Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, vabljeni na sejo, ostali prisotni, lepo pozdravljeni. Začenjamo 3. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

In na začetku najprej vas obveščam, da so, da je nekaj poslancev zadržanih. In gremo po vrsti: najprej gospoda Andreja Poglajna nadomešča gospod Aleš Hojs, gospoda Klemna Boštjančiča nadomešča gospa Sara Žibrat, gospo Natašo Sukič nadomešča gospod Vladimir Šega in gospo Andrejo Rajbenšu nadomešča gospod Matej Grah. Lep pozdrav seveda tudi vsem nadomestnim članicam in članom.

Tako da s sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije in ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. in tudi edino točko dnevnega reda z naslovom Namesto v državni proračun v marže.

Poslanska skupina Svoboda je 16. junija 2026 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Svoboda s predlogi treh sklepov, gradivo pa je objavljeno tudi na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje.

K točki dnevnega reda so bili vabljeni gospod Matej Grah kot predstavnik Poslanske skupine Svoboda, ki je zahtevala sklic te nujne seje; Magister Andrej Šircelj, minister za finance, ki se je opravičil in z nami je državna sekretarka gospa Hostnik Kališek; gospod Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo in energetiko, ki se je ravno tako opravičil in z nami je državni sekretar doktor Tomaž Žagar; Komisija za preprečevanje korupcije, ni nikogar; Slovenski državni holding, kjer sta oba člana vodstva; Nadzorni svet družbe Petrol, ni nikogar; in Agencija za trg vrednostnih papirjev, kjer je z nami gospa Anka Čadež. Tako da vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam. Prosim? Gospa Anka Čadež in gospod Žiga Kosi, se opravičujem, ja. Tako kot sem rekla, še enkrat tudi vse prisotne lepo pozdravljam.

In razpravo bomo opravili tako, da bo najprej predstavnik Poslanske skupine Svoboda gospod Matej Grah v imenu Svobode, ki je zahtevala sklic nujne seje komisije, dodatno predstavil zahtevo za sklic in v nadaljevanju potem dobijo besedo vabljeni na sejo, nato pa bo sledila razprava članic in članov.

In predlagam, da naredimo nekako tako kot je naša praksa, trije poslanci in odgovori oziroma poslanke in potem odgovori vabljenih.

Tako, da gospod Matej Grah, dajem vam besedo. / oglašanje iz dvorane/ Izvolite 3 minute.

Hvala lepa.

Postopkovno v zvezi z 39. členom Poslovnika Državnega zbora. 39. člen Poslovnika Državnega zbora določa, da Komisija za nadzor javnih financ nadzoruje izvrševanje državnega proračuna. In vi ste kot predsednica komisije prvi odgovorni za to, se pravi za nadzor izvrševanja državnega proračuna. Glede na to, da vas je

generalna sekretarka vaše poslanske skupine Svoboda obtožila, da ste kradli na drugem tiru, se poraja dvom v to ali lahko te poslovniške zahteve kot predsednica KNJF izpolnite. Zato me zanima, ali ste že vložili tožbo proti nekdanji generalni sekretarki Svobode zaradi njenih izjav, da ste kradli na drugem tiru enostavno ne gre skupaj, ali boste tožili ali pa boste še naprej predsednica Komisije za nadzor javnih financ. Hvala.

Gospod Reberšek, dajva reči takole: ali sta vaša ministra odstopila, ker sta v kazenskem postopku? V kazenskem postopku, ne, nekdo je rekel, ampak tožilstvo in policija sta jih poslala v kazenski postopek. Ali je odstopil vaš vodja poslanske skupine? Insinuacije, ki jih omenjate, sem povedala, bom razrešila sama, ko policija pove, da gre za pristen posnetek, zaenkrat, zaenkrat vsi tam na posnetku slišani oziroma omenjeni pravijo, da posnetek ni pristen. Kako boš potem tožil koga, kako boš tožil nekoga, ki pravi, da to, kar tam slišimo, ni res? In še enkrat vam povem, poglejte se v ogledalo, poglejte se v ogledalo. Govorim članom Nove Slovenije. Nisem nikoli omenjala tega, ker zame, dokler človek ni obsojen, ni kriv. Vi se pač, si pač dovolite obsojati vse povprek na podlagi nekih insinuacij, izrečenih oziroma celo neizrečenih, ker tisti na posnetku pravijo, da niso bili izrečeni. Tako da imejte enake vatle za vse. Enake vatle za vse.

