Iranom. V tej smeri bomo zato še bolj aktivni, da bi bilo to mogoče.  Če grem sedaj na drugo vprašanje oziroma vprašanja, ki jih je postavila poslanka Gregorčič, za katera se tudi zahvaljujem, bi najprej spregovoril o finančnih okvirih, ki se bodo predvidoma namenili za delovanje našemu ministrstvu. Tukaj naj pomen, da je zame izredno pomembno vprašanje ali bodo besede, ki so bile v zadnjih tednih tudi mesecih, slišane o velikem pomenu zunanje politike prešla tudi v dejanja. Namreč na ravni Vlade in tudi Državnega zbora mislim, da je prisotno spoznanje kako pomembna je zunanja politika za naše gospodarstvo, za naše znanstveno, kulturno sodelovanje z drugimi državami, pravzaprav možnost za Slovenijo, da preživi na dolgi rok. Namreč če naša veleposlaništva, naše mešane komisije z drugimi državami, naši konzuli, častni konzuli v tujini, naša gospodarska diplomacija in mnogi drugi deležniki ne bodo pomagali vsem našim gospodarstvenikom, ki želijo poslovati v tujini, vsem investitorjem, ki želijo z dobrimi poslovnimi modeli priti v Slovenijo, vsem tistim, ki si želijo Slovenijo ogledati in spoznati itd., potem bomo v razvoju zastali. Mi smo bili ravno tudi in predvsem zaradi gospodarske diplomacije v zadnjih letih zmožni izvesti nekatere velike investicije oziroma v Slovenijo pripeljati nekatere investicije iz Japonske, iz Kanade, Avstrije, Nemčije ali kjerkoli oziroma iz mnogih držav. Mi smo prav zaradi gospodarske diplomacije, pa tudi dobrih političnih odnosov, ki jih gojimo in krepimo z mnogimi državami po vsem svetu, uspeli Slovenijo predstaviti kot državo z ugledom, državo, ki je varna, ki imajo dobro poslovno okolje, ki ima velik potencial v naših ljudeh. Tudi turizem, ki je stalno v porastu v Sloveniji, nam prinaša kar en velik delež našega BDP-ja je možen v tej meri, predvsem tudi zato, ker smo odprta država, ker smo prepoznana država. Nenazadnje vse naše udeležbe na tujih sejmih itd., in druge dejavnosti to samo utrjujejo in spodbujajo.  Sedaj se moramo vprašati ali torej ostaja naša zunanja politika še vedno prioriteta. Sam sem prepričan, tako kot sem bil prepričan v prejšnji vlogi, tudi sedaj v vlogi zunanjega ministra, da absolutno to je naša prioriteta in mora ostati prioriteta in to se mora poznati tudi pri proračunu. Še posebej tudi, če razumemo, da je zunanja politika pomemben element naše varnostne politike. Danes o varnosti veliko govorimo. In vi veste, da proračun ministrstva ne presega niti 100 milijonov evrov, zato sem bil še posebej presenečen, ko smo pri razrezu bili deležni takšne obravnave, ki ni niti približno šla v smeri tega, kar sem govoril prej, v smeri spoznanja, da je zunanja politika pomembna, da je prioriteta. V realnem pogledu smo ob prvi določitvi razreza dobili nekaj manj ne pa več kot je bilo primer pri drugih ministrstvih. Predvsem obžalujem to, da s strani Ministrstva za finance ni bilo korektnosti v postopku. To moram povedati. Bil sem v neki fazi kot minister ignoriran, nisem bil povabljen na takšno pogajanje o proračunu kot so ga bili deležni vsi ostali ministri. Zato sem na enih zadnjih sej Vlade glede tega zelo ostro protestiral, povedal, da pričakujem fair play, torej pošteno obravnavo in predvsem to, o čemer je spregovoril na tej isti seji predsednik Vlade. Da zunanja politika je pomembna. Vsak minister, vsak visoki predstavnik, tudi mnogi gospodarstveniki, ki so v tujini, potrebujejo pomoč našega zunanjega ministrstva, naših veleposlanikov, strokovnjakov, konzulov in mnogih drugih in da za to, če govorimo o tem, da moramo imeti dejavno uspešno zunanjo politiko, ki morda z enim milijonom vložka prinese lahko sto ali dvesto milijonsko investicijo, potem moramo to storiti tudi v praksi oziroma uresničiti tako, da se proračun ministrstvu ustrezno določi.  Pričakoval sem nekaj milijonov, da sem zelo konkreten. Govorim o nekaj milijonih. Niti ne petih ali desetih, torej v nekaj milijonih več, ki bi nam omogočili, da okrepimo nekatere zelo pomembne dejavnosti zunanjega ministrstva. Predvsem nameravam na vsak način odpreti s podporo Vlade še kakšno veleposlaništvo v tujini. Mi ne moremo imeti predsedovanja v Evropski uniji ne da bi okrepili naša diplomatska predstavništva znotraj Evropske unije in tudi ponekod v svetu, ker naši gospodarstveniki kličejo po tej pomoči. Pogosto se pogovarjam z najpomembnejšimi ljudmi iz gospodarstva, ki mi konkretno povedo kje bi potrebovali več pomoči v Aziji, v Afriki in drugod in tudi v Evropi. In zato bom storil vse kar moram, da odpremo še kakšno novo veleposlaništvo, kjer je to najbolj pomembno. Ampak če ne bo sredstev, bo ta naš vložek, ta širitev lahko samo zelo skromna.  Potem so tu nova varnostna tveganja. Tudi tukaj Ministrstvo za zunanje zadeve potrebuje nekaj več sredstev. Ne govorim o velikih zneskih. Potem so tu mednarodne članarine, ki jih moramo plačati. To je naša obveznost. Ne znam si predstavljati kako bomo predsedovali Evropski uniji, če ne bomo sproti redno poravnali vseh zapadlih mednarodnih članarin. Potem je tu razvojna pomoč in gospodarska diplomacija in vse ostalo, o čemer veliko govorimo. Vendar ko gre za konkretno podporo opažam, da volje zmanjka, da potem enostavno, ko gre za finančno vrednotenje se to ne pozna dovolj. Lahko rečem, da sem imel po teh svojih intervencijah neko bolj konstruktivno srečanje tudi z ministrom za finance in njegovo ekipo. Dosegli smo nek manjši napredek, ki pa ni zadosten. To moram poudariti. Ministrstvo je navznoter izvedlo nekatere ukrepe v smislu racionalizacije večje ekonomičnosti postopkov, vendar kot rečeno ne bo dovolj, če ne bo država kot taka, Vlada kot taka, s podporo Državnega zbora prepoznala, da potrebujemo nekaj več. Nekaj malega več, zato da bomo lahko tisto, kar sem navedel, uresničili.  