Začenjamo dolgo načrtovano 8. nujno sejo Odbora za zdravstvo.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma seje se ne morejo udeležiti kolegica Nada Brinovšek, če sem prav obveščen, kolega Felice Žiža in kolega Branko Simonovič. S pooblastilom pa je namesto kolega Vojka Starovića, kolega Andrej Rajh. To je to. Še kakšno pooblastilo? Ga nimam.

Torej prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 5. marca ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora in sicer predlog dnevnega reda: Družinski zdravniki - med pomanjkanjem in izgorelostjo. Ker sem historiat sklica seje že podal na hiringu sedanjega ministra, ga ne bom ponavljal. Sklic seje je zahtevala Nova Slovenija, 5. februarja letos. Gradivo št. 501-07/19-2/11 z 20. februarjem je bilo objavljeno na spletnih straneh. Gradivo Zdravniške zbornice Slovenije z dnem 1. marec, 7. marec in 13. marec letos prav tako. Dodatno gradivo Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, 4. marca. Še kar nekaj drugega gradiva je prišlo in upam, da so ga članice in člani do sedaj kvalitetno predelali.

Ker do pričetka seje nisem prejel predlog za širitev dnevnega reda oziroma za umik točke dnevnega reda, je določen takšen dnevni res seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUŽINSKI ZDRAVNIKI - MED POMANJKANJEM IN IZGORELOSTJO.

K točki dnevnega reda so bili vabljeni ob predlagatelju in ministru ter Ministrstvu za zdravje še Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Fides - Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Praktik.um - Sindikat družinskih in splošnih zdravnikov Slovenije, Mladi zdravniki Slovenije, Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije ter predstavniki zdravstvenih domov Ljubljana, Kranj, Celje, Maribor ter dodatno vabljeni Slovensko zdravniško društvo ter Strokovno združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Zdaj lahko bi rekel, da je to sejo sklicala Nova Slovenija, a potem nekako sem se z vsebino ukvarjal jaz. Potem se je Nova Slovenija strinjala s tem. Bi lahko skoraj rekel, da sem sosklicatelj, ampak, ker je umetnost parlamentarne demokracije kot je povedal bivši predsednik Državnega zbora tudi samoomejevanje, se bom samo omejil in predal besedo predlagatelju - pametno, ja res je, kolegici Ivi Dimic.

Izvoli.

Hvala lepa in lepo pozdravljeni minister, predsednica Zdravniške zbornice, vsi prisotni tukaj na tej seji.

Res je, sejo smo v Novi Sloveniji sklicali 5. februarja, takoj ko so prišle prve informacije, da bojo v določenih zdravstvenih domovih po Sloveniji družinski zdravniki enostavno začeli odstopati in seveda se umikati iz ambulant, kar je seveda pomenilo tudi, da so bile napovedane, da bodo nekateri pacienti, kateri so bili opredeljeni za določene zdravnike, ostali brez primarnega zdravstva in se nam je zdelo seveda zelo pomembno, da vendarle v Državnem zboru tukaj na tem odboru zadeve pogledamo, razjasnimo in seveda skupaj poiščemo možnosti, ki bi izboljšale primarno zdravstvo v Sloveniji. To, da je primarno zdravstvo na slabem izhodišču ali pa, da dejansko je eno izmed najbolj ranljivih in kjer najbolj primanjkuje mladih zdravnikov, družinske medicine, so dejstva, ki so znana že kar nekaj let. In, seveda, glede na to, da je tudi takrat, 5. februarja, prišla ven informacija, da je pri specializacijah zdravnika družinske medicine razpisanih 49 mest in da se je prijavilo samo 7 mladih zdravnikov za specializacijo družinske medicine, se je prižgala tudi nam rdeča luč, da je nekaj narobe s tem poklicem, da nekaj ni v redu, da se mladi za ta poklic ne odločajo. Mladi, ki dejansko želijo delati v zdravstvu, kjer imamo Medicinsko fakulteto v Ljubljani, imamo Medicinsko fakulteto v Mariboru, vemo, kako visoke omejitve so, kakšna želja je mladih po izobraževanju, da pa se enostavno ne odločajo za družinskega zdravnika, in je nekaj hudo narobe. Dejstvo je, da so že takrat, 5. februarja, družinski zdravniki opozorili na nevzdržne razmere in so že na zadnji skupščini Zdravniške zbornice Slovenije, ki je bila 10. januarja 2019, izpostavili, da so družinski zdravniki preobremenjeni, pogosto pregoreli, mladi zdravniki, kot sem že dejala, pa se za specializacijo družinske medicine ne odločajo pogosto in je nevarnost oziroma je bilo zaznano, da družinska medicina počasi ugaša.