Gospod Grah, gospa Sara, izvolite. Ja.

Spoštovana predsedujoča, jaz pa predlagam, da kolegu poslancu izrečete opomin, ker si je privoščil osebno diskreditacijo vas kot predsednice tega odbora, na podlagi nekih posnetkov, ki, kot ste dejali, sploh niso še potrjeni ali so bili zmontirani ali pristni. In meni se zdi, da je za državljane danes bolj pomembno, da slišijo, zakaj ta vlada misli, da morajo plačevati dražje gorivo na račun zaslužka Petrola. In to, kar si je privoščil poslanec Reberšek, saj smo ga že vajeni, da preusmerja pozornost iz svojih kradljivcev, pač to ni dostojno in ne sodi v ta Državni zbor.

Najlepša hvala.

Si bodo in si že ljudje ustvarjajo svoje mnenje, tako da gospod Grah, izvolite za uvodno predstavitev.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Že prvo izvajanje je še en razlog več, kako preusmerjati pozornost iz tega, kar je danes na agendi in o čem moramo dejansko razpravljati, opraviti razpravo in si tudi odgovoriti na nekatera vprašanja. Zdaj, kot Poslanska skupina Svoboda, ki je kot predlagatelj, si bom dovolil en zelo kratek uvod o tem, zelo kratek uvod o tem, kaj pravzaprav Petrol pomeni skozi čas za našo državo.

Tako kot v nekdanji skupni državi je tudi samostojna Slovenija prepoznala njen strateški pomen. Skozi cel čas ga je varovala kot svojega osrednjega naftnega distributerja in vanj usmerila tudi javna sredstva. Z jasnim ciljem. Torej, da na eni strani Petrol ne bo le velik doma, ampak da bo Petrol postal relevanten in pomemben faktor tudi v širši regiji in pa seveda vstopna točka za slovensko gospodarstvo na tuje trge.

Zdaj od 90 let naprej, je Petrol postal dvoje hkrati. Na eni strani tarča kapitalskih interesov, ki so ga nekateri želeli tudi privatizirati, na drugi strani pa ena od osrednjih, osrednjih kart v rokah tistega dela politike, ki je državno premoženje razprodajal ali si ga je pa želel razprodati, kot rečeno, vse od prve slovenske vlade naprej. Skozi leta se je ta struktura, lastniška struktura Petrola spreminjala in sčasoma postajala vse manj pregledna. Danes smo na tej točki, ko lahko nekdo z 10, 12 procenti lastniškega deleža pravzaprav v praksi obvladuje celotno družbo. In prav v tem je Petrol postal simbol zgrešenega dela slovenske tranzicije. Torej na eni strani nepregledno lastništvo, na drugi strani pa podjetje, ki ostaja močno prisesano na državo in seveda

tudi odvisno od njene volje.