Bom pa v vsakem primeru s takšnim ali drugačnim proračunom storil vse, da bodo naše prioritete izpolnjene, da bomo v pomoč ministrom, gospodarstvenikom, tudi vam, ko boste v tujini in da bomo v pomoč našim državljanom vedno ko bo to pomembno na tem področju. Kar zadeva Blejski strateški forum, lahko rečem, da je tudi letošnji bil zelo uspešen. Letos smo povabili nanj tudi nekatere pomembne predstavnike različnih svetovnih tink-tenkov?, torej ljudi iz različnih mednarodnih ali državnih institucij po Evropi in svetu, ki imajo veliko znanja o tovrstnih forumih, o tovrstnih konferencah. Hvaležen sem, da bomo lahko prav v sodelovanju z njimi in z domačimi strokovnjaki iz izkušenj iz dosedanjih forumov za prihodnje leto pripravili še dodatne nadgraditve, vsebinske in organizacijske nadgraditve Blejskega strateškega foruma, ki je postal z leti najpomembnejša regionalna tovrstna konferenca, na katero prihajajo ljudje iz celega sveta. Letos je bila tudi zelo močna ministrska udeležba. Več kot 10 ministrov in pa tudi nekaterih visokih predstavnikov iz tujih držav. Nenazadnje je bila tu tudi predsednica Estonije in denimo še vedno predsedujoča generalne skupščine Združenih narodov.  S tega vidika smo lahko zadovoljni. Zagotavljam pa, da bomo prav na podlagi dosedanjih izkušenj nadgrajevali vsebine in organizacijske vidike tega foruma, tako da bo tudi v prihodnjih letih ta konferenca pomembna, kajti Slovenija je vedno bolj prepoznavna tudi po Blejskem strateškem forumu.  (nadaljevanje) Opravil sem kar zelo veliko dvostranskih stikov. Srečal sem se s finskim kolegom, ki je ta hip – Finska vemo, da je ta hip predsedujoča Evropski uniji, zato je bilo to srečanje še posebnega pomena. Veseli me, da je moje povabilo, da pride na ta forum, doživelo odziv. Srečal sem se z zelo verjetno prihodnjim visokim predstavnikom za zunanjo in varnostno politiko ministrom Borelom? iz Španije, s katerim sva letos že imela zelo dobro bilateralo v Sloveniji, tudi sicer zelo dobro sodelujeva. Na tej bilaterali sem ga opozoril kje Slovenija lahko potem, ko verjamem, da ko bo prevzel to novo funkcijo v okviru Evropske komisije, kje je Slovenija še posebej v pomoč in kako vidimo tudi naše predsedovanje. Verjamem in sem prepričan sem, da bom lahko zelo dobro tudi na osebni ravni z ministrom Borelom sodeloval in verjamem, da bo to za Slovenijo lahko koristno.  Imel sem bilateralo z predsedujočo generalni skupščini, z predsednico Sveta pri Združenih narodih za človekove pravice, z nekaterimi ministri z balkanskih držav, predvsem naj omenim ministra Severne Makedonije za zunanje zadeve in pa tudi nekateri drugi so bili z menoj v pogovoru. Skratka ne bom več našteval, če ni potrebno. Mislim, da je bilo predolgo. Maksimalno smo izkoristili vsi, moji sodelavci na zunanjem ministrstvu, drugi ministri naše vlade, ki so se udeležili foruma in mnogi drugi naši gospodarstveniki in drugi ta forum zato, da smo spet Slovenijo promovirali, da smo okrepili naše navezave v Evropi in po svetu in tudi, s tem bi ta del zaključil, pokazali kaj so in kaj bodo naše prioritete pri predsedovanju. To je tudi en zelo pomemben vidik naših sedanjih pogovorov na takšnih forumih in širše. Če grem po vprašanjih naprej. Predsednik Matjaž Nemec mi je predstavil dve pobudi. Najprej glede italijanske nove vlade. Čimprej se bom skušal srečati z novim italijanskim kolegom. Nenazadnje se bom zagotovil z njim videl že prihodnji teden na ministraialu, ki bo potekal v okviru zasedanja generalne skupščine OZN v New Yorku. Tam ga bom zagotovo osebno nagovoril in predlagam, da se čimprej tudi srečava na nekem temeljitem pogovoru. Lahko ste prepričani gospod predsednik, da bom spregovoril tudi o tem, da pričakujemo v Sloveniji, da pričakuje naša Vlada in tudi naša država, da bo sedanja zakonodaja najmanj spoštovana, če ne nadgrajena tako, da bo to zastopništvo Slovencev, torej naše manjšine v Italiji tako kot na nacionalni ravni, se pravi v italijanskem parlamentu, kot tudi na regionalni ravni, kjer pa imam za sogovornika predsednika Furlanije-Julijske krajine, nadgrajena. Torej mi pričakujemo, da se nikakor ne bi podpirale kakšne pobude v smeri poslabšanja položaja. Kot veste sem o tem govoril s prejšnjim italijanskim ministrom zelo neposredno in smo na nek način skupaj z našo manjšino pripomogli, da ni prišlo do nobenega poslabšanja položaja, da smo zagotovili še naprej nemoteno financiranje naših medijev itd. Ampak kot vemo, nova vlada, nove osebe, novi načrti. Takoj moramo biti aktivni in sem hvaležen za vašo pobudo. Samo spodbudila me je k temu, da bom še bolj odločno nastopil v tej smeri, da bi se dolgoročno torej v korist naše manjšine zakonodaja izboljšala kot tudi predvideva ta krovni zakon, nikakor pa, da ne bi prišlo do kakšnih poslabšanj. Ko gre za idejo, ki ste mi jo že predstavili tudi v najinem nedavnem pogovoru, da bi odprli na ravni Evropske unije, ko bomo predsedovali ali pa morda že prej vsaj pripravah v okviru tria, tudi vprašanje regionalizacije in predvsem poudarili vidik makro regij. To idejo bom zanesljivo testiral. Najprej bom sedaj preveril kaj se na tem področju aktualno dogaja. O tem bom spregovoril tudi na prvem srečanju s svojima portugalskim in nemškim kolegom, torej z obema kolegoma. Bom pa tudi pristojne službe na ministrstvu, vse tiste, ki vodijo naše priprave na predsedovanje, pozval da v tej smeri začnejo neke konzultacije. Verjamem, da bo tudi regionalizacija v Evropski uniji ustrezno morala biti umeščena v okvir našega predsedovanja, vendar pa v kakšni intenziteti, na kakšen način, to pa terja čas in premislek in sem prav hvaležen za pobudo za ta dodaten razmislek. Ko gre za vprašanje Jožefa Horvata glede situacije v Venezueli in glede repatriacije. Hvaležen sem za to vprašanje, spoštovani gospod Horvat, ker zadeva res zelo perečo problematiko, ki mora biti čim hitreje reševana. Naj povem, da je tako kot ste rekli, Vlada 29. 