Primarna zdravstvena dejavnost je temelj vseh kakovostnih sistemov zdravstvenega varstva v svetu. Zdravniki, ki delujejo na primarni ravni, so zdravniki splošne in družinske medicine, pediatri, specialisti šolske medicine, specialisti medicine dela, ginekologi, zobozdravniki. Na primarni ravni je trenutno ena tretjina koncesionarjev, večina je organiziranih v samostojne prakse, ki so del sistema javnozdravstvenega varstva. S sklicem seje v Novi Sloveniji smo želeli opozoriti, da je stanje slabše tudi zaradi staranja zdravnikov, ker ne prihajajo novi družinski zdravniki, prihaja do večjega staranja in večje izgorelosti. En podatek je celo bil, da tudi ženske zdravnice v Sloveniji dejansko deset let prej umirajo, je zabeleženo, kot ženske povprečne dobe v Sloveniji. Se pravi, da je stanje alarmantno.

Naj povem, da v Novi Sloveniji ne želimo zdaj neke take diskusije, ki ne bi bila plodovita in ki ne bi prinašala nekih sklepov oziroma nekih zavezujočih zadev. Ne želimo poseganja na ideološko področje. Naj tu povem, mi želimo imeti dobro javno zdravstvo, v Novi Sloveniji podpiramo dobro delujoče javno zdravstvo, ki pa mora delati za bolnika. Ne glede, kdo izvaja to javno zdravstvo, želim, da je v ospredju najprej tisti, ki dejansko najbolj potrebuje pomoč, in to je bolnik. Zdaj, ali je to v nekem javnem zavodu ali je to pri koncesionarju, če izhajam iz svoje izkušnje, mi je čisto vseeno, h komu grem, samo da sem čim prej na vrsti in da je ta storitev dobra, kakovostna in da mi omogoča neko nadaljnje zdravljenje. Zato ker primarno zdravstvo, osebni zdravnik je tisti, ki me bo napotil naprej na nadaljnje specializacije in mi bo odprl vrata nadaljnjega zdravljenja. Zato se mi zdi, da je to primarno zdravstvo zelo pomembno. Zdi se mi, da so besede, da je osnovno zdravstvo začelo razpadati, morda na nek način težke, mogoče se bodo danes večkrat poudarile, pa vendar, ne želim govoriti o razpadu, želim govoriti o tem, kaj bomo naredili, da bo to v prihodnje drugače. Na tej seji odbora smo mi dobrih štirinajst dni gostili tudi medicinske sestre in babištvo, ki tudi opozarjajo na svojo izgorelost. Se pravi, da ta neka izgorelost v zdravstvenem sistemu, lahko rečem, je nekako splošna. Zaznane so tudi bolniške, dajejo odpovedi, ni zamenjav in novi se na razpise ne prijavljajo. Zato smo v Novi Sloveniji opozorili, da je treba, tudi kar se tiče odločitve za primarno zdravstvo, poiskati rešitve, da bo poklic družinskega zdravnika zanimiv za mlade, ker po podatkih so začetne plače mladih zdravnikov družinske medicine lahko tudi 20 % nižje od njihovih mladih kolegov, ki so opravili drugo specializacijo. Se pravi, poklic je treba narediti zanimiv.

Zato smo v Novi Sloveniji predlagali dva sklepa. Prvi sklep je: »Odbor za zdravstvo priporoča Ministrstvu za zdravje, da sprejme dodatne ukrepe za omilitev pomanjkanja družinskih zdravnikov in o njih poroča Državnemu zboru Republike Slovenije.« Tu je bilo prvotno napisano do 31. marca, ker pa se je zadeva vlekla, jaz predlagam, da damo datum do 31. maja 2019, to je ta sprememba sklepa. In drugi sklep: »Odbor za zdravstvo priporoča Vladi Republike Slovenije, da pri arbitraži o splošnem dogovoru za leto 2019 dosledno upošteva standarde in normative za družinske zdravnike in jim zagotovi ustrezno plačilo.« Vem, da so zadeve bile v zadnjem tednu že v teku. Spremljala sem objave medijev, tudi ministra in predstavnika Fidesa, kjer so se pogajali. Jaz računam in pričakujem, da bomo s strani ministrstva dobili kaj bolj konkretnega, če bo šlo v to smer.

Za konec še enkrat povem, namen Nove Slovenije je bil predvsem v tem, da se uredi stanje za ljudi, ki potrebujejo zdravstveno pomoč, za bolnike, da ne bi ti ostali brez zdravnikov in da bi lahko neka zdravniška veja, kot je družinska medicina, v prihodnje bila v pomoč in korist vseh državljanov. Ne želim, še enkrat poudarjam, neke razprave, ki bi temeljila na ločevanju, pač pa želim razpravo, ki bo delovala na združevanju in iskanju rešitev.

Hvala.

Krasno, Ivi, hvala, sva že vsaj dva.

Besedo dajem ministru, ki nam bo svojo predstavitev problematike podal v obliki prezentacije, članice in člani odbora ste jo dobili tudi na mizo. Izvolite, gospod minister.

