Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Spoštovani podpredsednik gospod Križan, vse najboljše ob rojstnem dnevu. Začenjam 13. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi 1. in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne prav lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 13. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 12. junija 2026, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke z dnevnega reda ali za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru zato predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo torej na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da najprej preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. Če je vse okej, kar glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Prekinil sem glasovanje, lahko gospodu Hanu kdo pomaga? A lahko preverite še enkrat vsi?
Pa kar ponovimo glasovanje. Navzočih je 81 poslancev, za je glasovalo 78, proti ni bil nihče. s čimer ugotavljam, da je dnevni red 13. izredne seje Državnega zbora določen.
Tako prehajamo na 2. točko dnevnega reda, to je na Mandatno-volilne zadeve.
Zato prehajamo na obravnavo Predloga sklepov o pravici do opravljanja funkcij poslank namesto poslank, ki opravljata funkcijo državnih sekretark.
Ker poslanki Barbara Levstik Šega in Tea Košir v času, ko opravljata funkcijo državnih sekretark, ne moreta opravljati funkcij poslank, je Državna volilna komisija Državnemu zboru posredovala sklepa, s katerima je ugotovila, da pripada pravica opravljanja funkcije poslank namesto poslanke, ki opravljata funkcijo državnih sekretark, gospe Anji Cajhen in pa gospe Eleni Zavadlav Ušaj. Sklepa Državne volilne komisije je obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je Državnemu zboru predložila predlog sklepa, ki je objavljen na e-klopi.
Želi mogoče gospa predsednica komisije magistra Karmen Furman predstaviti poročilo komisije? (Ne.) Ali želi mogoče besedo predstavnik katerekoli poslanske
skupine? Ali želi mogoče besedo poslanke ali poslanci? Ugotavljam, da ni razpravljavcev, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje.
Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da na podlagi tretjega odstavka 82. člena Ustave, 14. člena Zakona o poslancih ter 13. člena v povezavi s 17. in 112. členom Poslovnika Državnega zbora sprejme naslednji sklep: V času, dokler poslanki, ki sta bili 10. junija 2026 imenovani za državni sekretarki, ne moreta opravljati funkcije poslanca Državnega zbora, opravljata funkciji poslanke današnjega dne. Gospa Ana Cajhen, Rojena 4. 6. 1987, stanujoča Pšata 32 1262 Dol pri Ljubljani namesto gospe Barbare Levstik Šega, ki opravlja funkcijo državne sekretarke in namesto Mihaela Zupančiča, ki opravlja funkcijo ministra. Nadalje gospa Elena Zavadlav Ušaj, rojena 20. 10. 1971, stanujoča Lemutova ulica 15, Nova Gorica namesto gospe Košir, ki opravlja funkcijo državne sekretarke.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslancev, za je glasovalo 82 poslancev, proti ni bil nihče.
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Zato poslanski kolegici vabim, da se nam pridružita in zasedeta svoji poslanski mesti ter jima želim, da v poslanskih klopeh uspešno opravljata delo poslank. Iskrene čestitke iz srca obema.
Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o imenovanju članov Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije. Predlog sklepa je v obravnavo Državnemu zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Želi za dopolnilno obrazložitev predlagatelja besedo predsednica komisije, magistra Karmen Furman? Želi mogoče besedo predstavnik katerekoli poslanske skupine? Bi mogoče razpravljala kakšna poslanka ali poslanec?
Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.
Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se za člane Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije za dobo petih let imenujejo izmed predstavnikov reprezentativnih invalidskih organizacij na predlog Nacionalnega sveta invalidskih organizacij in pa izobraževalnih institucij doktor Andrej Brodnik, doktor Dušan Caf in pa gospa Sanja Pungertnik ter izmed različnih strokovnjakov s področja elektronskih komunikacij: doktor Boštjan Batagelj, gospod Primož Glavač, gospod Aleš Lipičnik, gospod Jernej Markič, magister Martin Mlakar, gospod Jernej Otič in pa gospod Igor Vovk. Mandat članom začne teči 24. junija 2026.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslancev, za je bilo 51, proti je bilo pet poslancev.