8. 2019 sprejela sklep, da bomo v 30 dneh pripravili vse potrebno za izvedbo tega procesa. Gre torej zato, da bomo v 30 dneh pripravili delovni načrt po katerem se bo repatriacija. Delovna skupina na tem že intenzivno dela. Medresorsko koordinacijo vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu na ravni državne sekretarke. Seveda pa v tej delovni skupini sodelujejo tudi predstavniki Ministrstva za delo, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za notranje zadeve, tudi naše ministrstva in še nekaterih resorjev, da bi zadeva potekala čimbolj koordinirano in učinkovito.  Vaši podatki o številu slovenskih državljanov v Venezueli in tudi ljudje slovenskega porekla so točni. Tukaj nimam kaj dodati. Mi imamo zaenkrat 55 oseb, takšnih ki so izrazile zanimanje oziroma podale prošnjo za repatriacijo in prav vsakega, ki izrazi takšno prošnjo bomo poskusili oziroma repatriirali, če ne bodo obstajali kakšni zakonski zadržki. Verjamem, da bomo storili vse, da tem ljudem pomagamo. Gre za naše ljudi, Slovence, in verjamem, da bomo vsi, tudi ob vaši podpori spoštovanega Odbora Državnega zbora, storili vse, da to čimprej izvedemo. Tukaj bo naš veleposlanik še vedno spremljal dogajanje iz Brazilije in po možnosti kakšne konzultacije. Naše ministrstvo in tudi naš Urad za Slovence po svetu bomo zelo aktivno spremljali dogajanje, da če bi prišlo v nadaljevanju do novih potreb za bodisi repatriacijo ali pomoč ljudem slovenskega porekla in državljanom Slovenije, da pomagamo. Naše veleposlaništvo v Braziliji, ki je nerezidenčno pristojno za Venezuelo, položaj skrbno spremlja in je v stalnem stiku s temi ljudmi.  Potem imamo še vprašanje gospoda Rajha glede razmer v Turčiji. Financiranje s strani Evropske unije ste omenili, ko gre za vprašanje uresničevanja sporazuma s Turčijo glede beguncev ipd. Naj povem, da sem tudi na Blejskem forumu opravil bilateralni razgovor s turškim kolegom, torej zunanjim ministrom Turčije. Zagotovil sem mu, če to podam kot nekakšen uvod v odgovor na vaše vprašanje, da Slovenija resno jemlje naše strateško partnerstvo, ki je bilo leta 2011 podpisano s strani obeh držav in znotraj katerega podpiramo tudi proces, po katerem bo Turčija lahko postala članica Evropske unije, ko bo za to izpolnila pogoje. Izrazil sem zadovoljstvo, da dobro sodelujemo na gospodarskem in še katerem področju, seveda pa sem kot vedno ob takšnih pogovorih, tudi spoštovanemu kolegu zelo jasno povedal, da tako Slovenija kot Evropska unija pričakujemo, da bo tudi Turčija v prihodnje začela izpolnjevati nekatere demokratične standarde glede katerih opozarjamo, da niso v zadostni meri izpolnjeni ali so kršeni. To je pač del nekega prijateljskega, pa vendar odkritega dialoga, ki ga imamo tudi s to državo. Da smo odkriti, da na tej ravni sodelujemo.  S tem v zvezi se zastavlja tudi vprašanje obstojnosti tega sporazuma, ki ga je Evropska unija sklenila s Turčijo glede   (nadaljevanje) razmer, ki se nanašajo na begunce. Naj povem, da je zelo pomembno, da na strani Evropske unije vedno znova poudarimo, da sredstva, ki jih po tem sporazumu namenjamo Turčiji za te cilje, so namenska sredstva. Ta sredstva so namenjena zelo natančno za določene namene in ne kar tako pavšalno državi Turčiji in zato tukaj včasih prihaja do težavnosti pri usklajevanju. Sam ne poznam podrobnosti, to je pravzaprav stvar Evropske komisije, kje se zadeva zatika. Naj rečem, da je stališče Slovenije tukaj zelo jasno. Mi si želimo, da ta sporazum ostane v veljavi, da se obveznosti na obeh straneh v celoti izpolnjujejo in da nikakor ne porušimo dobrega sodelovanja med Evropsko unijo in Turčijo povsod tam, kjer to sodelovanje v takšnem pogledu obstaja in da še nadgrajujemo to sodelovanje, da bo čimboljše.  Slovenija je vedno, glede vsake zadeve, v mednarodni politiki zagovornica demokracije, vladavine prava, človekovih pravic in podobnih vrednot in principov. Takšni bomo ostali tudi v prihodnje.  Mislim, da sem odgovoril na vsa doslej zastavljena vprašanja. Hvala lepa.
Spoštovani, imamo še eno dopolnilno vprašanje. Gospod Jožef Horvat, imate besedo.
Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala, gospod minister, za vaše odgovore. Strinjava se, da gre za izjemno perečo problematiko, ki terja čimprejšnjo odločitev in čimprejšnje ukrepanje. Tukaj moram reči, pa ne razumeti, da sem kritizerski, da sem nekoliko razočaran. Poglejte, sosednja Madžarska je že februarja pripeljala v svojo državo okoli 300 ljudi iz Venezuele, ki naj bi imeli madžarske korenine. Madžarska je približno petkrat večja po prebivalstvu in ta številka recimo, da je primerljiva z našimi 55 Slovenci, ki so zaprosili za repatriacijo. Me pa čudi, da mi iz mandata 2004-2008 imamo zakon, ki določa kako se repatriacija izvede, kako se financira, ampak dejansko od takrat do danes, niti danes, še nimamo delujočega sistema. To me čudi. Pa to sedaj ne razumite kot kritiko te vlade, ki je eno leto v sedlu, ampak razmere v Venezueli so pa že kar dolgo časa dramatične.  Samo še kratko vprašanje. Morda ste mi pozabili odgovoriti. Ali ima Republika Slovenija zagotovljena finančna sredstva? Pa ne razumeti, da razumem, da je repatriacija strošek. To ni strošek. Seveda pa nekje se morajo ta finančna sredstva zagotoviti. Samo to bi vas še prosil. S katere postavke. Hvala lepa.