Hvala za besedo, predsednik.

Skozi to prezentacijo in številke bi želel prikazati dejansko stanje, ki je na terenu, ki je bilo, in kakšne so projekcije za naprej. Iz tega bo pravzaprav vidno, da težave niso od februarja in niso od januarja, niso od letošnjega leta, ampak se vlečejo že nekaj let in je to samo nekako rezultat vsega. Kar je pa bolj zaskrbljujoče, je pa to, kot bomo videli iz projekcij, da se negativni trendi pravzaprav samo še poglabljajo.

Če najprej pogledamo številke in denar, ki je bil namenjen za osnovno zdravstveno varstvo skozi leta, od leta 2014 pa do leta 2019, tu je vključen finančni načrt za leto 2019, kažejo rast odhodkov za primarno zdravstvo. Povišanje je bilo je bilo od leta 2014 pa do 2019 za več kot 100 milijonov, kar pomeni, za dobrih 26 % več denarja. Na naslednji sliki oziroma naslednji preglednici vidimo celotne prihodke zdravstvenih domov od leta 2008 pa do leta 2018, torej zadnjih deset let, kjer vidimo, da je bila rast prihodkov za dobrih 32 % oziroma za 111 milijonov, kumulativni poslovni izid se je pa še nekoliko izboljšal in je zrasel za 35 % v teh desetih letih. Potem imamo tudi zaposlene, izračunane iz ur v zdravstvenih domovih, kjer vidimo, da je bila rast števila zaposlenih za dobrih 22 % oziroma za tisoč 800 zaposlenih; tu govorimo o vseh poklicnih skupinah, ne samo o zdravnikih. Poslovanje zdravstvenih domov v letu 2018, pravzaprav je 44 zdravstvenih domov poslovalo pozitivno, skupaj v višini več kot 6 milijonov evrov pozitivnega rezultata, 13 jih je bilo v izgubi za 2,4 milijona, tako je pobotan poslovni izid vseh 57 zdravstvenih domov izkazoval 3,6 milijona presežka prihodkov nad odhodki, kar predstavlja manj kot 1 % celotnih prihodkov. Če pogledamo bilančno stanje na dan 31. 12. 2018, je pa 41 zdravstvenih domov izkazovalo kumulativni presežek, ki je znašal več kot 40 milijonov, 16 zdravstvenih domov je bilo pa v kumulativni izgubi v znesku 7,5 milijona. Če pobotamo vse to, torej oba rezultata, je vseh 57 zdravstvenih domov izkazovalo presežek v višini 32 milijonov. Vsaj v finančnem delu, moram poudariti, je slika bistveno boljša, kot je to na bolnišničnem delu, saj pri bolnišnicah več kot polovica bolnišnic posluje z izgubo.

Na naslednji preglednici imamo 16 zdravstvenih domov z največjim pozitivnim in največjim negativnim rezultatom. Tu vidimo, da finančni rezultat zdravstvenih domov ni v korelaciji z obsegom poslovanja. Manjši zdravstveni domovi, kot vidimo, prvi trije, Lahko, Trebnje in Šentjur, ki so v skupini zdravstvenih domov, manjših po prihodkih in številu zaposlenih, so ustvarili največji presežek prihodkov nad odhodki.

Na naslednji sliki vidimo strukturo zdravnikov po specialnostih. Ta podatek je kot vir OECD, poročilo iz leta 2016 (Slovenijo imate tule rdeče obarvano). Če pogledamo, kako so se gibali kadri pri javnih zdravstvenih zavodih, osnovno zdravstveno varstvo, to je podatek iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vidimo povečanje števila zaposlenih od leta 2007 do 2017 za 2 tisoč 287 oseb oziroma za dobrih 36 % se je povečalo to število zaposlenih. V barvah vidite tudi po strukturi, modri so zdravniki, v oranžni zobozdravniki, zdravstvena nega in ostali zaposleni. Seveda se je kot največja poklicna skupina absolutno povečala zdravstvena nega, pri zdravnikih je bilo tudi nekaj rasti, konkretno je bilo povečanje v obdobju 2007 do 2017 pri zdravstveni negi za tisoč 304 osebe, pri zdravnikih za 516 oseb, pri ostalih zaposlenih pa za 326 oseb, zobozdravniki pa so se povečali za 131 oseb v teh desetih letih.

Na naslednji sliki vidimo število zdravnikov v javnih zdravstvenih zavodih in število zdravnikov zasebnikov s koncesijo v letu 2018, razdeljeno po specialnostih na splošne zdravnike, zobozdravnike, specialiste v ambulantni dejavnosti in ginekologe, tako vidimo tudi tu razmerje. Pri splošnih zdravnikih sta dve tretjini približno proti eni tretjini zaposlenih v javnih zavodih nasproti koncesionarjem. Pri zobozdravnikih vidite, da je to število skoraj 50:50, pri specialistih je pa bistveno več zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih kot pa v koncesiji, enako tudi ginekologi, kjer je razmerje v korist javnih zavodov pravzaprav bistveno večje, kot pa so koncesionarji.