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo Predloga Sklepa o razrešitvah in imenovanjih predsednice in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora. Nov predlog sklepa z dne 12. junija 2026 je pripravljen na podlagi predloga Poslanske skupine Nova Slovenija, SLS, FOKUS z dne 9. junija 2026, Poslanske skupine Svoboda z dne 11. junij 2026 ter predloga Poslanske skupine SDS z dne 12. junija 2026. Želijo mogoče predstavniki predlagateljev
besedo? Bi mogoče razpravljali ali pa dali besedo predstavniki poslanskih skupin? Bi mogoče kdo od poslank in poslancev kaj povedal na to temo? Zaključujem razpravo.
Zato prehajamo na odločanje o predlogu sklepa o razrešitvah in imenovanjih predsednice in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora, s katerim se v Ustavno komisijo za predsednico imenuje magistra Tamara Kozlovič, za podpredsednici pa gospa Lucija Tacer Perlin in gospa Anja Bah Žibert. V Komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se razreši podpredsednica gospa Iva Dimic, za podpredsednika pa se imenuje Andrej Černigoj. V Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost ter za podpredsednika imenuje gospod Janez Beja. V Odboru za finance pa se za podpredsednika imenuje gospod Luka Simonič.
Kar glasujemo. Navzočih je 83 poslancev, za je glasovalo 82, proti ni bil nihče.
S čimer ugotavljam, da je sklep sprejet in zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah v okviru skrajšanega postopka.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanimi gospo Jelko Godec, gospodom Janezom Ciglerjem Kraljem in gospo Katjo Kokot. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Andreju Kosiju.
Hvala spoštovani predsednik za besedo, spoštovani kolegi in kolegice, državljani in državljanke Republike Slovenije.
Volitve so pomemben del demokracije, saj ljudem omogočajo, da bodisi neposredno ali posredno sodelujejo pri upravljanju ali države ali lokalne skupnosti, zato so tudi lokalne volitve pomemben del, saj na ta način torej občani in občanke sodelujejo pri upravljanju te lokalne skupnosti. Dosedanja ureditev na lokalnih volitvah v ožje dele občin, torej v krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti, je omogočala uravnoteženo zastopanost v svete krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti, saj so bili predstavniki izvoljeni iz različnih delov občine, vključno z manjšimi kraji in naselji, kajti v teh skupnostih so te lokalne volitve, torej zakon o lokalnih volitvah omogoča, da je bilo več volilnih enot. Na ta način so bili torej v odločanje vključeni interesi tako mestnih kot tudi podeželskih območij, kar je prispevalo k bolj enakomernemu razvoju občine.
Državni zbor je na 25. redni seji novembra 2024 sprejel /akon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah. S spremembo 109. člena zakona o lokalnih volitvah se je določilo, da se za volitve izvedejo v eni sami volilni enoti. Takšni ureditvi smo takrat kot v opoziciji seveda nasprotovali in opozarjali, da bo to negativno vplivalo na enakomeren oziroma uravnotežen razvoj občin, ter pravično zastopanost različnih delov lokalnih skupnosti. Tako so v veljavo stopile zgolj bolj mestne in urbana območja, medtem ko so pa manjša naselja, manj poslana naselja, izgubila svoj pomen. Ureditev, ki je bila torej sprejeta 2024, pomeni, da na območjih z večjo koncentracijo prebivalstva odločilno vplivajo večje število volivcev, zaradi česar bodo kandidati iz gosteje poseljenih območij v veliki prednosti. Posledično obstaja nevarnost, da bodo podeželska območja ostala brez ustreznih predstavnikov v svete krajevnih oziroma vaških skupnosti. Takšna ureditev je bila sprejeta brez analize, kaj bo prinesla predvidena centralizacija z odpravo volilnih enot za volitve v ožje dele lokalne skupnosti in takšna ureditev tudi pomeni, da bodo zaradi večje koncentracije prebivalstva v središčih imeli pomembno številčno prednost pred manjšimi deli ožjih delov krajevnih oziroma vaških skupnosti
in posledično bodo prebivalci okoliških naselij in podeželskih območij ostali brez svojih predstavnikov.