Samo zahtevo za sklic bom začel z eno anekdoto zato, da bodo prebivalke in prebivalci Republike Slovenije lažje razumeli. Dajmo si vsi skupaj predstavljati gospo Marijo iz Prekmurja, ki vsak teden napolni rezervoar svojega golfa za to, da se na koncu pripelje na delo v Mursko Soboto. Po novem bo ta rezervoar dizla štel približno več kot evro in pol več, recimo za primerjavo, toliko kot ena štruca kruha. Zdaj, lahko bo ta gospa rekla, saj to ni veliko, mogoče res ni za njo veliko, a vsak tak cent, ki ga ob točilni napravi plača Marija in vsak voznik v državi, za Petrol pomeni po izračunih okoli deset milijonov evrov dobička na leto. Marija v tem primeru dobi račun Petrol oziroma lastniki Petrola pa darilo. In Marija v tem primeru ni izjema. Marija smo vsi mi, ki smo danes tukaj, vsi, ki se vsak dan srečamo na cesti. Torej vsi, ki gremo v službo in si napolnimo rezervoar, da bodo očitno lahko drugi polnili svoje žepe. In zato smo danes tukaj in zato je pomembno, da to razpravo danes opravimo.

Zdaj pa, če gremo na zelo konkretno. Vlada Janeza Janše je dne 12. 6. na prvi dopisni seji, torej korespondenčni seji, ne redni seji po elektronski poti, brez prave seje, brez razprave, torej uvedla novo uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov. Z njo je torej trgovcem z gorivi dvignila marže na najvišjo raven doslej, hkrati pa kot dodatek darila spremenila še formulo za vmešavanje goriv. Še isti dan smo v časniku Finance lahko zasledili članek z naslovom Janša Petrolu in kompaniji dvignil marže na goriva na rekordno raven, v katerem so zapisali trditev, da gre za darilo nove vlade Petrolu po mesecih vojne z Golobovo vlado. V predlogu nove uredbe Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko, ki ga vodi gospod Jernej Vrtovec piše, da se največja dovoljena marža v prodaji na drobno na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest dviguje na 11,50 centa za liter za vse tri vrste goriva. Samo za primerjavo: doslej je največja marža za dizel znašala 9,83 centa za liter, za 25 oktanski bencin 9,24 centa za liter in za kurilno olje 8,0 centa za liter. Torej, sam dvig marž si lahko brez problema izračunamo. Sliši se malo. No, pa ni. Kot prav tako ugotavlja časnik Finance, en sam cent višje marže pomeni za trgovce, kot rečeno, približno deset milijonov evrov dobička iz poslovanja. Nekatere ocene, ki krožijo v javnosti, govorijo celo o 40 milijonih evrov koristi za trgovce z gorivi. Torej 40 milijonov, 40 milijonov z eno samo uredbo, ki poudarjam, sprejeta je bila v enem dnevu na dopisni seji. In mimogrede, če niste zasledili brez besede o tem v uradnem sporočilu za javnost po seji. Kaj pa mi, državljani? Liter dizla se je po podatkih sta že podražil za 3,3 cente in po novem stane 1,718 evra, kurilno olje za 0,6 centa. Bencin je ostal enak v tem trenutku. A ne pozabimo, ravno trošarine je prejšnja vlada v času cenovnega šoka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu znižala na minimum, kar je proračun stalo okrog 130 milijonov evrov, a z veliko razliko, ta denar je šel ljudem, da bi samo breme dragih goriv čutili manj. Več kot očitno je, da ta tok gre zdaj v nasprotno smer. A zdaj pride najbolj zgovoren del, ki prav tako mora biti del razprave danes. In žal mi je, da prisotnih ni danes na seji. Prvi delovni dan po dvigu marž, v ponedeljek 15. junij: borza