Na naslednji sliki imamo - prav tako vir Nacionalnega inštituta za javno zdravje - število obiskov na primarni ravni od leta 2007 do 2017 po strukturi, torej svetovanje po telefonu, hišni obiski, preventivni obiski in kurativni obiski. Vidimo, da je v strukturi daleč največ kurativnih obiskov, da je število obiskov generalno celo nekoliko padlo v letu 2016 na 2017, vse skupaj je bilo 8 milijonov 819 tisoč 328 obiskov pri družinskih zdravnikih v letu 2017. Ocenjeno število obiskov na zdravnika, v letu 2016 nas uvršča nekoliko nad povprečje triindvajseterice in znaša torej 2 tisoč 223 obiskov, kar pomeni 8,9 obiska na dan pri 250 delavnih dneh. Torej povprečje v triindvajseterici je malenkost manjše, torej Slovenija je malenkost nad tem povprečjem.

Na naslednji sliki vidimo kazalnik zaposlenih v zdravstvu, zdravnike splošne in pa družinske medicine na tisoč prebivalcev. Tudi tukaj vidimo rast od leta 2007 do leta 2017 iz 41 zdravnikov na tisoč prebivalcev na 60 v letu 2017, kar pomeni 48 odstotna rast povečanje števila zdravnikov.

To je pa tista slika, ki sem jo tudi uvodoma omenil, kje se nam je pojavil problem in kakšno so projekcije. Tukaj vidimo trend razpisovanja specializantskih mest družinske medicine in pa njihovo zasedenost. Vidimo, da je ta zasedenost v zadnjih letih bila relativno visoka, tam od 2012, ko je bila 94, pa potem 98, pa zopet 94, pa 2015 nekoliko pade in potem 2016 in 2017 zopet več kot 90 odstotna. Problem, ki se pojavi je v letu 2018 pa res ekstremno velik, vidite kako so se škarje odprle. Bilo je 21 odstotkov zasedenosti razpisanih specializacij, to pa je tisti zaskrbljujoč negativni trend na katerega bomo pa morali pripraviti ukrepe. Pravzaprav se je v letu 2018, jaz sem danes še ugotavljal, malo tudi po - kaj se je dogajal v medijih. V lanskem letu se je zelo veliko začelo pisati in govoriti o težavah družinskih zdravnikov in verjetno je tudi ta negativna, če rečem negativna klima v družbi vplivala na to minimalno ali pa zelo majhno zasedenost razpisanih specializacij.

Na naslednji sliki vidimo projekcijo predvidenih zaključkov specializacij iz družinske in pa splošne medicine. Zdaj nekako v letošnjem letu bo vstopilo v sistem 104 mladih specialistov družinske in pa splošne medicine, v naslednjih treh letih pričakujem vstop v sistem med 60 do 80 mladih specializantov na leto, kar pomeni, da bo pričakovano število specializantov oziroma specialistov družinske medicine in splošne medicine v letu 2022 upoštevaje predvideno upokojitve, tukaj seveda lahko samo demografsko statistko upoštevamo oziroma napoved, bomo imeli 113 specialistov več, kot jih imamo v sistemu danes. Vendar pojavi se problem zniževanja glavarinskih količnikov skozi leta in pa ciljna vrednost, ki je bila dogovorjena,. To je tisoč 500 glavarinskih količnikov, kar pa pomeni, da če bi želeli doseči ta cilj, bi v sistemu potrebovali še 600 dodatnih zdravnikov družinske medicine, to je pa tisti velik problem, ki ga ta trenutek imamo, torej nimamo asa v rokavu in dejansko nam v sistemu primanjkuje zdravnikov in z uresničevanjem tega stavkovnega sporazuma in pa zniževanja glavarinskih količnikov samo še drastično, kako naj rečem temu, poslabšamo to stanje. Se pravi, robni pogoji, ki prihajajo v naslednjih letih bodo samo še zaostrili situacijo v kolikor bomo ostali pri tem nivoju glavarinskih količnikov in pri tem negativnem trendu. To so tisti pa res zaskrbljujoče zadeve, ki jih bo potrebno v zelo kratkem času odpraviti oziroma začeti reševati, saj bo ta problem veliko večji, ki pa lahko v naslednjih letih pripelje do resnih težav na primarni ravni.