Kolegice in kolegi, želi še kdo postaviti vprašanje? Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Spoštovani minister, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. Tudi sam bi si želel, da bi zadeve potekale hitreje. Naj rečem samo to, da s strani Ministrstva za zunanje zadeve smo hitri, se trudimo biti zelo odzivni, takoj ukrepati. Ena od ovir je tudi situacija v sami Venezueli. Dostopnost do naših državljanov oziroma ljudi slovenskega porekla, omejena možnost komuniciranja. Vemo, da nimamo rezidenčnega veleposlaništva in vemo, da so včasih varnostne in druge razmere zapletene. Je pa res, da bi si tudi sam želel, da bi stvari tukaj potekale hitreje. Vprašanje zakaj ne potekajo hitreje bi verjetno morali nasloviti na Urad, ki sedaj koordinira to dejavnost. Ta bo najlažje pojasnil razloge za to. Verjetno je nekaj tudi v tem, da takšnih procesov in postopkov ne vodimo pogosto in ko se zgodi takšna situacija, je včasih težko koordinirati tako zapleteno usklajevanje med toliko resorji, kot je tukaj potrebno. Ampak, to ni edina stvar, kjer smo v Sloveniji počasni ali prepočasni, tako da se strinjam, da se moramo zadevo izpeljati od sedaj čimhitreje in da moramo to vzeti kot izkušnjo, da bomo v prihodnje lahko takšne ali podobne stvari izvajali hitreje. Verjamem, da so finance tukaj zagotovljene. V to sploh ne dvomim. Predlagam, da se glede tega obrnete na Ministrstvo za finance, da vam da odgovor. Ampak kolikor vem so finance tukaj zagotovljene, ker sicer ne bi bilo mogoče tega izpeljati. To pa je ta hip aktualna prioriteta naše Vlade, naše politike in zato ne dvomim, da bomo lahko vse te procese izpeljali, da bodo ti ljudje čimprej prišli v Slovenijo. Hvala lepa.
Spoštovani, v kolikor ni več želje po vprašanjih, zaključujem to točko dnevnega reda in se sodelujočim pri tej točki lepo zahvaljujem. Hvala, minister, za vašo prisotnost.  Končujemo to 1. točko dnevnega reda in se, kot že rečeno, vsem sodelujočim lepo zahvaljujem. Prehajamo pa na 1.a TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE IN ZAČASNI UPORABI PROTOKOLA K ZAČASNEMU EVRO-MEDITERANSKEMU PRIDRUŽITVENEMU SPORAZUMU O TRGOVINI IN SODELOVANJU MED EVROPSKO SKUPNOSTJO NA ENI STRANI TER PALESTINSKO OSVOBODILNO ORGANIZACIJO (PLO) ZA PALESTINSKO UPRAVO ZAHODNEGA BREGA IN GAZE O SPLOŠNIH NAČELIH ZA SODELOVANJE V PROGRAMIH UNIJE. Gradivo k tej točki prejeli od Vlade 12. 9. 2019 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije in tretjim odstavkom 88. člena Zakona o zunanjih zadevah. Skrajni rok za obravnavo predloga stališča v Državnem zboru je 27. 9. 2019. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zunanjo politiko kot pristojnemu odboru.  Najprej prosim predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve, da nam predstavi predlog sklepa Sveta in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Besedo tako dajem mag. Mateju Marnu. Izvolite, imate besedo.
Mg. Matej Marn
Najlepša hvala. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Namen protokola z dolgim imenom, ki ga ne bom ponavljal, ker ste ga že vi povedali, je določiti finančne in tehnične pravila, ki bi palestinski oblasti omogočila sodelovanje v nekaterih programih Evropske unije. Horizontalni okvir, ki ga določa protokol, določa načela gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja, in palestinski oblasti omogoča prejemanje pomoči, zlasti finančne, ki jo Evropska unija zagotavlja na podlagi programov. Odpiranje teh programov je del evropske sosedske politike in je tudi eden od številnih ukrepov za spodbujanje reform, modernizacije in tranzicije v soseščini Evropske unije.  Sklenitev protokola, ki je horizontalne narave oziroma je okvirni dokument, dejansko pomeni, da bo palestinska oblast imela dostop do sodelovanja v več programih Evropske unije, saj je na zasedanju skupnega odbora EU palestinska oblast septembra 2018 izrazila zanimanje za podpis tovrstnega protokola, da bi lahko v celoti sodelovala v programih in agencijah Evropske unije, kjer bi želela sodelovati, predvsem npr. na področju izobraževanja. Za vse tiste programe, za katere se bo palestinska oblast odločila, da sodeluje v njih, bo potrebno skleniti poseben memorandum o soglasju med komisijo in pristojnimi organi palestinske oblasti na podlagi meril določenih v ustreznih programih. Sklenitev protokola ne posega v bližnjevzhodni mirovni proces in dogovorjene parametre za reševanje izraelsko-palestinskega konflikta. Razširitev sodelovanja palestinske oblasti na tiste programe EU, ki jih bo sama izbrala, pa lahko pozitivno vpliva na razmere palestinskega prebivalstva in pomaga naporom za izgradnjo države.  Slovenija oziroma Vlada Republike Slovenije podpira predlog sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi protokola itd. Hvala.
Hvala lepa. Spoštovane, spoštovani odpiram razpravo. Vidim, da je želja po razpravi. Prvi dobi besedo gospod Primož Sitar, za njim gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi! Seveda je spodbudno, da Republika Slovenija naredi kakršenkoli in katerikoli korak v smeri vzpostavljanja dialoga s Palestino, ki je, vemo, politično in v vseh drugih ravneh žrtev marsikaterega pritiska in da ji ponudi oziroma odpre vrata za dejanski nastop na svetovnem političnem, gospodarskem in v bistvu kateremkoli parketu. Tako da s tega naslova v Levici podpiramo tovrsten ukrep. Je pa treba razumeti, da vseeno ostaja na dosti simbolni ravni. Ni še to stvar neke konkretne operative. Kot ste rekli, je to predkorak za podpis posebnega memoranduma. V Sloveniji bi morali v bistvu gledati na to, da s tem procesom odpiranja vrat Palestini v mednarodno skupnost pohitimo. Da smo tisti proaktivni faktor na tem mednarodnem parketu, ki Palestini ponudi roko.  Iz tega gledišča tudi izjava, da ta konkretni dokument ne posega v mirovni proces, sicer zveni v redu, ampak je žal, da ne posegamo proaktivno v ta mirovni proces. Ampak kakorkoli mi bomo podprli to zadevo. Je pa treba tukaj nujno pokazati na slona v sobi, ki sem v tem konkretnem primeru reče Izrael. Mi vemo, da Izrael ima, ko pride do kakršnegakoli mednarodnega udejstvovanja Palestine, zelo kratek odziv in čas. Zgodovina teh izraelskih intervencij, ko je treba preprečevati nastop Palestine v mednarodnem prostoru, je dolga. Izrael ne priznava suverenosti Palestine na nobeni ravni bodisi globalno v mednarodnih političnih vodah pa vse do majhnih vsakdanjih stisk Palestink in Palestincev. Zato bi poudaril samo to ali pa opozoril na to nevarnost, da ne glede na to, da predlog, ki ga imamo danes na mizi je korak v pravo smer. Dajmo si ne zatiskati oči, da bo tudi takšna stvar, ki je lahko na prvi pogled neškodljiva, šele predkorak za nek resen memorandum zelo hitro sprožila kakšno neljubo reakcijo s strani Izraela. Slovenija, še enkrat, bi si morala prizadevati pri vseh tovrstnih mednarodnih intervencijah za odločno in takojšnjo čimprejšnje priznanje Palestine. Hvala lepa.
Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, imate besedo.
Hvala lepa. Sam se pa sprašujem kaj je sedaj z Evropsko unijo, ko se gre za takšno drobnjakarstvo. V bistvu je take sporazume prej sklepala z državami, sedaj tukaj sklepa z neko paradržavo. Palestinska uprava zahodnega brega in Gaze ni država. Ne vem kaj se tukaj gremo vse skupaj. Potem naslednja runda bo tak sporazum z Hamasom ali s kom. Mislim, da bi morala Slovenija bolj gledati na svoje interese in se prilagajati realpolitiki. To pomeni, da je treba razmisliti o vsaki taki podpori vsakemu takemu predlogu. Mislim, da ta predlog je spet ena od eks katedra variant, ki se jih gredo v Evropski uniji brez premisleka in brez dejanskega vedenja o stanju na določenih regionih. Zato na kratko, jaz tega ne bom podprl.
Gospod Nik Prebil, imate besedo.
Spoštovani, hvala lepa še enkrat. Sam se ne bom tako vsebinsko spuščal v ta predlog. Bi pa samo vprašal eno zadevo, ker ne vem ali je to zgolj samo pomota ali pač tako je. Pod točko c je v dokumentu še vedno naveden gospod Janez Lenarčič kot predstavnik Republike Slovenije …. EU. Glede na to, da Evropska komisija sicer še ni potrjena pa me zanima kako bo potem s tem naprej. Hvala.
Mag. Marn, dovolite mi, da še sam izrazim svojo željo. Potem bomo dali besedo še mag. Širclju. Tudi sam pozdravljam tovrstne akte in dokumente. 10. 6. 2019 smo v parlamentu gostili zunanjega ministra Palestine Al Makilija? Izrazili smo neko obliko zavezništva in dobrega sodelovanja. Republika Slovenija ima en poseben sentiment. Ne samo do palestinskega naroda, ampak do vseh tistih narodov, ki iščejo pravice pod soncem tega sveta. Slovenija tukaj odigra in je odigrala do sedaj konstruktivno vlogo. Nekaj držav je vzornih v temu primeru, kar se tiče palestinskega vprašanja v Evropski uniji, kot na primer Švedska, nekatere druge kot so denimo Francija, mogoče Portugalska, Španija, pa odpiramo na nivoju Evropske unije novo vprašanje tudi morebitnega priznanja palestinske države. Republika Slovenija izkazuje afiniteto tega vprašanja in zato nam je palestinski narod hvaležen. Mislim, da je pomembno predvsem izpostaviti dejstvo, da definicija norosti po Ainsteinu je, da leti vedno znova iste stvari in pričakovati drugačne rezultate je norost. Tudi v primeru Bližnjega vzhoda vsaj nekaj desetletna skoraj stoletna izkušnja nas uči, da je potrebno spremeniti nek modis operandi, zato da se mirovni proces ne samo nadaljuje, ampak predvsem obudi in da se posedejo za mizo tisti odločevalci, ki so za novo ameriško administracijo nekoliko dobili zanosa samo v smer interesov Izraela. Z vsem spoštovanjem do te države, ki je tudi do Republike Slovenije prijateljska, ampak Republika Slovenija se s tem postavlja v vlogo, v tisto vlogo, ki nas je naučila zgodovina, da skušamo po mirni poti reševati konflikte in po poti dialoga.  Iz moje strani in s strani stranke Socialnih demokratov pozdravljamo tovrstne pobude. Dovolite mi, da dam besedo še mag. Andreju Širclju kot trenutno zadnjemu prijavljenemu razpravljavcu. Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, gospod predsednik. Imam v bistvu eno vprašanje. Sedaj navadno se neki sporazumi med v tem primeru Palestinsko upravo Zahodnega brega in Gaze delajo ali pa pripravljajo tudi ob nekem mnenju sosed, v tem primeru Izraela oziroma sploh me zanima kakšno je stališče ali mnenje Izraela do tega sporazuma. Če je in če ga pozna Ministrstvo za zunanje zadeve.
Hvala lepa mag. Širclju. Mag. Marn, izvolite, imate besedo. Če sem prav razumel, imate dve postavljeni vprašanji.
Mg. Matej Marn
Najlepša hvala za vsa izpostavljena mnenja in postavljena vprašanja.  Evropska unija je na predlog Evropske komisije že marca 2007 izdala smernice za pogajanja o okvirnih sporazumih s sosedskimi državami Evropske unije vključno s Palestinsko oblastjo. To je bilo že 2007. Evropska unija se je že takrat pač odločila, da se bodo pogovarjali o sporazumih o sodelovanju v programih Evropske unije za Alžirijo, Armenijo, Azerbajdžanom, Egiptom, Gruzijo, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Moldavijo, Marokom, Tunizijo, Ukrajino in Palestinsko oblastjo. To je bilo takrat soglasje vseh članic Evropske unije. Tudi ob upoštevanju, da je Palestinska oblast tista, ki predstavlja palestinsko prebivalstvo v mednarodnih organizacijah. To je bilo še pred odločitvami o posebnem statusu Palestine kot države nečlanice v OZN. Ampak Evropska unija je že stopila v te kontakte. V letih do sedaj je v bistvu sprejela podobne protokole kot ga sedaj obravnavamo v zvezi z Palestinsko oblastjo z ostalimi državami, ki so bile prej naštete.  Vsi ti programi Evropske unije so javno znani, tako da tudi Izrael ve, da ima Evropska unija poseben odnos z Palestinsko oblastjo. Torej, da ne poteka vse sodelovanje samo in zgolj z Izraelom, ampak tudi s Palestinsko oblastjo in načeloma Izrael to pozdravlja. Kajti tudi Izraelu je v korist, če se palestinski javni sektor krepi. Ne govorimo tukaj o državnosti in o vsem tem. Izrael ima svoje ločeno mnenje. Ampak to, da se krepi izobraževalna struktura, da se krepi socialni status Palestincev tudi vpliva lahko pozitivno na odnos Palestincev do Izraela. Tukaj Izraelu precej dobro dene, če države izven Izraela, ki ima svoje posebne pristojnosti zaradi statusa oziroma zaradi svojega odnosa do palestinskih ozemelj kot okupiranih ozemelj, da Evropska unija in tudi druge države sofinancirajo in pomagajo pri krepitvi tega javnega sektorja v Palestini in pomagajo palestinskemu prebivalstvu. Tukaj Izrael temu konkretnemu protokolu nikakor ne nasprotuje. Je pa res, da je ta protokol, ki ga danes obravnavamo samo osnova za vse programe, ki se bodo izvajali v prihodnje. Torej, o vsakem programu, v katerem bo Palestinska oblast želela sodelovati bo potrebno skleniti poseben memorandum, kakor sem že omenil, ki bo pa zopet lahko predmet nasprotovanja kakšne države članice, čeprav ima potem na podlagi tega protokola tudi Evropska komisija malo bolj proste roke. Ampak še vedno se mora držati pravil, ki jih zajema ta protokol. To pa da je naveden gospod veleposlanik Janez Lenarčič, kot tisti, ki bo predstavljal stališče Slovenije v postopkih Evropske unije. V tem trenutku je gospod Lenarčič še vedno stalni predstavnik Slovenije pri Evropski uniji. Če bo cenjeni odbor potrdil predlog stališča Vlade, bo posredovano to stališče v Bruselj in bo še vedno on, dokler je še vedno stalni predstavnik, to stališče predstavil v procesu. Če bi se stvari zavlekle, bo pa prišlo do spremembe ustreznega sklepa. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Jožef Horvat ima besedo.