Zato smo se v poslanskih skupinah torej predlagateljev odločili za spremembo tega zakona in vzpostavili možnost, da se občine same odločijo, v katero smer bodo šle, ali bodo torej sledile temu, da imajo v svoji četrtni, krajevni, vaški skupnosti eno volilno enoto, ali bodo sledile temu, da jih imajo več. Torej to pomeni, da se bodo večjo pomembnost lokalne skupnosti in tudi možnost večjega samoodločanja. In tudi to pomeni, da kljub temu, da bodo lokalne volitve čez nekaj mesecev, ne bo bistveno vplivalo na samo volilno, volilno, volilni proces, kajti občine bodo lahko sledile temu, kar so že imele vzpostavljen sistem do te spremembe tega zakona, ali pa bodo pač preprosto sledile temu, kar je bilo že vzpostavljeno s spremembo te zakonodaje. Predlagamo pa tudi, da se da tujci, torej državljani tretjih držav, ki imajo stalno državljanstvo v Republiki Sloveniji, več ne bi volili predstavnikov lokalne skupnosti. To pa zato, kajti ustava v 43. členu govori, da imajo volilno pravico vsi polnoletni državljani in državljanke Republike Slovenije, da pa lahko, glede tujcev pa lahko zakon, torej lahko, še enkrat ponavljam lahko, zakon določa, pod katerimi pogoji in v katerih primerih bodo tujci iz tretjih držav lahko volili v Republiki Sloveniji oziroma tujci iz drugih držav. Torej, ker smo del Evropske unije, lahko torej tujci, državljani evropske, držav Evropske unije volijo, kajti to je pravica vseh držav Evropske unije, medtem pa državljani vseh držav to ne morejo. Predvsem pa zato, kajti v Sloveniji smo priča številnim problemom fiktivnih prijav, vsaj v lanskem letu je bilo po poročilu policije tu kar preko 1500 takšnih primerov kršitev te zakonodaje. In seveda, velikokrat se zgodi, da tujci, ki sploh ne živijo v lokalni skupnosti, imajo potem volilno pravico.
Tako da prosim, da se ta zakon seveda tudi sprejme. Hvala.
Najlepša hvala, gospod Kosi.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval tudi Odbor za notranje zadeve in javno upravo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku gospodu Antonu Šturbeju. Kar izvolite k govornici.
Predsednik, hvala za besedo.
Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani.
Odbor je kot matično delovno telo na 5. nujni seji 10. junija 2026 obravnaval Predlog zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah.
Uvodoma je predstavnik predlagatelja podal dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona ter predstavil razloge za njegovo pripravo in rešitve, ki jih prinaša. Mnenje o predlogu zakona so podali še predstavnica Zakonodajno-pravne službe in predstavnik Državnega sveta.
V razpravi so poslanke poslanskih skupin Svoboda in Levica Vesna ter poslanec SD izrazili nasprotovanje predlogu zakona, predvsem zaradi posega v volilno pravico na lokalni ravni državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Poudarili so, da gre za ustavno varovano pravico ljudi, ki so trajno vključeni v lokalno okolje in da številni tujci opravljajo pomembna dela. V Sloveniji in plačujejo davke, zato je njihovo izključevanje iz lokalnega odločanja nedemokratično. Izpostavili so integracijski vidik lokalne volilne pravice, ki jo imajo tujci, saj njihovo vključevanje v lokalno demokracijo spodbuja povezanost s skupnostjo in odgovornost do okolja, v katerem živijo. Glede podobnih ureditev v drugih državah so izpostavili, da so te primerljive, selektivne, brez širšega konteksta njihovih ureditev in da v Evropi ne obstaja enoten model; številne evropske države tujcem na lokalni ravni omogočajo različne oblike politične participacije, nekatere pa tudi na podlagi bilateralnih sporazumov ali po daljšem obdobju prebivanja v lokalni skupnosti. Poslanke in poslanci poslanskih skupin SDS, NSi, SLS, Fokus ter Demokrati. Anžeta Logarja so izrazili podporo predlogu zakona in opozorili, da je slovenska ureditev do tujcev