Tukaj vidimo, zdravniki na primarni ravni na 100 tisoč prebivalcev za leto 2016 in nekako udi umestitev Slovenije, vidimo, da smo pa tukaj zelo nizko s 57 zdravniki na 100 tisoč prebivalcev, daleč pred vsemi je Belgija s 114 zdravniki, potem Ciper 92 in tako naprej. Tukaj vidimo graf, ki prikazuje uvedbo in delovanje referenčnih ambulant družinske medicine in pa število delujočih ambulant družinske medicine. Pravzaprav podatki nam kažejo, da z uvedbo referenčnih ambulant, mislim, da jih je približno 800 ozirom 812, če sem čisto natančen, nismo dosegli tistega primarnega cilja, da bi skozi to uvedbo referenčnih ambulant razbremenili ostali sistem, ker se nam skozi povečevanje pravzaprav ni obremenitev na primarni ravni nikakor zmanjševala, dejansko nas je pa ta uvedba referenčnih ambulant stala kar precejšna sredstva, se na hitro izračunal in sicer je plačana ena polovica diplomiranje medicinske sestre, kar pomeni v splošnem 39 tisoč evrov letno, pri tem številu ambulant je to 31,2 milijonov evrov dodatnih stroškov na leto.

Ta slika je nekoliko bolj zanimiva, ta nam pa daje dejansko stanje, ki je trenutno na terenu, če temu tako rečem, opredeljenost pri izbranih osebnih zdravnikih in doseganje glavarinskih količnikov. Tukaj vidite, ne vem, se vidi čisto na koncu tiste majhne številke? Ampak dva stolpca, ki sta največja, pomenita število glavarinskih količnikov, ta je malo manjši, 2 tisoč en do 2 tisoč 500 in naslednji razred 2 tisoč 500 en glavarinski količnik do 3 tisoč. Pravzaprav imamo v segmentu 2 tisoč 500 do 3 tisoč glavarniskih količnikov največje število timov. Potem vse kar je čez, imamo tudi potem nad 3 tisoč in 3 tisoč 500 pa nad 4 tisoč, ampak teh je bistveno manj. Torej dejansko nam kažeta ta dva povečana stolpca jedro problema oziroma obremenitev ali pa največje število timov v razredu, torej med 2 tisoč 500 in pa 3 tisoč glavarniskih količnikov. Ta slika sicer kaže nekako, da ni povezave med poslovno uspešnostjo in pa obremenjenostjo zdravnikov splošne medicine, to smo videli tudi iz podatkov čisto na začetku, kjer ste videlo poslovanje zdravstvenih domov.

Potem pa, če gremo na ukrepe, mi smo pravzaprav v zadnjih 14 dneh, ko smo nova sestava ministrstva večino časa porabili za dogovarjanje, reševanje, pripravo nekako ukrepov. Sestavili smo, mislim, da zelo referenčno skupino, v kateri so zdravniki primarnega zdravstva, v kateri so predstavniki zbornice, predstavniki socialnih partnerjev, predstavniki medicinske fakultete, predstavniki zdravstvene zavarovalnice in pa Ministrstva za zdravje torej tisti ključni deležniki v zdravstvu, ki skupaj pripravljamo ukrepe, torej tiste kratkoročne za reševanje tega akutnega stanja in pa seveda srednjeročne in kot ste videli tudi iz projekcij, zagotovo bo potrebno prioritetno pripraviti tudi dolgoročne ukrepe in pa dvigniti, če temu tako rečem atraktivnost za poklic družinskega zdravnika.

Kot sem že povedal uvodoma, torej določili smo 95 specializacij iz družinske medicine v letu 2019, to je ta spomladanski del, je že izveden, kjer je predvideno 62 razpisanih specializacij. Potem smo sodelovali tudi na kadrovski konferenci oziroma karierni konferenci na Zdravniški zbornici, kjer smo poskušali tudi sami z nagovorom mladih študentov nekako doprinesti k zanimanju za ta poklic. Potem tako imenovan uvoz tujih zdravnikov, čeprav je ta termin tak telo negativen, ampak takšen pač je, danes, z današnjim dnem je potekla javna razprava v zvezi s predpisom, s katerim bo omogočen uvoz 55 zdravnikov družinske medicine iz tretjih držav. To so bile namreč javljene potrebe vodstev zdravstvenih domov. Težko ta trenutek ocenim kakšen bo učinek oziroma kakšen bo izplen tega predpisa.

V nadaljevanju pripravljamo tudi predlog novega modela financiranja družinskih ambulant, kje rimamo že delavno skupino, ampak ker bo ta aneks h končnemu dogovoru imel finančne posledice seveda ne spada med kratkoročne rešitve tega meseca oziroma dveh.

