Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 14. izredno sejo, ki je bila sklicana na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih s seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 14. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 19. 6. 2026, s samim sklicem seje.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke z dnevnega reda ali pa širitev dnevnega reda seje nismo prejeli, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Prehajamo torej na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Pa kar glasujemo. Navzočih je 80 poslancev, za je glasovalo 79, proti je bil eden poslanec ali poslanka.

Za je glasovalo 79.) (Proti 1.)

S čimer ugotavljam, da je dnevni red 14. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 2. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Zahteve skupine poslank in poslancev, da Državni zbor odloči o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o veterinarstvu obravnava po skrajšanem postopku.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 10. seji 12. junija 2026 sklenil, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o veterinarstvu obravnava po skrajšanem postopku.

Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi Kolegija.

Prehajamo na obravnavo te zadeve, besedo pa dajem predstavniku vlagatelja zahteve, gospodu mag. Borutu Sajovicu za predstavitev zahteve.

Izvolite, gospod Sajovic, pet minut.

12.04

Mag. Borut Sajovic (PS Svoboda): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.

Spoštovane in spoštovani!

V Poslanski skupini Gibanje Svoboda bomo nasprotovali in glasovali proti, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o veterinarski službi primeren za nadaljnjo obravnavo, ker ustrezno, tak kot je bil, tega ne naslavlja in ne odgovarja na ključna, najpomembnejša vprašanja.

Sobivanje živali in ljudi je na tem planetu že dolgo in pa zgodovinsko pogojeno. Na nek način nam je omogočalo preživetje, hkrati pa je tudi temelj občutljivega ravnovesja med vsemi, ki naseljujemo ta planet. In pri tem ima veterinarska stroka izjemno pomembno mnenje, vlogo, delo in pa poslanstvo. Samo za podatek, v Sloveniji pride en veterinar na tisoč 900 prebivalcev, vseh skupaj pa je veterinarjev v operativi v Sloveniji nekaj okrog tisoč 100. In zato so vsi posegi v ta sistem, ki deluje, je učinkovit, zagotovo pa ni idealen, taki, da morajo biti široko usklajeni, dobro premišljeni, predvsem pa na tem področju iskati javni interes.

Kaj dela veterina? Veterina seveda prvenstveno skrbi za zdravje živali. V nadaljevanju je ključnega pomena pri proizvodnji zdrave in varne hrane. In še eno pomembno področje – skrbi za obvladovanje bolezni, tistih, ki se iz živali prenašajo na ljudi in pa obratno, in je pri zdravstveni preventivi in dejavnosti to ključna stroka.

Vse, kar se v tem sistemu dogaja, je treba uskladiti med številnimi deležniki: med lastniki živali, med rejci, kmeti, pridelovalci, med Veterinarsko zbornico in med Veterinarsko fakulteto.

Vse to, kar bi bilo treba, pa v tem zakonu ni bilo narejeno. Zakon, ki so ga vložili naši kolegi iz Poslanske skupine Resni.ce, ni tak, da bi šel lahko naprej. Je opozoril, je razburil k krepitvi in pa jačanju javne mreže v času, ko na mejah številnih držav prežijo resne bolezni, ki povzročajo ekonomsko škodo. Ne odgovarja na duh časa.

V Poslanski skupini Gibanja Svoboda smo bili eni redkih, ki smo temu nasprotovali od vsega začetka. Zadovoljen sem, da je zmagal razum. Hvala lepa vsem, veliko vas je v tej dvorani, ki to razumete. Danes s to zavrnitvijo skrajšanega postopka to tudi udejanjamo. Zagotovo je vsako področje potrebno nadgradnje, sprememb. Vzemimo si čas, pripravimo do jeseni ali pa še kasneje boljši, usklajen zakon. In to bo dobro za vse.

Današnjemu skrajšanemu postopku pa v Poslanski skupini tako danes kot že od vsega začetka nasprotujemo.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod Sajovic.

Skladno z določbo desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora Državni zbor o odločitvi Kolegija odloči brez razprave in obrazložitve glasu. Zato kar prehajamo na odločanje.

Državnem zboru predlagam, da odloča o naslednjem sklepu: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o veterinarstvu se obravnava po skrajšanem postopku. Opozarjam pri tem, da če sklep ne bo sprejet, bo državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Pa kar glasujemo. Navzočih je 80 poslancev, za je glasovalo 47, proti 32.