Hvala, gospod predsednik. Samo sprašujem kje v Lizbonski pogodbi, ki je začela veljati 1. 12. 2009 je podlaga za takšen sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in neko organizacijo, ki, kot smo že slišali, ni država. Ker aktivnosti, če gremo brati poglavje Poglavitne rešitve in cilji predloga, vidimo, da so se začeli tam 2007, 2008, 2006. Lizbonska pogodba pa december 2009. Imamo to glede Lizbonske pogodbe pokrito. Samo to je moje vprašanje. Hvala.
Že še kdo postaviti kakšno vprašanje? Ugotavljam, da ne. Torej, mag. Matej Marn, izvolite, imate besedo.
Mg. Matej Marn
Hvala še za to vprašanje. Osnova sodelovanja s Palestinsko oblastjo je začasni evro-mediteranski pridružitveni sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo na eni strani in Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) v imenu Palestinske uprave Zahodnega brega in Gaze, ki je začel veljati 1. 7. 1997. Potem je Evropski svet 2004 pozdravil predlog Komisije za evropsko sosedsko politiko, potem so bile izdane te smernice za pogajanja o okvirnih sporazumih z državami evropske sosedske politike, v katero sodi tudi palestinska oblast. Materialna pravna podlaga za podpis protokola pa je 209. člen pogodbe o delovanju Evropske unije. Postopkovna pravna podlaga pa je člen 218 peti in sedmi odstavek pogodbe o delovanju Evropske unije. Ne bom pa sedaj povedal kaj točno sta ta dva člena, ker jih ne vem na pamet.
Hvala lepa. S tem tudi zaključujem razpravo. Na glasovanje torej dajem predlog stališča, ki se glasi: »Republika Slovenija podpira predlog Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Protokola k Začasnemu evro-mediteranskemu pridružitvenemu sporazumu o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo na eni strani ter Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) za Palestinsko upravo Zahodnega brega in Gaze na drugi strani o Okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Palestinsko upravo Zahodnega brega in Gaze o splošnih načelih za sodelovanje v programih Unije.« Začenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje. Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Ugotavljam, da je predlog stališča sprejet. S tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda. Spoštovani, prehajamo na 1.b TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI DODATNEGA POROKOLA H KONVENCIJI SVETA EVROPE O PREPREČEVANJU TERORIZMA. Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 12. 9. 2019. 16. 9. 2019 ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona ni imela pripomb.  Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo o predlogu zakona. Želi predlagatelj podati dopolnilno obrazložitev? Spoštovana državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan, imate besedo.
Dominika Švarc Pipan
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Dobro jutro vsem. Sicer smo se malo spogledovali, kajti po našem mnenju predlagatelj sicer je MZZ, je pa res, da je vsebina samega dodatnega protokola in s tem tudi predlaganega zakona o ratifikaciji v pristojnosti Ministrstva za pravosodje.  Kot veste, glede na to, da ste o tem predlogu že razpravljali, je bil ta dodatni protokol k konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma sprejet na Odboru Sveta ministrov Sveta Evrope 19. 5. 2015. Tudi Slovenija ga je ena od prvih držav, ki je tudi aktivno sodelovala pri njegovi pripravi, podpisala, ko je bil ta na voljo za podpis 22. 10. 2015 v okviru mednarodne konference v tujih terorističnih … verigi. Poleg Slovenije je takrat dodatni protokol podpisalo še 16 držav članic Sveta Evrope in tudi Evropska unija in je začel veljati 1. 7. 2017. Do sredine letošnjega septembra ga je ratificiralo 18 držav. Med podpisnicami pa je poleg Slovenije še 22 držav članic Evropske unije. Razlogi za sprejem dodatnega protokola ležijo v poslabšanju varnostnih situacij na področju terorizma v Evropi v letih 2014 in 2015, predvsem z vidika porasta čezmejnega terorizma ter krepitve množičnosti potovanj v tujino za namene priprav izvrševanja kaznivih dejanj s področja terorizma.  S tem dodatnim protokolom se sedaj izrecno od spoštovanju načela zakonitosti v kazenskem pravu inkriminirajo oblike pripravljalnih dejanj kaznivega dejanja terorizma, in sicer specifično sodelovanje v združbi ali skupini z namenom terorizma, lastno usposabljanje z namenom terorizma, potovanja v tujino z namenom terorizma, financiranje in organizacija potovanj v tujino z namenom terorizma. Prav tako protokol predvideva vzpostavitev stalno delujoče, se pravi 24-ur na dan, mreže kontaktnih točk za izmenjavo informacij o osumljencih takih potovanj z namenom terorizma. Pri tem protokol dopušča, da države uporabljajo že obstoječe organizacijske strukture kot so na primer policijske. Ministrstvo za pravosodje je za potrebe ratifikacije te konvencije pripravilo vse potrebne zakonodajne ukrepe. Materialno pravno so določbe te konvencije implementirane z zakonom o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika iz leta 2017 KZ-1E, in sicer s specifičnimi spremembami, ki bi jih na kratko povzela.  V novem 108.a členu Kazenskega zakonika 1 je implementiran 4. člen dodatnega protokola. Ta opredeljuje kaznivo dejanje potovanja v tujino z namenom terorizma. Vključuje namen, storitve ali udeležbe pri storitvi kaznivega dejanja terorizma in namen zagotavljanja usposabljanja ali lastnega usposabljanja za terorizem. V prvem odstavku tega 108.a člena gre za namen storitve dejanj iz 108. člena že prej obstoječega, se pravi kaznivega dejanja terorizma, v drugem odstavku pa za namen zagotavljanja ali lastnega usposabljanja za terorizem. Skratka ne gre za inkriminacijo dejanj npr. vseh potovanj v določene države, ampak le tistih, pri katerih storilec potuje z namenom, da bo izvrševal prej navedena dejanja.  