Potem smo na ministrstvu pripravili predlog aneksa števila 1 k splošnemu dogovoru in ga poslali v usklajevanje ostalim deležnikom, ki pravi tri ključne stvari, torej da zdravniki lahko zavračajo nove paciente, ko dosežejo tisoč 895 glavarinskih količnikov na nacionalnem nivoju ob upoštevanih pogojih podpisanih v stavkovnem sporazumu. Kot veste je bilo prej povprečje izpostav ZZZS. Potem nove izvajalce, ki ne dosegajo zahtevane kvote opredeljenih zavarovanih oseb se bo namesto dve leti financiralo 4 leta z 80 procenti vrednosti ambulante splošne oziroma družinske medicine, torej podaljšujemo ta rok za dve leti in pa novi timi se sedaj 4 leta ne bodo upoštevali v izračunu povprečja glavariskih količnikov izvajalca. Do sedaj je bilo to 2 leti, tako da tudi tukaj ena dodatna spodbuda. Kot sem že povedal, sprejem aneksa 2 k splošnemu dogovoru v 2019, kjer bomo implementirali nov model financiranja, ampak kot že rečeno ima finančne posledice, zato ocenjujemo, da bi ta aneks 2 lahko bil sprejet tam nekje v mesecu juliju po, če bodo vsi postopki v najkrajših možnih okvirih in pa pripravljamo oziroma smo že pripravili nabor, tole je, nimam sicer na slajdih, ampak imam tukaj pripravljen nabor zmanjšanja administrativnih obremenitev. mi smo dejansko šli po celem procesu in poskušali zmanjšati oziroma opredelili tiste administrativne ovire, ki bi jih lahko razbremenili družinskih zdravnikov.

Zdaj, preden zaključim, vseeno, ko sem ravno pri besedi, predsednik, če dovolite, na ministrstvu in pa vsi ostali deležniki, ki se pogovarjamo zadnjih 14 dni - verjamem in upam, da imamo vsi, bom rekel temu odprte karte in iskrene namene rešiti to akutno situacijo, ki je na terenu. Me je pa zaskrbelo danes - članek, ki se je pojavil v določenih medijih, da bi lahko za temi ukrepi oziroma odpovedmi zdravnikov se skrivala epeizacija ali pa bom rekel privatizacija javnega zdravstvenega sistema, čemur pa na ministrstvu ostro nasprotujemo in seveda zavračamo takšne namene, ampak upam, kot sem rekel, da se motim, in da imajo vse skupine s katerimi se pogovarjamo iskrene namene in da bomo s temi ukrepi, ki so bili nekako zahteva, da zdravniki torej prekličejo svoje odpovedi, da se bodo tudi, da se bo tudi druga stran tega držala in da do teh odpovedi ne bo prišlo.

Hvala lepa.

Hvala, gospod Šabeder.

Preden nadaljujemo razpravo zgolj - zelo pozorno sem vas poslušal, če sem vas pravilno razumel o novemu delu financiranja se bomo lahko bolj resno pogovarjali nekje junija?

Mi že sedimo, pripravili smo, torej že sedimo v delavni skupini skupaj s predstavniki zdravstvene zavarovalnice in pa zdravnikov, torej podobna sestava kot tudi za reševanje te akutne problematike. Gre pa zato, da bo aneks 2 imel zagotovo finančne posledice in seveda vemo, da potem to za sabo potegne svoje proceduralne dele in pa postopke, zato govorim o tem, da prej kot v mesecu juliju ni realno za pričakovati, da bi šel aneks 2 skozi proceduro.

Ja, hvala.

Seveda, da imamo časovnice, dobro, hvala.

Zdaj boste besedo dobili vabljeni. 15 vas je, ne? 15 različnih predstavnikov. Mi vsi, ki sedimo tukaj, smo soodgovorni za politiko slovenskega javnega zdravstva. Nekateri ste v teh zgodbah že dlje časa, nekateri ste, dajmo reči na različnih položajih že skoraj celo profesionalno življenje, nekateri smo padli v to pol leta nazaj, ampak odgovornost je skupna in namen politike je javna raba uma v skupno dobro.

Jaz zdaj predlagam, da se vsak od vas omeji na maksimalno 10 minut. Ogromno je bilo že povedano, tudi delno izkrivljeno verjetno kaj čez medije, ogromno gradiva smo članice in člani odbora dobili, so v sistemu in seveda, kot je to pravilo za potrebe magnetograma, se predstavite, ime priimek, funkcija in koga zastopate. Kdo želi prvi besedo?

Izvolite.

Hvala za besedo.

Igor Muževič v imenu Sindikata zdravnikov družinske medicine PRAKTIK.UM. V tem kratkem času bi rad jaz predvsem pojasnil, kaj se pravzaprav dogaja, zakaj sploh prihaja do takšnih recimo temu kriznih razmer v družinski medicini in v osnovnem zdravstvu nasploh. Sindikat družinskih zdravnikov je nastal leta 2012 zaradi tega, ker smo mladi zdravniki, ki smo šele vstopili v sistem, ugotovili, da to, kar nas naši učitelji učijo, nima nobene povezave s tem, kar lahko mi našim bolnikom nudimo in dnevno smo se srečevali in se še vedno srečujemo, s stiskami bolnikom in tudi z posledicami tega, da nismo mogli ustrezno razviti odnosa v družinski medicini, ker odnos je temelj zdravljenja in uspeha v našem poklicu. Hitro smo sklicali sestanek z ZZZS po ustanovitvi in že v začetku leta 2013, se dobili s takratnim direktorjem ZZZS, gospodom Fakinom, kjer smo mu predstavili natančno številke – namreč, takrat so bile številke še bolj dramatične kot sedaj, o tem malo več – in nam je takrat direktor povedal, da nam je res težko in če nam kaj ni všeč, naj damo odpoved. Nato je rekel, da nam bo predlagal, katero knjigo o iskanju sreče naj kupimo in ne nazadnje je povedal še, da, kaj se pa pravzaprav pritožujemo, saj v Indiji je bistveno huje.