se odpre. Delnica Petrola poleti navzgor, ob 9:40 uri znaša 56,6 evra, torej 6 odstotkov več kot v petek. Izgleda mi, da čez vikend, kot da bi prišel nek ukaz iz katerekoli smeri. Samo po sebi ne bi bilo tako bizarno, če nekaj dni prej ne bi posamezniki iz vodstva Petrola dokupili delnice lastnega podjetja. In ne, to ni govorica, to so preverjene informacije, ki so objavljene tudi na straneh Ljubljanske borze, kar so pisali tudi številni mediji. Vsak izmed nas si lahko ogleda. Torej vodstvo kupi delnice, vlada dvigne marže, delnica poleti, pa se lahko vprašamo, ali je to samo naključje. In to vse se dogaja v družbi, ki je bila v zadnjih mesecih kar veliko časa tudi po medijih, predvsem zaradi spora s svojim največjim lastnikom, torej državo. SDH je namreč zahteval posebno revizijo poslovnega poslovanja, predvsem na področju logistike in oskrbe bencinskih servisov. Da spomnimo ljudi, zakaj. Ravno v dneh pred državnozborskimi volitvami je na Petrolovih servisih čudežno prihajalo do nenadnih motenj v dobavi goriva. Tržni inšpektorat je medtem pregledal 41 servisov, od tega 38 Petrolovih, in ugotovil, da so bile dobave v zadnjih dveh tednih pred volitvami za polovico manjše, ponekod celo za dve tretjini. Pustimo, da te domneve tudi preiščejo organi, ki so za to pristojni. Ampak vprašanje je, kaj je storilo vodstvo Petrola, ko je država zahtevala to notranjo revizijo. Preprosto zavrnilo jo je. Nadzorni svet predlaganih točk nikoli ni uvrstil niti na dnevni red seje. SDH je seveda na to javno opozoril. Veseli me, da imamo predstavnike SDH tudi med nami. In da takšno izogibanje zakonitim zahtevam delničarjev le še dodatno potrjuje koliko nujen je sam neodvisen pregled poslovanja družbe.

Da povežemo vse te pike, najprej motnje v oskrbi tik pred volitvami, ki so danes preiskovane, nato vlada, ki na prvi korespondenčni seji sprejme brez razprave, brez objave in omembe v sporočilu za javnost trgovcem najvišje marže doslej. Nato odkup delnic s strani lastnega vodstva. Nato skok delnic. In če vse to, še dvig DDV, ki ga bomo plačali prav vsi. Skratka, koalicija pod vodstvom Janeza Janše po eni strani dviguje DDV vsem državljankam in državljanom, po drugi pa z višjimi maržami več kot očitno nagrajuje lastnike Petrola.

Eno breme za vse nas, eno darilo za peščico. To ni vlada vseh nas, to je vlada njihovih in dokler bomo molčali, bomo plačevali, tako vsaj izgleda, pri vsaki črpalki, na vsaki položnici, z vsakim odstotkom višjega DDV. In zato je prav, da danes tukaj sedimo in razpravljamo.

Same sklepe ne bom bral, ker verjamem, da jih bomo odprli skozi razpravo. Vsi ste jih dobili tudi skupaj z gradivom, se bom pa z veseljem oglasil tudi znotraj razprave. Hvala predsedujoča.

Predsednic mag. Alenka Bratušek: Najlepša hvala, gospod Grah v imenu predlagatelja te seje. Tako da zdaj bomo pa besedo dali gostom in predlagam, da je prvi državni sekretar doktor Žagar, ki verjamem, da nam bo pojasnil predvsem razloge, utemeljene razloge za dvig marž. Izvolite. Hvala.

Hvala, spoštovana gospa predsednica komisije, spoštovani, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Naloga vlade pri reguliranju cen nekaterih naftnih derivatov je uravnotežiti tri cilje: prvič, varstvo potrošnikov in gospodarstva pred nenadnimi cenovnimi šoki, drugič, zagotoviti zanesljivo oskrbo z gorivi na celotnem ozemlju države enakomerno in tretjič, vzdržen in pregleden pravno utemeljen model regulacije, ki ne ogroža