Za je glasovalo 47.) (Proti 32.)

S čimer ugotavljam, da je sklep sprejet, in s tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o izvajanju uredbe (EU) o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov v okviru

ujnega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade. Bi kateri od predstavnikov Vlade govoril? Kar izvolite.

Se opravičujem, gospod, najprej se samo predstavite.

12.10

Denis Zobarič (državni sekretar MNZJU): Državni sekretar na MNZJU Denis Zobarič. Hvala.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!

Dovolite mi, da uvodoma predstavim predlog zakona, ki je pred vami.

Kot veste, se je 12. junija 2026 v vseh državah članicah Evropske unije, tudi v Republiki Sloveniji, pričel izvajati Pakt o migracijah in azilu. Pakt uvaja celovit in povezan pristop k upravljanju migracij, ki združuje politike azila, upravljanja meja, vračanja in vključevanja ob hkratni krepitvi solidarnosti in odgovornosti med državami članicami.

Za učinkovito izvajanje teh politik je predvidena vzpostavitev prenovljenega sistema Eurodac, ki predstavlja osrednjo biometrično podatkovno zbirko Evropske unije na področju migracij. Gre za nadgradnjo sistema, ki že od leta 2003 podpira države članice pri obravnavi nedovoljenih migracij.

Prenovljeni sistem prinaša več pomembnih novosti: osredotočen bo na posameznika, ne več zgolj na prošnje za azil; vključuje širši krog oseb, med drugim tudi osebe, zajete ob nezakonitem prehodu meje, nezakonito prebivajoče osebe, osebe po operacijah iskanja in reševanja, ter druge kategorije, povezane z migracijami; razširjen bo tudi obseg podatkov, ki se bodo obdelovali, in sicer poleg prstnih odtisov še fotografije obraza, identifikacijski podatki ter kopije osebnih oziroma potnih dokumentov.

Sistem bo omogočal učinkovitejše upravljanje postopkov vračanja, prostovoljnih odhodov in reintegracije ter hkrati izboljšano prepoznavo ranljivih skupin, zlasti mladoletnikov brez spremstva, s čimer se zmanjšuje tveganje njihovega izkoriščanja.

Predvidena je tudi možnost označevanja oseb, ki predstavljajo tveganje za notranjo varnost ob hkratnem zagotavljanju visokih standardov varstva osebnih podatkov.

Uredba EU 2024/1358, ki ureja ta sistem Eurodac, se uporablja neposredno, kljub temu pa je zaradi obdelave občutljivih osebnih podatkov treba zagotoviti ustrezno nacionalno pravno podlago za njeno izvajanje. Ker celovit zakonodajni okvir za izvajanje Pakta o migracijah in azilu še ni bil sprejet, ta predlog zakona zagotavlja začasno pravno podlago za izvajanje navedene uredbe.

Predlog zakona določa pristojnosti nacionalnih organov za zbiranje in posredovanje osebnih podatkov, način njihovega posredovanja v centralni sistem Eurodac ter obveznosti obveščanja posameznikov glede obdelave njihovih osebnih podatkov.

Zaradi njegove začasne narave predlog ne ureja vseh kategorij oseb, kar bo predmet kasnejše celovitejše zakonodajne ureditve. Ob tem naj poudarim, da je bila pripravljena tudi ocena učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov in je usklajena tudi z Informacijskim pooblaščencem.

Naj zaključim. S sprejetjem predlaganega zakona zagotavljamo, da Republika Slovenija nemoteno in skladno izvaja evropsko zakonodajo, hkrati pa ohranja visoke standarde varstva osebnih podatkov. Gre za nujen in prehoden korak do vzpostavitve celovitega nacionalnega okvira za izvajanje Pakta o migracijah in azilu.

Zato vas vljudno prosim, da s svojim glasom daste podporo temu zakonu.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Zobarič.

Bi od predstavnikov Vlade še kdo kaj povedal?

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve in javno upravo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku gospodu Antonu Šturbeju.

12.15

Anton Šturbej (PS SDS): Predsednik, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Odbor za notranje zadeve in javno upravo je na 6. nujni seji, 22. 6. 2026 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o izvajanju uredbe (EU) o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov, ki ga je Državnemu zboru s predlogom za obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 11. seji, 19. 6. 2026 sklenil, da predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Odboru je bilo posredovano gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi.