V tretjem odstavku tega 108.a člena KZ-1E prenašamo 6. člen dodatnega protokola, ki določa inkriminacijo organiziranja ali omogočanja potovanj z namenom terorizma ali nudenja in sprejemanja usposabljanja za terorizem ob vedenju osebe, da organizira ali drugače omogoča potovanja za tak namen.  Nadalje prenašamo v KZ-1 tudi 5. člen dodatnega protokola, ki določa obveznost držav članic, da kot kaznivo dejanje izrecno določajo financiranje potovanja v tujino z namenom terorizma, ki ga stori tisti, ki zagotovi ali zbere denar ali premoženje z namenom, da bo deloma ali pa v celoti uporabljeno za omogočanje potovanja v tujino z namenom terorizma. Ta določba je prenesena v KZ-1 v prvi odstavek 109. člena tako, da se poleg sklicevanja na 108., 109., 110. in 111. člen KZ-1 sklicuje tudi na ta novi dodatni 108.a člen, ki določa kaznivo dejanje potovanja v tujino z namenom terorizma.  Dodatno tudi v 111. členu KZ-1 prenašamo 3. člen tega dodatnega protokola, ki kot kaznivo določa tudi lastno usposabljanje za terorizem. To kaznivo dejanje pa obsega lastno usposabljanje za terorizem. Zajema pa sprejemanje usposabljanja iz nelegalnih usposabljanj, pa tudi udeležbo v legalnih usposabljanjih, vendar z namenom pridobitve znanja za izvršitev terorističnega dejanja.  Nenazadnje, kot sem že omenila, v okviru obveznosti iz 7. člena dodatnega protokola Mrežo za izmenjavo informacij je bila v sklopu Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Republike Slovenije tudi že imenovana nacionalna kontaktna točka.  Sicer pa za izvajanje tega protokola skrbita Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za notranje zadeve. Hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo podati dopolnilno obrazložitev? Ugotavljam, da zaenkrat ne. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predlaganega predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  Torej, spoštovane kolegice in kolegi, odpiram razpravo. Kot prvi se je prijavil gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. Meni se zdi malo smešno tukaj naj bi mi ratificirali oziroma sprejeli zakon o ratifikaciji Dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma. So se pa medtem zgodile v Državnem zboru na odborih neke hecne stvari. Odbor za obrambo je sprejel Deklaracijo o nacionalni varnosti. Potem je bil sprejet pa amandma, ki pravzaprav onemogoča implementacijo tega protokola, kajti tisti amandma, ki je bil sprejet, v bistvu veže roke Slovenski obveščevalni službi, da ne bo mogla nič narediti in se nobenega od teh členov, ki jih imamo tukaj navedene, ne bo moglo izvajati. Tudi če pogledamo 13. člen, kjer piše odpoved. Pogodbenice lahko kadarkoli odpove ta protokol. Sloveniji ne bo potrebno upoštevati tega člena, da bi se odpovedovala protokolu, saj protokola sploh ne bo mogla implementirati, če bo ostal v veljavi tisti amandma, ki je bil sprejet. Sedaj, da bi se tisti amandma popravil, da bi lahko naša obveščevalna služba preprečevala določena teroristična delovanja, pa mislim, da se ne bo spremenilo, kajti stranka Socialnih demokratov in pa stranka Alenke Bratušek nasprotujejo, da bi se to popravilo, kar je hecna zadeva.  Ne vem kaj se mi tukaj pregovarjamo o nekih zadevah, v bistvu pa znotraj države ne znamo urediti enih stvari.  Meni se to vse skupaj zdi smešno in v bistvu samo za to, da sedimo tukaj, sprejemamo neke evropske zadeve, v bistvu pa v domači hiši pa ne znamo pripraviti zadev na ta način, da bi se lahko zaščitili pred kakšnimi terorističnimi zadevami. V redu, da je opozicija proti. Opozicija je pač opozicija. Ampak da koalicijske stranke na ta način podpirajo možnosti terorističnega delovanja. To se mi zdi pa hecno.
Želi še kdo razpravljati? Gospod Primož Siter, imate besedo.
Hvala lepa za besedo. Problematiziral bi eno točko iz tega naslova. Govorimo o ukrepih za preprečevanje terorizma, ampak zgolj in samo v oblikah kriminalizacije, nadzora in sankcioniranja. Vsak kriminolog bo vedel povedati, da je bistveno bolj učinkovit način za odpravo kateregakoli zavrženega dejanja v prihodnosti ozaveščanje in izobraževanje in te neke proaktivne dejavnosti, ne sankcioniranje. Ne pravim, da terorizma ne gre sankcionirati. Nikjer niso omenjeni ukrepi, ki bi v kakršnikoli obliki vzpostavili eno zavest o tem zakaj terorizem sploh obstaja in kakšno vlogo imamo mi pri tem in naša zahodna politika. V končni fazi, če pogledamo samo primer Afganistana, s čigavega naslova se toliko bojimo ljudi, ki lahko pripotujejo sem z nekimi terorističnimi težnjami. Lahko se vprašamo kateri naslov je v njihovih očeh, v očeh prebivalcev in njihovega nacionalnega interesa terorističen.  Tukaj pozivam za neko razširitev reševanja tega problema. Se pravi ne samo s tega naslova sankcioniranja nadzora in kriminaliziranja k bolj proaktivnem vzpostavljanju neke zavesti o tem, zakaj sploh terorizem obstaja in kako se ga dejansko lahko rešimo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Kolegice in kolegi, želi še kdo razpravljati? V kolikor ne, bi potemtakem, če ni želje po kakšnem komentarju, zaključil razpravo. Želite, dr. Dominika Švarc Pipan? Izvolite, imate besedo.