iz tretjih držav med bolj liberalnimi v Evropi. Med drugim so povedali, da lokalne volitve predstavljajo izraz politične pripadnosti državi in narodu, zato bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana predvsem na državljanstvo in pripadnost državi. Obrazložili so tudi, da Slovenija k zagotovitvi volilne pravice državljanom Evropske unije zavezuje evropska direktiva, medtem ko na podlagi te direktive država članica lahko dovoli državljanom tretjih držav, da sodelujejo na lokalnih volitvah. Povedali so, da je po njihovem mnenju predlog zakona skladen z Ustavo Republike Slovenije, kjer je med drugim navedeno, da lahko zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo tujci volilno pravico. V zvezi z volilno pravico tujcev na lokalnih volitvah, volitvah so poudarili pomen jasnih pravil in zaupanja v lokalni volilni sistem, ki mora biti primerljiv z ureditvami v drugih evropskih državah. Povedali so, da imajo tujci, ki v Sloveniji živijo dlje časa, možnost pridobiti slovensko državljanstvo, s čimer pridobijo tudi volilno pravico. Pozdravili so rešitev predloga zakona, ki občinam vrača možnost izbire med eno ali več volilnimi enotami glede na njihove razmere. Izpostavili so pomembnost enakomerne zastopanosti različnih delov občin, zlasti podeželskih območij, in poudarili, da bi morale imeti občine več svobode pri organizaciji lokalnih volitev. Po končani razpravi je odbor glasoval o amandmajih Poslanske skupine Svobode in o predlogih za amandmaje odbora poslanskih skupin SDS in NSi, SLS in Fokus. Odbor je sprejel svoje amandmaje k 2. in 4. členu ter za novi 4.a člen ter vse člene predloga zakona. Hvala za vašo pozornost.
Najlepša hvala, gospod Šturbej.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Najprej ima besedo predstavnica Levice in Vesne, gospa Nataša Sukič.
Hvala za besedo.
Spoštovane državljanke in državljani.
Pred nami ni neka nedolžna mala tehnična spremembica volilne zakonodaje, pred nami je politična odločitev o tem, kdo sme biti del skupnosti in kdo ne. Predlagatelji želijo ljudem, ki tukaj živijo, delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke in soustvarjajo lokalno okolje, odvzeti pravico, da odločajo o skupnosti, katere del so jih politično izbrisati. Izbris leta 1992 je pomenil odvzem pravnega obstoja, ljudje so izgubili dokumente, socialne pravice, zdravstveno zavarovanje, pravno varnost. Današnjega posega s tem ni mogoče povsem enačiti, a vendarle nekaj pa je vseeno skupno. Takrat je država določeni skupini ljudi odrekla pravni obstoj. Danes ji želi odreči politični obstoj. Ljudje s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki jih neposredno zadevajo odločitve občinskih svetov in županov, naj bi izgubili pravico, da o teh odločitvah sploh soodločajo. Lahko ostanejo delovna sila, lahko ostanejo davkoplačevalci, lahko ostanejo prebivalci. Ne smejo pa biti več politični subjekti. V tem je bistvo tega sramotnega predloga. Volilna pravica je temelj demokracije, je pravica, ki človeka naredi za politični subjekt. Kdor ljudem odvzame glas, jim sporoča, da njihov glas ni pomemben, da oni niso pomembni. Zato je pomenljiva izjava predlagateljev, da so tujci tukaj zato, da delajo, ne pa da odločajo, kar seveda ni lapsus. To je srčika političnega programa stranke SDS, programa, po katerem so ljudje dovolj dobri, da gradijo naše ceste, delajo v naših tovarnah, bolnišnicah in domovih za starejše. Niso pa dovolj dobri, da bi imeli besedo pri odločanju o skupnosti, ki jo vsak dan pomagajo graditi. Vprašajmo se, je to še demokracija? To, da ljudi deliš na občane prvega in občane drugega reda? Še posebej problematično pa je, da za ta poseg ni nobene resne utemeljitve. Nobene.