Pri delu odbora so sodelovali predstavnik predlagatelja, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, generalni direktor Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, vodja Oddelka za operativo v Sektorju mejne policije, Uprava uniformirane policije, Generalna policijska uprava in predstavnica Zakonodajno-pravne službe.

Predstavnik predlagatelja, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, je v uvodni dopolnilni obrazložitvi pojasnil, da se s predlogom zakona odpravlja praznina, ki je nastala, ker do roka za implementacijo, 12. junija 2026, uredba EU o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biobometričnih podatkov, v nadaljnjem besedilu Uredba EU 2024/1358, še ni bila sprejeta. Gre za enega ključnih dokumentov v okviru Pakta o migracijah in azilu, september 2020, ki omogoča odvzem, shranjevanje in primerjavo biometričnih podatkov državljanov tretjih držav za namene identifikacije in določa odgovornosti za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito.

S prenosom Uredbe EU 2024/1358 v nacionalno zakonodajo bo urejeno in olajšano delo policije ter drugih strokovnih služb, ki se z migracijami ukvarjajo.

Sistem Eurodac je centralizirana biometrična zbirka podatkov Evropske unije, ki je namenjena podpori odpravljanja prošenj za mednarodno zaščito in obravnavi nedovoljenih migracij, saj omogoča učinkovito evidentiranje in preverjanje podatkov o nezakonito prisotnih osebah. Temelji na biometriji, ki poleg prstnih odtisov vključuje tudi sliko obraza, identifikacijske posnetke in kopije osebnih dokumentov.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da je bil predlog zakona preučen z vidika ustavne skladnosti pravnega sistema in z zakonodajnotehničnih zahtev. V pisnem mnenju so med drugim opozorili na nekatera razmerja med predlagano ureditvijo in že obstoječo ureditvijo, predvsem glede pristojnosti organa za odvzem biometričnih podatkov. Povedala je, da je na Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo podalo pisna pojasnila, ki naslavljajo pripombe iz njihovega mnenja.

V razpravi je poslanka Poslanske skupine Levica Vesna opozorila, da predlog zakona predvsem zagotavlja izvajanje Uredbe EU 2024/1358, vendar ne rešuje temeljnih težav migracijske politike. Spomnila je na begunski val iz leta 2015, ki je pokazal neustreznost evropske zakonodaje na tem področju.

Poslanka Poslanske skupine Svoboda je izpostavila, da je potrebno sistem migracij urediti enotno na ravni EU, ki pa mora temeljiti na spoštovanju človekovih pravic. Opozorila je na pomisleke Zakonodajno-pravne službe glede začasne zbirke podatkov za prosilce za mednarodno zaščito, ki jo vodi policija. Zanimalo jo je, zakaj je takšna evidenca potrebna, če podobni podatki že obstajajo na Ministrstvu za notranje zadeve.

Predstavnik predlagatelja, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, je izpostavil, da je bila odločitev o migracijskem paktu in povezanih evropskih pravilih sprejeta maja 2024 v okviru delovanja prejšnje vlade, katere del je bila tudi Levica, zato so imeli po njegovem mnenju možnost pravočasno urediti zakonodajo.

Poslanka in poslanci Poslanske skupine SDS predlog zakona pozdravljajo, saj vzpostavlja pravno podlago za zbiranje ter izmenjavo biometričnih podatkov migrantov med državami EU. Povedali so, da je migracijski val iz leta 2015 ...

Gospod Šturbej, bomo počasi zaključili. Najlepša hvala.

Se opravičujem, hvala.

. Že v redu, hvala vam.

Sledi zdaj predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima gospa Tamara Vonta, Poslanska skupina Svoboda.

12.21

Tamara Vonta (PS Svoboda): Hvala lepa, gospod predsednik.

Spoštovani!

Predlog zakona je del širšega izvajanja evropskega pakta o migracijah in azilu. Seveda ta pakt ni nastal čez noč, je rezultat dolgega in zahtevnega usklajevanja med državami članicami Evropske unije. Pakt zato ni idealen in tudi z njim ne more biti nihče v celoti zadovoljen, je namreč kompromis med različnimi interesi držav članic, različnimi migracijskimi pritiski, pogledi na azilno politiko in pričakovanji javnosti. V tem trenutku nihče ne more z gotovostjo trditi, da bo pakt deloval tako, kot je zamišljen, a dejstvo je, da Evropska unija potrebuje bolj urejen, pregleden in učinkovit sistem upravljanja migracij in azilnih postopkov, potrebuje boljše podatke, povezane informacijske sisteme, jasnejša pravila odgovornosti in večjo sposobnost odzivanja.