Par mesecev za tem je ena kolegica na tem sestanku res dala odpoved in je rekla, da je to najboljši nasvet, kar jih je v življenju slišala in se še danes zahvaljuje bivšemu direktorju. Takrat se je sprožilo ogromno debate, ali je to res rešitev za družinsko medicino, da ne moremo pomagati našim bolnikom, ampak da bomo morali dajati odpovedi, kot to predlaga direktor ZZZS. Mi smo rekli ne in mi smo ustanovili sindikat zato, da argumentirano in dokumentirano pokažemo, da zadeve je treba peljat skladno z razvitim svetom, Evropo, Skandinavskimi državami, ne nazadnje tudi s Kanado, ki ga je bivša poslanka Julijana Bizjak Mlakar izpostavila kot najboljši javni zdravstveni sistem na svetu - v Kanadi. Mimogrede, vsi zdravniki družinske medicine v Kanadi so zasebniki, to je najboljši javni zdravstveni sistem po mnenju velike nasprotnice zasebnikov.

Tukaj se zapletamo v temeljni problem razumevanja, kaj je javno zdravstvo. Ali veste? Javno zdravstvo ne predstavlja politično ugrabljeno državno zdravstvo, ki ima, so popoln nadzor nad(?) denarjem in ki sili zdravnike k nezakonitemu delu, h kršenju Hipokratove zaprisege, da delajo škodo bolnikom in je tako regulirano, da zdravniki nimajo niti alternative - lahko grejo polagat keramiko ali pa vztrajajo v tem nezakonitem sistemu. To je realnost, ki jo ponuja, medtem ko ves drug svet - razen nekaterih slovenskih politikov in novinarjev - razume javno zdravstvo kot solidarna dostopnost do kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev brez doplačil, ne glede na socioekonomski položaj. To je javno zdravstvo. Politično ugrabljene stene državnih zavodov ne zdravijo ljudi. Ljudi zdravijo zdravniki in medicinske sestre in ostali marljivi delavci.

In ko boste enkrat to razumeli, boste tudi razumeli problematiko osnovnega zdravstva in medicine na splošno. Do takrat pa lahko preko medijev se manipulira in prek državnih zavodov telovadi s številkami v nedogled, ko se pa enkrat končno v kot stisne ljudi, ki manipulirajo s številkami, se pa skrijejo v mišje luknje in ne pustijo javni nadzor pred javnostjo in novinarji, da se te številke tudi pogledajo. Ali si dejansko Slovenci zaslužimo živeti v taki državi, ki so bolniki tako zmanipulirani, da se neha skrbeti za njih?

Nadalje, ko smo se borili, smo več sporazumov - tudi z bivšo ministrico Milojko Kolar Celarc – podpisali. Vse je bilo grobo kršeno. Sprejet je bil Zakon o zdravstveni dejavnosti – to je ravno ta, na podlagi katerega je zdravstveni inšpektorat rekel, da se lahko sklepa podjemne pogodbe preko espeja. Mi smo temu zakonu nasprotovali. Ta je bil sprejet in je dodatno omejil avtonomijo zdravnikov in dodatno zmanjšal zanimanje za zdravnike družinske medicine. Tudi povedali smo, da bo to povečalo umrljivost ljudi in dejansko, kazalniki se slabšajo in Slovenija drsi navzdol po lestvici kakovosti zdravstvenega sistema.

Kaj se je še zgodilo v tem času? 20 % več starostnikov v desetih letih. Pravijo, da je 41 % več zdravnikov družinske medicine v istem času, samo zakaj je potem samo 6,7 % več plačanih timov? Zato, ker ti zdravniki ne pridejo v sistem, ker so bili v preteklosti prisiljeni iti v družinsko medicino, da so jim zaklenili druge specializacije in so iskali rešitev, da pobegnejo in so pobegnili. Kuba ima dober zdravstveni sistem, samo, mi imamo to smolo, da nismo otok in žičnata ograja na žalost ne zadržuje zdravnikov pod prisilo v tej državi. To bi bila rešitev, seveda, samo, to zgleda tako, da Kubanci izvažajo svoje zdravnike tako, da za talce vzamejo njihove sorodnike in jim potne liste vzamejo – zato funkcionira kubanski sistem in ja, res je dober, pač imaš, pod prisilo zdravnike, ki delajo. To je opcija, v kateri gremo, samo, dokler smo v Evropski uniji, žal imajo zdravniki možnost iskati in zdravniki bolnike pod Hipokratovo zaprisego nekje, kjer jim to tudi omogočajo. Slovenija jim ne.