Volilna pravica tujcev s stalnim prebivališčem na lokalnih volitvah obstaja že od leta 2002. Skoraj četrt stoletja. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora opozarja na ustavnopravna vprašanja tega posega. Pravna mreža za varstvo demokracije opozarja, da bi takšna sprememba težko prestala ustavno presojo. Predlagatelji niso pojasnili, kakšen legitimen cilj zasledujejo, niti kakšno škodo naj bi povzročala dosedanja ureditev. Niso pojasnili, zakaj je treba skoraj četrt stoletja star demokratični standard ukiniti prav zdaj. So pa izbrali zelo zanimiv trenutek, nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami, kar je unikum v Evropski uniji. Kajti, česa takega, da bi spreminjali volilno zakonodajo tik pred volitvami, razvite demokracije ne poznajo. Zato se postavlja vprašanje, ki se mu ni mogoče izogniti: ali želijo predlagatelji iz volilnega telesa odstraniti skupino ljudi, za katero domnevajo, da ne glasuje pravilno? Na zadnjih volitvah je glasovalo približno 7500 tujcev iz tretjih držav v celotni Sloveniji. Število, ki nikakor ne more pojasniti te politične obsedenosti, lahko pa pojasni nekaj drugega: potrebo po ustvarjanju delitev. Potrebo po sporočilu, da nekateri tujci nikoli ne bodo zares pripadali skupnosti, ne glede na to, koliko let živijo tukaj in koliko prispevajo. In temu se reče ksenofobija, temu se reče rasizem. Upravičeno se torej kar samo postavlja vprašanje, ali bi vi radi izbrisali volivce, ki ne glasujejo pravilno? Ali pa je vaš problem to, da so samo eni Balkanci? In kdo bo naslednji Romi, ženske, kdo? Vemo, demokracija ni močnejša, ko ljudem jemlje glas, demokracija je močnejša, ko ljudi vključuje, ampak to vas itak ne zanima. Ne zanima vas zares integracija, kajti resna integracija ne izključuje ljudi.
Zaradi vsega povedanega temu predlogu odločno nasprotujemo. In ko bo zakon sprejet, bomo v Levici in Vesni poskrbeli, da gre v ustavno presojo.
Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik.
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci.
V Poslanski skupini desnica bomo Predlog zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah podprli.
Najprej želimo jasno povedati, ta zakon ni usmerjen proti ljudem, ki v Sloveniji živijo, delajo, plačujejo davke in so del naših lokalnih skupnosti, gre za nekaj drugega. Gre za vprašanje, kako varovati poštenost, preglednost in zaupanje v volitve? Volilna pravica je ena najpomembnejših političnih pravic, za to mora biti urejena jasno in odgovorno. Na lokalnih volitvah se odloča o občinskem proračunu, prostoru, vrtcih, cestah, komunalni infrastrukturi in razvoju kraja, zato je razumno, da o tem odločajo državljani Republike Slovenije in državljani članic Evropske unije, ki imajo to pravico po evropskem pravnem redu. Pri državljanih tretjih držav takšne obveznosti ni. Predlog, zato ne posega v njihovo dostojanstvo, delo ali bivanje v Sloveniji, ampak zgolj ureja politično pravico do odločanja na volitvah. S tem se zmanjšuje tudi možnost, da bi se pred lokalnimi volitvami z določenimi skupinami ljudi lahko politično taktiziralo posebej v manjših občinah, kjer je lahko že manjše število glasov, vpliva na rezultat.
Drugi del zakona pa je pomemben za krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Če je celotna skupnost ena sama volilna enota, lahko večja mesta preglasujejo manjša. Tako lahko manjši kraji, podeželje in obrobna naselja ostanejo brez svojega predstavnika. Predlog, zato omogoča bolj pravično zastopanost vseh delov lokalne skupnosti, ne samo največjih. To je skladno s tem, kar v Resni.ci zagovarjamo: več moči ljudem, več glasu lokalnim okoljem in manj možnosti za politične manipulacije. Zato bomo zakon podprli, ker varuje, varuje integriteto volitev, krepi zaupanje v lokalne demokracije in daje glas tudi manjšim krajem.
Hvala.
Najlepša hvala.
Sledi gospa Janja Sluga. Sledi gospa Janja Sluga, Poslanska skupina Svoboda.