Hkrati pa pakt vsebuje tudi rešitve, pri katerih je potrebna posebna previdnost, predvsem tam, kjer gre za zbiranje in obdelavo biometričnih podatkov, posege v zasebnost, obravnavo ranljivih oseb in nevarnost, da logika varnosti prevlada nad načeli varovanja človekovih pravic.

V Poslanski skupini Svoboda poudarjamo dvoje. Država mora imeti urejen sistem, ker brez jasnih pravil, pristojnosti in evidenc ni mogoče voditi odgovorne migracijske in azilne politike. Hkrati pa učinkovitost države ne sme postati izgovor za nesorazmerne posege v človekove pravice ali za prakse, ki bi vodile v stigmatizacijo tujcev, prosilcev za mednarodno zaščito ali drugih oseb, ki živijo v Sloveniji.

Pri tem moramo odgovoriti tudi na očitke sedanje koalicije, da je bil zamujen rok za začetek uporabe evropske zakonodaje s področja Pakta o migracijah in azilu, to je 12. junij 2026. Gre sicer za priročen, a nepošten očitek. Dejstvo je, da je zakonodaja pripravljena. Šlo je za zahteven in dolgotrajen proces, v katerem je bilo treba odgovoriti na številne vsebinske, pravne, organizacijske in tehnične dileme, od prenosa evropskih predpisov, ureditve nacionalnih evidenc in prilagoditve informacijskih sistemov do določitve jasnih pristojnosti policije in ministrstva, varstva osebnih podatkov, zagotovitve finančnih virov ter povezave z evropskimi informacijskimi sistemi. Prav zato je bilo treba rešitve uskladiti z vsemi deležniki, ki so in bodo odgovorni za njihovo izvajanje. Če to delaš iskreno z namenom, da deluje in se ne poslužuješ cenenih piar trikov, je za pripravo kakovostnih rešitev pač potreben čas. Tega se ne da narediti čez noč in kdor trdi nasprotno, ne razume procesa ali pa zavestno zavaja.

Ko je sedanja vlada nastopila mandat, jo je zakonodaja čakala pripravljena in jo mora samo še vložiti v državni zbor, kjer se jo bo obravnavalo in potrdilo. Zato je nenavadno poslušati očitke tistih, ki danes nastopajo, kot da rešujejo težave, ki so jo našli v predalu, v resnici pa so v predalu našli opravljeno delo. Če zakonodaja res ne bi bila pripravljena, je danes tudi ne bi tako hitro obravnavali.

Še bolj očitna pa je politična dvoličnost sedanje oblasti na področju migracij. Ko so bili v opoziciji, so migracije uporabljali za strašenje ljudi, govorili so o nevarnosti, kaosu, odprtih mejah, ogroženi varnosti in nemočni državi, demonizirali tujce in širili sovraštvo ter vse skupaj zapakirali v lažno skrb za varnost prebivalcev Slovenije.

No, to slednje še vedno počnejo. Da se strah bolj prime, se pogosto poslužujejo polresnic in najbolj grdih laži. V preteklosti so sklicevali nujne seje odborov in izredne seje državnega zbora ter organizirali proteste prave civilne družbe, njihove strankarske. Zahtevali so vojsko na meji, ograje, ostrejše in bolj represivne ukrepe. Sedaj, ko so ponovno na oblasti, so spet obrnili ploščo, govorijo o drugačnih, učinkovitejših oblikah dela policije, o izravnalnih ukrepih, pretočnosti prometa, neoviranem pretoku ljudi in blaga ter o tem, da varnost zaradi sprememb ne bo nič manjša. To, kar so še včeraj razglašali za popuščanje, danes sami predstavljajo kot odgovorno upravljanje. Kar so še včeraj napadali kot nevarno, danes sami izvajajo kot razumno politiko. To je dvolična politika.

Slovenija pri migracijah ne potrebuje sejanja panike, ampak resno delo države in odgovorne politike. Ne pa politike, ki tujce uporablja kot priročne krivce za družbene težave, ki jih ne znajo in nočejo rešiti.