Dominika Švarc Pipan
Hvala lepa še enkrat za besedo. Čisto na kratko. Kar se tiče vprašanja oziroma bolj komentarja poslanca Jelinčiča, bi samo izpostavila, da gre tu za dve različni področji naslavljanja tega problema. Materija protokola je inkriminacija, se pravi obveznost držav, da vnesejo v svojo kazensko zakonodajo kazniva dejanja, ki so tam določena. Kar se tiče samega izvajanja teh novih določil, pa seveda postopkovno v Zakonu v kazenskem postopku so določena pooblastila policije na tem področju. Ta zakon in ta materija se ne nanaša na pristojnosti SOVE. Samo toliko v pojasnilo, da močno dvomimo, da bi s kakršnimkoli drugačnim urejanjem na ravni obrambne politike oziroma obveščevalne službe to vplivalo na izvajanje konvencije oziroma dodatnega protokola konvencije v praksi.  Morda še zelo na kratko v zvezi s komentarjem poslanca Siterja. Popolnoma se strinjamo s tem, kar ste pripomnili in z vašim pozivom k ozaveščanju izobraževanja tako na mednarodni ravni kot kolikor mi je znano tudi na regionalnih ravneh v najrazličnejših mednarodnih organizacijah, skratka v mednarodnih skupnostih in tudi na nacionalni ravni so sprejeti, se sprejemajo, se pripravljajo in izvajajo tudi drugi mehkejši ukrepi, kot bi temu rekli. Materija specifičnega protokola, ki ga s tem predlogom zakona implementiramo oziroma ratificiramo, pa je specifično ozka. Inkriminacija, področje kazenskega prava, kazenskega pregona in sankcioniranje teh dejanj. Jasno pa je, da mora biti odgovor na terorizem celovit, kompleksen in na različnih ravneh, le da to danes ni materija predloga tega zakona. Hvala lepa. Morda bi želel o tem še kaj MNZ dodati. Toliko z naše strani. Hvala.
Besedo je želel še gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Izvolite, imate besedo.
Hvala. Saj delno imate prav, gospa sekretarka. Vendar s tistim amandmajem pa so kriminalna dejanja omogočena. In če so omogočena kaj nam potem rabijo ti papirji, ki po eni strani nekaj prepovedujejo, mi pa ne smemo teh dejanj preprečevati. Dajte se dogovoriti na Vladi kaj sploh hočete. Ker kakor kaže ne veste kaj dela leva roka in kaj dela desna roka. Ne znate razmišljati malo širše. Gledate po črki papirja, po besedah se zafrkavati in ne vidite pa celega stavka. Kdaj boste spregledali in kdaj boste začeli s pametjo upravljati to državo in ne parcialno, zato ker se ena politična struja krega z drugo politično strujo in tukaj gor plača država. Dajte se enkrat dogovoriti.
Mag. Branko Grims, izvolite, imate besedo.
Hvala. Poglejte, za pregon kriminalnih dejanj ima pooblastila policija in ima zato tudi posebna pooblastila za uporabo posebnih metod in sredstev. To se pravi tega problema dejansko ni. Tisto, kar je pa meni izredno zanimivo v tej razpravi in pri tem predlogu, je pa tole. Točno to, kar je danes predlagano, sem kot predsednik KNOVSA štiri leta, cel mandat, predlagal dobesedno na vsaki seji, pa tudi na sejah Državnega zbora, še celo posebne seje smo za to sklicevali in vedno znova je bilo rečeno, da ni nobene potrebe po dodatnih rešitvah v zakonodaji, ker je vse to že sedaj ustrezno urejeno. In seveda do kazenskega pregona nikoli ni prišlo, ker te stvari v dosedanji zakonodaji niso bile ustrezno urejene, kar pa pomeni, da bi morali zahtevati odgovornost vseh tistih, ki so zavračali to ustrezno spremembo, ki je danes pred nami in jo pozdravljam. Cel mandat in vse do sedanjega časa. To se pravi pet let. To sprejemamo pet let prepozno.
Bi rad še kdo kaj dodal? V kolikor ne, zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj.  Začenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje. Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (3 člani.) Ugotavljam, da so členi sprejeti. Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga tudi sprejme. Odbor bo Državnem zboru pisno poročal.  S tem tudi zaključujem 1.b točko dnevnega reda in se vsem sodelujočim pri tej točki lepo zahvaljujem. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – POBUDA ZA SKLENITEV SPORAZUMA MED MINISTRSTVOM ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE IN MINISTRSTVOM ZA OBRAMBO ARGENTINSKE REPUBLIKE O SODELOVANJU NA OBRAMBNEM PODROČJU. Gradivo k tej točki ste prejeli. Besedo dajem mag. Nataši Dolenc, državni sekretarki na Ministrstvu za obrambo. Spoštovana državna sekretarka, izvolite, imate besedo.
Nataša Dolenc
Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovani poslanci! Glede 2. točke dnevnega reda imamo v bistvu predlog, ker smo včeraj prejeli depešo argentinske strani, ki je nekako navedla nova dejstva, in sicer v zvezi s sklenitvijo sporazuma so predlagali neke nove vsebine glede samega nivoja sklepanja sporazuma in pa tudi delno gradiv iz vsebine. Na podlagi tega sedaj ugotavljamo, da bodo potrebna dodatna usklajevanja in skladno s 74. členom poslovnika potem predlagamo, da se ta točka preloži na eno izmed prihodnjih sej.
Hvala lepa. Torej na podlagi 74. člena Poslovnika Državnega zbora razprava o predlogu za preložitev ni možna. Sprašujem ali želijo predstaviti stališča poslanske skupine ali posamezniki? Ugotavljam, da ne.  Če ne, prehajamo na glasovanje, da se obravnava pobude za sklenitev Sporazuma med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo Argentinske republike o sodelovanju na obrambnem področju preloži na eno od naslednjih sej.  Pričenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje. Kdo je za? (13 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem prekinjam 2. točko dnevnega reda. Spoštovani, prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – MEDNARODNA DEJAVNOST DRŽAVNEGA ZBORA. Pod to točko smo prejeli sledeče. Predlog za imenovanje članice in nadomestne članice delegacije Državnega zbora Republike Slovenije v parlamentarni skupščini Sveta Evrope.  Dosedanjega člana dr. Milana Brgleza bi nadomestila mag. Meira Hot, dosedanjo nadomestno članico gospo Ljudmilo Novak pa gospa Tadeja Šuštar. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Predlagam, da glasujemo o naslednjem predlogu sklepa: »Odbor za zunanjo politiko se strinja, da se za novo članico delegacije Državnega zbora Republike Slovenije v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope imenuje mag. Meiro Hot in za nadomestno članico delegacije Državnega zbora Republike Slovenije v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope gospo Tadejo Šuštar.« Začenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje. Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.  S tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda. Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – RAZNO. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne. S tem zaključujem 4. točko dnevnega reda in s tem tudi 41. redno sejo Odbora za zunanjo politiko ter se vsem sodelujočim lepo zahvaljujem ter želim lep dan še naprej. Nasvidenje. Seja bila končana 18. septembra 2019 ob 10.25 uri.