ne javnih financ ne prostega delovanja trga. Torej gre za cel trg, ne gre za eno firmo. Zdaj, prejšnja uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov je veljala od 17. 6. leta 2025 do 15. 6. leta 2026. Po tem bi se ta prejšnja uredba končala, cene ne bi bile več regulirane in trg bi bil v bistvu odprt. Torej ne gre za enega dobavitelja, gre za cel trg in zadnje spremembe uredbe oziroma to novo uredbo je treba razumeti v tem okvirju. Vlada ni deregulirala cen naftnih derivatov, kar so mogoče celo pričakovali naftni trgovci, ker se je stara uredba s 15. 6. iztekla in v tednih pred tem ni bilo mogoče točno povedati, kdaj bo začela z delom ta vlada. Jaz sem tukaj res nov državni sekretar, verjetno takrat še niti jaz nisem vedel, da bom državni sekretar. Tako da je bilo treba nekaj narediti. Trg zato še zdaj ni dereguliran, regulacija zato v naslednjega pol leta ostaja. Regulirane ostajajo cene 95 oktanskega bencina, dizelskega goriva in eko lahkega kurilnega olja na bencinskih servisih izven avtocest in hitrih cest. Prav tako ostaja metodologija oblikovanja cen, ki temelji na borznih kotacijah, se pravi realnih stroških, davčnih obremenitvah, dodatkih, povezanih z biokomponentami, katerim smo zavezani v državi zaradi doseganja ciljev Evropske unije pri razogljičenju, in seveda reguliranih marž. Zakaj je bila ta prilagoditev potrebna? Zato, ker se je od začetka regulacije v letu 2022 pomembno spremenila stroškovna struktura poslovanja. Naftni trgovci so že prejšnjo vlado opozarjali, to je dokumentirano s sestanki in pozivi, da rastejo stroški dela, rastejo stroški energije, transporta, vzdrževanja, skladiščenja, rastejo stroški financiranja zalog in izpolnjevanje okoljskih obveznosti, ki se pač na prometnem sektorju povečujejo. Pristojno ministrstvo je že leta 2024 v okviru posebne delovne skupine preverjalo predložena izhodišča in tudi pripravilo lastne ocene primernih marž glede na rast stroškov. Ti izračuni so kazali, da so stroškovni pritiski realni, vendar vlada v tistem trenutku ni sledila predlogom trgovcev v celoti. Res je, da se je s to uredbo najvišja dovoljena marža v uporabi spremenila, vendar je treba to pogledati celotno sliko; tako kot smo že slišali, marža bila pred spremembo pri dizlu manjček manj kot 10 centov, 9,83 centa, pri bencinu 9,24 centa in pri kurilnem olju 8 centov na liter, po novi uredbi je enotna za vse in znaša 11,5 na liter in je manjša kot primerljive marže v regiji. Torej ne gre za nekritično in avtomatično upoštevanje zahtev naftnih trgovcev. Če bi vlada sprejela predloge trgovcev ali pa Trgovinske zbornice, podane v času delovanja omenjene delovne skupine ministra izpred leta in pol v celoti, bi bila marža bistveno višja od zdaj določene. Vlada se je odločila za bistveno nižjo prilagoditev, ki upošteva del stroškovnih pritiskov, realnih pritiskov, hkrati pa omejuje vpliv na končne cene za potrošnike. Zdaj tukaj opozarjam, da je Slovenija majhen trg, imamo velike razlike med majhnimi in velikimi trgovci, pomembno pa je, da Slovenija ima več trgovcev, da imamo konkurenco. To je tista naša varovalka, ki se mi zdi zelo pomembna, da je tudi na tem področju konkurenca. Imamo razlike med lokacijami ob avtocesti in izven njih, med urbanimi in manj prometnimi območji. V takem sistemu mora biti regulacija zelo previdna; če je preostra, lahko kratkoročno seveda ustvari vtis zaščite potrošnika, dolgoročno pa zmanjša zanesljivost oskrbe.

Tako da s tem stališčem bi jaz predstavil, zakaj je bila uredba sprejeta in se zahvaljujem za vašo pozornost.

Najlepša hvala.