Od sedanje vlade v Poslanski skupini Svoboda pričakujemo, da se bo bolj samoomejevala pri demoniziranju tujcev ter bo pri izvajanju zakona zagotovila jasen nadzor, spoštovanje človekovih pravic, varstvo osebnih podatkov in preprečevanje vsakršnega rasnega profiliranja ali nesorazmernega ravnanja.

V Svobodi zakonu ne bomo nasprotovali.

Hvala.

Najlepša hvala, gospa Vonta.

Gospod Aleš Hojs za Poslansko skupino SDS.

Izvolite.

12.26

Aleš Hojs (PS SDS): Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice, kolegi!

Evropska komisija je leta 2020 predstavila Pakt o migracijah in azilu, ki ga je takrat sestavljalo pet zakonodajnih predlogov in nekaj priporočil. Že takoj po predstavitvi se je pokazalo, da predlog ne more dobiti zadostne podpore, saj je na široko odpiral vrata migracijam.

Slovenija je v tistem času, torej v času tretje Janševe vlade, sporočila, da tak predlog pakta ni sprejemljiv. Celo več, v času našega predsedovanja v drugi polovici leta 2021 smo komisiji jasno sporočili, da takega predloga niti na dnevni red ne bomo dali, kaj šele, da bi ga sprejeli.

Evropska komisija je bila tako primorana predlog spreminjati do te mere, da je ta s kompromisi postal sprejemljiv za večino, ki je zagotovila sprejetje pakta.

Postopki usklajevanja in sprejemanja novega predloga so se izvajali v času Golobove vlade, ki ji je potrebno priznati, da je vsaj deloma uspela zaostriti predhodne pogoje. Tako novi predlog vsebuje namesto petih kar devet zakonodajnih predlogov, pri čemer so bistvene spremembe na treh ključnih področjih.

Prvo področje je solidarnost. Predlog iz leta 2020, ki je predvideval obvezno relokacijo migrantov, torej premeščanje v države brez njihovega soglasja, se je spremenil tako, da ta ni več obvezna in da namesto sprejemov migrantov, država članica lahko to nadomesti s finančnimi prispevki ali drugimi oblikami pomoči.

Drugo so mejni postopki; v prvotnem predlogu so hitre postopke na mejah, ki so dejansko bili prava vaba za migrante, nadomestili z obvezno registracijo, preverjanjem imunitete, zdravniškimi in varnostnimi pregledi in tudi postopki, ki jih v nacionalno zakonodajo sprejemamo danes.

In tretjič, krizne razmere. Iz izkušenj migrantske krize iz leta 2015, 2016 prvotni predlog ni povzel nikakršnih dobrih praks držav članic, predvsem pa ni v ničemer zagotavljal solidarnostnega principa tistih držav, ki niso na zunanjih schengenskih mejah. Ta manko je bil v novem predlogu odpravljen in vnesen je vsaj delni princip solidarnosti.

Novi, spremenjeni pakt je bil tako sprejet leta 2024, maja 2024. A če je Golobova vlada na EU parketu delovala skladno z interesi zaostritve migrantske politike, se zdi, da je doma uveljavljala staro politiko odprtih vrat, ki je dolgoletna mantra nekdanje nadkoalicijske stranke Levice.

Kako drugače si je mogoče razložiti dejstvo, da je zakonodajni predlog, ki je danes pred nami in obsega zgolj obdelavo, hrambo in posredovanje biometričnih podatkov v sistem Eurodac in obsega zgolj šest členov na zgolj dveh A4 straneh, posredovan v sprejetje po roku, ko bi se že moral izvajati, in kar dve leti po tem, ko bi že lahko bil sprejet.

Kot so pojasnili predstavniki ministrstva, celo direktor Direktorata za migracije, so dve leti neuspešno prosili ministra – dva sta bila v tem času iz vrst Gibanja Svoboda –, da naj se zakonski predlog posreduje v sprejetje, kot da bi namerno politično zaustavljali implementacijo pakta, ki zaostruje migrantski turizem. Ena politika doma in druga politika v tujini.

Zato je danes potrebno poudariti, da veseli takojšen, hiter odziv novega vodstva ministrstva, ki je predlog nemudoma posredovalo v naše sprejetje ter tako zagotovilo, da se omogoči delo slovenske policije, ki za izvajanje tega dela pakta zakonsko podlago, ki jo danes sprejemamo, nujno potrebuje.

Ker gre za zakon, ki zgolj ureja podlago za izvajanje že pripravljenih tehnoloških rešitev, vsaj tako je bilo zagotovljeno s strani pristojnih, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zakon podpiramo ter s tem omogočamo takojšnje izvajanje le-tega.