Predlagatelji poskušajo spremembe Zakona o lokalnih volitvah predstaviti kot neko minorno ureditev. Govorijo o volilnih enotah v krajevnih skupnostih in o domnevno boljši zastopanosti posameznih naseljih. A bodimo iskreni: to je zgolj in samo dimna zavesa. Bistvo tega zakona je odvzem volilne pravice tujcem iz tako imenovanih tretjih držav, ljudem, ki v Sloveniji zakonito živijo in delajo vsaj pet let, lahko pa tudi deset ali več let, plačujejo davke, vzgajajo otroke, jih pošiljajo v naše vrtce in šole in sodelujejo v lokalnem okolju. To niso naključni obiskovalci, to so ljudje, katerih življenja so tukaj, med nami in z nami. Tem želijo stranke skrajne desnice vzeti pravico, ki jo imajo že od leta 2002, brez vsake obrazložitve, zgolj zato, ker lahko. To je teptanje ljudi in njihovih pravic. Volilna pravica je temeljna politična in človekova pravica; če jo država nekomu vzame, mora za to navesti zelo resen in ustavno prepričljiv razlog. Tukaj tega razloga ni. Na to je jasno opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, ki izpostavlja nespoštovanje Ustave, nezaupanje v pravo, neenakost pred zakonom in nesorazmernost posega. To je teptanje demokratičnih in pravnih standardov. Še bolj problematično je politično sporočilo tega zakona. Sporoča namreč, da so nekateri ljudje dovolj dobri, da zdravijo naše otroke, da skrbijo za naše starejše, da gradijo naše avtoceste - zdaj samo še ponoči -, da poučujejo na univerzah, vodijo raziskovalne projekte, plačujejo davke, niso pa dovolj dobri, da bi soodločali o kraju, v katerem živijo. Njihovo delo potrebujemo, njihove davke pobiramo, njihov glas pa bi radi utišali in poteptali. To ni domoljubje ali skrb za demokracijo, to je politika izključevanja in teptanja. To je kulturni boj, v katerem si skrajna desnica vedno znova poišče neko manjšino, ki jo lahko poniža, prestraši in izključi. Včeraj kulturniki, delavci in sindikati, danes tuji delavci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, jutri nevladniki in mediji, pojutrišnjem ti in jaz. To ni gradnja skupnosti, ampak njeno sesuvanje. Podjetja že danes težko najdejo delavce, zdravstvo išče kader, domovi za starejše, gradbeništvo, logistika, turizem, gostinstvo, industrija in celo kmetijstvo so odvisni od tujih delavcev. Želimo si višje dodane vrednosti, želimo si višjih plač. Kako naj privabimo tuje strokovnjake zdravnike, inženirje in raziskovalce, če jim hkrati sporočamo, da jih imamo za manjvredne? Takšna politika teptanja in izključevanja ne rešuje nobenega problema, ne izboljšuje delovanja občin. 40 odstotkov občin izgublja prebivalce in to kljub priseljevanju tujcev. Brez njih se bo upadanje prebivalcev samo še pospešilo, manj bo tudi plačane dohodnine. Zakon ne prispeva k blaginji, še manj povečuje varnost, celo nasprotno, ustvarja nove konflikte, zamere, delitve. To je politika izključevanja in politika sovraštva. Tudi čas sprejemanja tega zakona ni naključen, nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami. Beneška komisija posebej opozarja, da se temeljnih elementov volilne zakonodaje ne spreminja manj kot leto dni pred volitvami, predlagatelji pa želijo, da bi te spremembe učinkovale seveda že na letošnjih volitvah. Koga še nameravajo poteptati, če se bojijo, da se bo ljudstvo dvignilo, mogoče že do lokalnih volitev? Zgodovina nas uči, da se demokracija začne razkrajati takrat, ko oblast določa, kdo je dovolj pravi član skupnosti, da lahko sodeluje, in kdo ne. Začne se s teptanjem pravice ene skupine, nato pride teptanje druge, potem teptanje vseh, ki niso z njimi, in na koncu se družba zbudi v novi realnosti, kjer pravice niso več pravice, ampak privilegij, dosegljiv zgolj svojim.
Slovenija je leta 2002 volilno pravico tujcem priznala zato, ker je želela biti odprta, vključujoča in demokratična družba. V Svobodi ne pristajamo na takšno ukinjanje, mi verjamemo v odprto, vključujočo in samozavestno družbo. Verjamemo, da demokracija
postane močnejša, ko vključuje več ljudi, ne manj. V Svobodi želimo volilno pravico za ljudi, ki tukaj med nami in z nami živijo že leta, delajo, plačujejo davke, prispevajo k skupnosti. Nasprotujemo spreminjanju temeljnih volilnih pravil tik pred volitvami, nasprotujemo politiki teptanja.