Zdaj bomo šli na Ministrstvo za finance, kjer sem prej pozabila povedati, da je z nami tudi gospod Marko Potočnik s tega ministrstva, tako da državna sekretarka, izvolite besedo. Mogoče, če lahko samo namignem, da predvsem izpad iz proračuna glede trošarin, tudi tistih, ki so bile znižane ob začetku te naftne krize, mislim, da bi bilo prav, da, bom rekla, damo na mizo.

Hvala lepa za besedo. Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci in ostali navzoči.

Dovolite mi, da uvodoma poudarim, da Ministrstvo za finance pri oblikovanju trošarinske politike zasleduje ravnotežje med okoljskimi cilji, konkurenčnimi cenami

in vzdržnimi javnimi financami. Zavedati se moramo, da Slovenija kot tranzitna država mora ohranjati konkurenčne cenovne pogoje v primerjavi s sosednjimi državami, kar lahko ugodno vpliva tudi na javne finance. Vlada je v ponedeljek, 15. junija, na dopisni seji znižala trošarine na neosvinčen bencin, da bi izničila podražitev, ki bi nastala zaradi nove uvedbe uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov, trošarin na dizel in pa kurilno olje nismo mogli znižati, ker so že na minimalnih ravneh določenih z EU direktivo oziroma vladno uredbo. Zato pri pač teh dveh energentih, dviga maloprodajnih cen ni bilo mogoče preprečiti. Ocena je pokazala, da bo znižanje trošarin na neosvinčen bencin ob nespremenjeni porabi zmanjšalo javnofinančne prihodke za 5,1 milijona na letni ravni.

Na podlagi navedenega poudarjam, da je ocena vpliva znižanja prihodkov že znana in ocenjena in je sam izračun tudi že predstavljen v samem gradivu, zato dodatne analize s tega področja niso potrebne, saj bi zgolj ponovili obstoječe podatke in izračune. Očitki o vplivu na javne finance niso utemeljeni, saj ocenjeni upad prihodkov iz trošarin ne predstavlja pomembnega tveganja za samo vzdržnost javnih financ. Pri oblikovanju ukrepov je treba upoštevati širše učinke tako na gospodarstvo kot tudi na prebivalstvo. Z omejitvijo rasti cene energentov se namreč podjetjem in gospodinjstvom pomaga ublažiti stroškovne pritiske. Zavedati se je treba, da je bilo znižanje trošarin, kot sem že poudarjeno, kot sem že poudarila, pripravljeno z namenom stabilizacije cen, kar ima pozitivne učinke na gospodarstvo, blažilne učinke na inflacijo ter posredno tudi pozitivne učinke na javne finance, saj stabilnejše gospodarske razmere pomenijo tudi stabilnejšo davčno osnovo.

Dovolite mi, da še enkrat poudarim bistvo. Ministrstvo za finance je v okviru svojih pristojnosti že pripravilo in predstavilo vse relevantne podatke glede zadnje spremembe trošarin v sprejeti uredbi. Hkrati je sicer treba biti tudi natančen glede pristojnosti pri določanju potrebnih analiz, ki ga ima sama uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov. Pač Ministrstvo za finance ni pripravljavec, ne določa marž in tudi ne razpolaga s temi vhodnimi podatki. Ki so potrebni za izračun učinkov marže.

Kot zaključek bi želela poudariti, da si bo Ministrstvo za finance še naprej prizadevalo, da bomo ravnali odgovorno, premišljeno in pa v skladu z načeli vzdržnih javnih financ. Pri čemer bomo vedno upoštevali širše učinke, tako na gospodarski kot tudi na socialni ravni. Hvala.

Najlepša hvala, spoštovana državna sekretarka.

Bi vas pa opozorila, da tukaj tudi, če ste kaj javno že povedali, je treba včasih tudi kakšno stvar ponoviti, predvsem glede analize izpada trošarin, ampak bomo v nadaljevanju v razpravi, verjamem, dobili odgovore tudi na to vprašanje.

Zdaj gremo naprej na SDH, bi kdo od vabljenih?

Gospod Debeljak, izvolite.