To izvajanje bo prispevalo k učinkovitejšemu delovanju azilnega sistema in celotnega sistema interoperabilnosti na področju upravljanja meja in vizumov ter policijskega in pravosodnega sodelovanja azila in migracij tako pri nas kot na ravni Evropske unije.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod Hojs.

Gospod Srečko Ocvirk za Poslansko skupino NSi, SLS, FOKUS.

12.31

Srečko Ocvirk (PS NSi, SLSL, FOKUS): Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi!

Danes obravnavamo predlog zakona, ki v slovenski pravni red prenaša pomembne evropske uredbe s področja migracij in azila.

V Poslanski skupini NSi, SLS, FOKUS menimo, da je implementacija teh rešitev nujna, saj življenje v skupnosti, kakršna je Evropska unija, terja dosledno spoštovanje skupnih pravil.

Evropska unija temelji na prostem pretoku blaga, kapitala in storitev, vendar mora biti pretok ljudi urejen, predviden in nadzorovan, zato podpiramo nadgradnjo sistema Eurodac.

Ta centralizirana biometnična zbirka podatkov je nujno orodje za varnost. Omogoča natančno identifikacijo oseb, ki vstopajo v EU, preprečuje zlorabo azilnih postopkov in omogoča učinkovito izvajanje dublinskega sistema. To ni odmik od sveta, temveč uskladitev z mednarodno prakso, ki jo poznajo tudi druge tuje države sveta, kot so ZDA, Kitajska in celo Indija, – učinkovito upravljanje meja, nov postopek preverjanje identitete, zdravstvenega stanja in varnostnih tveganj že na mejah EU.

S tem sistemom bomo zmanjšali tveganje in povečali varnost državljanov, hkrati pa omogočili hitrejšo obravnavo tistih, ki so do azila dejansko upravičeni.

Evropski pakt o migracijah in azilu prinaša obvezno solidarnost med članicami. Slovenija se je v mandatu dr. Roberta Goloba zavezala k finančnim prispevkom, kar je izraz naše odgovornosti do tistih držav, ki so z migracijami bolj obremenjene.

Nujno je strogo ločevanje med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. Zaščita beguncev, zlasti žensk in otrok z vojnih območij, ostaja naša humanitarna dolžnost, medtem ko je zavračanje nezakonitih migracij nujnost za varnost naše države.

Slovenija z zamudo implementira sprejete evropske standarde. Tudi današnja uredba bi morala biti implementirana do 12. junija letos, vendar prejšnja vlada ni videla razloga za hitenje. S tem zakonom danes končno sledimo evropskemu pravnemu redu in dokazujemo, da smo kredibilna članica Evropske unije. V interesu slovenskih državljanov je, da imamo urejen sistem, ki identificira osebe z višjim varnostnim tveganjem.

V Poslanski skupini NSi, SLS, FOKUS ocenjujemo, da predlagane rešitve predstavljajo nujen korak k večji varnosti in boljšemu upravljanju migracij. Z doslednim izvajanjem teh pravil bomo zaščitili interese Slovenije in okrepili stabilnost celotne Evropske unije.

Zaradi navedenega bomo zakon podprli.

Najlepša hvala, gospod Ocvirk.

Luka Goršek za Poslansko skupino SD.

Izvolite.

12.35

Luka Goršek (PS SD): Spoštovani predsedujoči, spoštovane kolegice in kolegi.

Obnovitev migracijske politike Evropske unije a priori ne nasprotujemo. Jasno je, da sedanji sistem v številnih pogledih ne deluje več ustrezno in da so določene spremembe potrebne.

Evropska unija se že dlje časa sooča z izzivi pri upravljanju migracijskih tokov, zagotavljanju učinkovitega azilnega sistema in preprečevanju zlorab obstoječih postopkov, zato razumemo prizadevanja za oblikovanje bolj usklajenega in operativnega evropskega okvira.

Kljub temu pa je uredba Eurodac eden najbolj problematičnih delov celotnega evropskega migracijskega pakta. Govorimo o zakonodaji, ki državam omogoča bistveno širše zbiranje, hrambo in obdelavo osebnih podatkov migrantov, prosilcev za mednarodno zaščito ter drugih državljanov tretjih držav. Sistem, ki je bil prvotno namenjen predvsem ugotavljanju odgovornosti za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito, se širi tudi na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

Predlog zakona pred nami vzpostavlja nacionalno pravno podlago za izvajanje uredbe in določa pristojnosti slovenskih organov pri odvzemu, shranjevanju in posredovanju biometričnih podatkov v centralni sistem Eurodac.