Kaj se je še zgodilo? Referenčne ambulante, ki se reklamirajo kot razbremenitev. Dober projekt, samo to je dodatno obremenitev. V navidezni zdravi populaciji najdemo bolne ljudi, ki jih potem moramo mi spet dodatno obravnavat. Ja, v naslednjih dveh letih se obeta več specialistov – do leta 2022, je lepo povedal gospod minister, koliko jih bo več. Do leta 2027, s tem trendom, jih bo pa 150 manj, kot danes. Zdaj imamo 5 do 7 minut na posameznega bolnika, se pravi imeli bomo 2 do 3 minute na posameznega bolnika, dobro, da ne bom lagal 4 do 5 minut na posameznega bolnika, ali pa še manj, ker zdravniki ne moremo več vztrajati. Hipokratova zaprisega in Ženevska deklaracija nam pravijo, da smo mi odgovorni za bolnika, ki je pred nami. Nismo odgovorni za sistem, ki so ga »zafurali« politiki v Sloveniji. Ne, mi moramo skrbeti za posameznika. Ne moremo nacije reševat.

ZZZS je v zadnjih dveh letih poslal več okrožnic z nekimi nerazumljivi navodili, kot v zadnjih desetih letih. Uvedli so nam e-napotnice, s katerimi buljimo skoraj polovico delovnega časa v računalnike in ne nazadnje, dve leti poslušamo propagiranja novega obračunskega modela s strani ZZZS, s podatki, za katere se je izkazalo, da so neresnični. Minister vam je predstavil podatke o obiskih NIJZ, ki so povsem v neskladju s podatki ZZZS in ZZZS jih noče razkrit javno. Politiki, vi morate prisilit ZZZS, da javnost stopi v podatkovno bazo ZZZS in da razkrijejo svoje podatke, ker imamo dovolj tega. Potem pa rečejo, da minute niso pomembne, a vsak dan so manipulirali z minutami, potem pa niso več pomembne. So pomembne, ker se mi samo o normativih pogovarjamo.

Ves čas se o normativih pogovarjamo in to je edina zahteva kranjskih, celjskih, mariborskih in vseslovenskih zdravnikov, da lahko delajo po normativih in varno in lepo vas prosim, ne govorite o neumnostih o privatizaciji, če boste omogočili zdravnikov, da odklanjajo nad normativi delo in imamo rešitev, da se sistem stabilizira, takšen, kakršen je, brez kakršnihkoli koncesij. Naredite to, v enem tednu, pa bodo vsi umaknili tole za odpoved.

Kar smo pa mi obveščali in stojimo za tem, naše članstvo je, da jim omogočimo, kako delat kot zdravnik družinske medicine, kakovostno, ne da bi rabili keramike polagat. Ja, to pa delamo in smo delal in to ni organiziranje odpovedi, ko so ljudje v človeški stiski, ampak informiranje članov, da vejo, da lahko delajo kakovostno in hvala lepa, to bomo še naprej delal, ker če politika misli povečevati umrljivost ljudi, z zmanjševanjem dostopa do javnega zdravstva, ker ne ve, kaj je javno zdravstvo, potem, hvala lepa, mislim, da smo zdravniki družinske medicine bomo znali pomagati bolnikom tudi brez tega, da se drži »štanga« koruptivni ugrabitvi tako imenovanega javnega - v resnici pa politično ukradenega – zdravstva. Hvala lepa.

Hvala za besedo, gospod Muževič.

Moram reči, da večina članic in članov odbora ve, kaj je javno zdravstvo. Jaz imam občutek, da vseeno ve, ker sem se pogovarjal z vsemi vami, v glavo drugih pa seveda ne vidim.

Kdo je drugi na vrsti? Izvolite.

Hvala za besedo.

Mislim, da je prav, da se za Igorjem oglasim jaz.. Jaz sem doc. dr. Nena Kopčavar Guček in sem ena od Igorjevih učiteljev, za kar prevzemam polno odgovornost in sem v strokovnem in osebnostnem smislu na Igorja zelo ponosna, ne vem pa, če imamo kaj zaslug za to. Samo spomnim na Hipokratovo prisego, samo na tisti del, kjer smo zdravniki dolžni govorit resnico, ne glede na to, kako smo trenutno oblečeni – v belo haljo ali kaj drugega in kje sedimo, zato stojim za vsem, kar bom zdaj povedala.

Odpovedi zdravnikov družinske medicine so dejanja..