Policija bo pristojna za zbiranje biometričnih in drugih osebnih podatkov oseb, prejetih pri nezakonitem prehodu meja, oseb, ki nezakonito prebivajo v Republiki Sloveniji, prosilcev za mednarodno zaščito ter oseb, izkrcanih po operacijah iskanja in reševanja na morju.

Predlog določa tudi vzpostavitev začasnih nacionalnih evidenc in načina prenosa podatkov med slovenskimi organi ter centralnim evropskim sistemom.

Največ pomislekov vzbuja dejstvo, da nova ureditev dodatno širi obseg biometričnega nadzora nad migranti in prosilci za mednarodno zaščito. Eden najbolj spornih ukrepov na ravni evropske zakonodaje je znižanje starostne meje za odvzem prstnih odtisov otrokom iz 14 na 6 let. To pomeni, da bodo biometrični podatki sistematično zbirani tudi pri zelo majhnih otrocih. Takšna ureditev odpira resna vprašanja sorazmernosti ukrepov zaščite zasebnosti in varstva temeljnih človekovih pravic, zlasti pravic otrok.

Socialni demokrati menimo, da mora biti vsak poseg države v človekove pravice sorazmeren in podprt, jasno, z izkazanim javnim interesom. Standardom morajo zadostiti tako evropske kot nacionalne politike. Pri obsežnem zbiranju biometričnih podatkov posebej ranljivih skupin prebivalstva ostajajo odprta vprašanja, ali so vsi predvideni posegi res nujni in ali so vzpostavljena zadostna varovala pred morebitnimi zlorabami.

Hkrati se zavedamo, da predlog zakona o pomembnem delu ne predstavlja samostojne politične odločitve Republike Slovenije, temveč predvsem prenos oziroma izvedbo neposredno veljavne evropske uredbe. Države članice imajo pri njenem izvajanju omejen manevrski prostor, zato tudi nacionalni zakon v veliki meri ureja predvsem tehnične in organizacijske vidike izvajanja sistema Eurodac ter določa pristojnosti posameznih organov.

Socialni demokrati ne želimo nasprotovati vzpostavitvi skupnega evropskega sistema, ki naj bi prispeval k boljšemu upravljanju migracij in učinkovitejšemu delovanju azilnih postopkov, obenem pa ne moremo prezreti resnih pomislekov glede širjenja, zbiranja in obdelave biometričnih podatkov ter posegov v zasebnost in druge temeljne pravice posameznikov in posameznic.

Prav zato, ker pri vsakem posegu v človekove pravice in temeljne svoboščine zagovarjamo stroge standarde nujnosti, sorazmernosti in jasnega javnega interesa, enako dosledno ravnamo tudi pri drugih vprašanjih demokratičnih pravic. Socialni demokrati smo zato odločno nasprotovali odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Menimo, da predlagatelji niso uspeli prepričljivo utemeljiti, kakšen problem sploh rešujejo, saj želijo po več kot 20 letih veljavne ureditve omejiti eno od temeljnih demokratičnih pravic ljudem, ki v Sloveniji živijo, delajo, plačujejo davke in pomembno prispevajo k razvoju lokalne skupnosti.

Ker ocenjujemo, da gre za resen poseg v ustavno varovane pravice, smo Socialni demokrati že pripravili pobudo za oceno ustavnosti zakona. Če bodo za to izpolnjeni pravni pogoji, bomo pobudo vložili na Ustavno sodišče Republike Slovenije.

Socialni demokrati bomo tudi v prihodnje zagovarjali migracijske in varnostne politike, ki bodo učinkovite, vendar hkrati skladne z načeli pravne države, s spoštovanjem človekovih pravic in varstvom dostojanstva vsakega posameznika in posameznice.

Prav zato predlogu zakona ne bomo nasprotovali.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod Goršek.

Gospa Sukič za Poslansko skupino Levica Vesna.

Izvolite.

12.39

Nataša Sukič (PS LV): Hvala za besedo.

Spoštovane in spoštovani!

Pred nami je zakon, ki naj bi zagotovil izvajanje nove uredbe Evropske unije o sistemu Eurodac. Predstavljen je kot tehnična uskladitev z evropskim pravnim redom, v resnici pa gre za politično odločitev o tem, kakšno migracijsko politiko želimo graditi v Evropi in kakšno vlogo bomo pri tem igrali mi.

Če želimo razumeti današnji predlog, se moramo vrniti v leto 2015. Takrat je Evropa doživela največji begunski val po drugi svetovni vojni. Takrat se je pokazalo, da evropski azilni sistem ni sposoben ustrezno odgovoriti na humanitarne izzive. Namesto da bi Evropska unija iz tega potegnila nauk in okrepila skupno odgovornost, solidarnost ter integracijske politike, smo priča več kot desetletju zaostrovanja migracijske zakonodaje, gradnje ograj, krepitve nadzora in širjenja represivnih mehanizmov. To smer danes dokončno utrjuje tudi Pakt o migracijah in azilu.

Tisto, kar krepi nadzor meja, vračanje migrantov in represivne postopke, je zapisano v zavezujočih uredbah in direktivah. Tisto, kar govori o integraciji, vključevanju v družbo, dostopu do izobraževanja, jezika, zaposlovanja in stanovanj, pa ostaja na ravni priporočil, akcijskih načrtov in posameznih projektov. Skratka Evropska unija se že leta vede, kot da so migracije predvsem varnostno vprašanje, vse manj pa humanitarno, razvojno in socialno vprašanje. Namesto da bi odpravljali vzroke migracij, se ukvarjamo predvsem s tem, kako ljudi ustaviti, evidentirati, nadzorovati in vrniti.

In če smo že pri vzrokih, Evropska unija in države članice zveze Nato niso zgolj opazovalke svetovnih konfliktov, s svojimi vojaškimi intervencijami, podporo različnim konfliktom, geopolitičnimi interesi ter gospodarskimi politikami pogosto sodelujejo pri ustvarjanju razmer, ki ljudi silijo v beg. Vojne, politična nestabilnost, gospodarsko opustošenje in podnebne katastrofe niso naravni pojavi brez vzrokov. Ko ljudem uničimo pogoje za življenje doma, ne moremo biti presenečeni, da iščejo varnost drugje. Namesto da bi se Evropa vprašala, kakšna je njena odgovornost pri nastanku teh kriz, gradi vedno višje zidove okoli svojih meja. Namesto da bi gradili Evropo solidarnosti, gradimo trdnjavo Evropa.

V tem kontekstu je treba razumeti tudi sistem Eurodac, ki postaja obsežna zbirka biometričnih podatkov, ki se uporablja za nadzor migracij, vračanje ljudi in policijske namene. V sistem se zbirajo prstni odtisi, fotografije obrazov in drugi identifikacijski podatki ljudi, ki so pogosto v najbolj ranljivem položaju, med njimi so tudi otroci od šestega leta starosti naprej. To predstavlja pomemben premik od zaščite ljudi k njihovemu poostrenemu nadzoru.

Ob tem se upravičeno zastavljajo vprašanja glede varstva osebnih podatkov, možnosti napačnih identifikacij, avtomatiziranega odločanja ter tveganja rasnega in etničnega profiliranja. Resnična varnost ne nastaja z novimi podatkovnimi bazami. Resnična varnost nastaja tam, kjer imajo ljudje možnost dostojnega življenja, dostopa do izobraževanja, zaposlitve, zdravstvenega varstva in vključevanja v družbo. Socialna izključenost, revščina, getoizacija in odsotnost perspektive ustvarjajo bistveno več varnostnih tveganj kot pomanjkanje še ene biometrične evidence.

Evropska unija se sooča s pomanjkanjem delovne sile, hkrati pa vlade po eni strani iščejo delavce iz tretjih držav, po drugi strani pa širijo retoriko strahu pred tujci in zmanjšujejo prostor za njihovo vključevanje v družbo. To je protislovje, ki ga nobena nova uredba ne bo razrešila.

Si res želimo normalizacije nadzora kot osrednjega odgovora na migracije?

V naši poslanski skupini menimo, da Evropa potrebuje drugačen pristop. Potrebuje več mednarodne odgovornosti, več vlaganja v mir, več zakonitih in varnih migracijskih poti ter bistveno več poudarka na integraciji in vključevanju ljudi v družbo. Potrebuje manj politike strahu in več politike solidarnosti.

Zato temu zakonu nasprotujemo.

Hvala lepa.