Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje, gospodje, začenjam 14. izredno sejo, ki je bila sklicana na podlagi 1. in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 14. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 19. 6. 2026, s samim sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke z dnevnega reda ali pa širitev dnevnega reda seje nismo prejeli, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Prehajamo torej na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Pa kar glasujemo. Navzočih je 80 poslancev, za je glasovalo 79, proti je bil eden poslanec ali poslanka, s čimer ugotavljam, da je dnevni red 14. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 2. točko dnevnega reda, to je na obravnavo zahteve skupine poslank in poslancev, da Državni zbor odloči o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o veterinarstvu obravnava po skrajšanem postopku.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 10. seji 12. junija 2026 sklenil, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o veterinarstvu obravnava po skrajšanem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim magistrom Borutom Sajovicem zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi Kolegija.

Prehajamo na obravnavo te zadeve, besedo pa dajem predstavniku vlagatelja zahteve, gospodu magistru Borutu Sajovicu za predstavitev zahteve. Izvolite, gospod Sajovic. 5 minut.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovane in spoštovani.

V Poslanski skupini Gibanje Svoboda bomo nasprotovali in glasovali proti, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o veterinarski službi primeren za nadaljnjo obravnavo, ker ustrezno, tak kot je bil, tega ne naslavlja in ne odgovarja na ključna, najpomembnejša vprašanja.

Sobivanje živali in ljudi je na tem planetu že dolgo in pa zgodovinsko pogojeno. Na nek način nam je omogočalo preživetje, hkrati pa je tudi temelj občutljivega ravnovesja med vsemi, ki naseljujemo ta planet, in pri tem ima veterinarska stroka izjemno pomembno mnenje, vlogo, delo in pa poslanstvo. Samo za podatek, v Sloveniji pride en veterinar na 1900 prebivalcev, vse skupaj pa je veterinarjev v operativi v Sloveniji nekaj okrog 1100. In zato so vsi posegi v ta sistem, ki deluje, je učinkovit, zagotovo pa ni idealen, taki, da morajo biti široko usklajeni, dobro premišljeni, predvsem pa na tem področju iskati javni interes. Kaj dela veterina? Veterina seveda prvenstveno skrbi za zdravje živali. V nadaljevanju je ključnega pomena pri proizvodnji zdrave in varne hrane. In še eno pomembno področje skrbi za obvladovanje bolezni tistih, ki se iz živali prenašajo na ljudi in pa obratno in je pri zdravstveni preventivi in dejavnosti to ključna stroka. Vse, kar se v tem sistemu dogaja, je treba uskladiti med številnimi deležniki; med lastniki živali, med rejci, kmeti, pridelovalci, med Veterinarsko zbornico in med Veterinarsko fakulteto.

Vse to, kar bi bilo treba, pa v tem zakonu ni bilo narejeno. Zakon, ki so ga vložili naši kolegi iz Poslanske skupine Resni.ce, ni tak, da bi šel lahko naprej, je opozoril, je razburil k krepitvi in pa jačanju javne mreže v času, ko na mejah številnih držav prežijo resne bolezni, ki povzročajo ekonomsko škodo, ne odgovarja na duh časa.

V Poslanski skupini Gibanja Svoboda smo bili eni redkih, ki smo temu nasprotovali od vsega začetka. Zadovoljen sem, da je zmagal razum. Hvala lepa vsem, veliko vas je v tej dvorani, ki to razumete in danes to zavrnitvijo skrajšanega postopka tudi udejanjamo. Zagotovo je vsako področje potrebno nadgradnje, sprememb. Vzemimo si čas, pripravimo do jeseni ali pa še kasneje, boljši usklajen zakon in to bo dobro za vse. Današnjemu skrajšanemu postopku pa v Poslanski skupini tako danes kot že od vsega začetka, nasprotujemo.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod Sajovic.

Skladno z določbo desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora Državni zbor o odločitvi Kolegija odloči brez razprave in obrazložitve glasu.

Zato kar prehajamo na odločanje. Državnem zboru predlagam, da odloča o naslednjem sklepu: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o veterinarstvu se obravnava po skrajšanem postopku. Opozarjam pri tem, da če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Pa kar glasujemo. Navzočih 80 poslancev, za je glasovalo 47, proti 32.

S čimer ugotavljam, da je sklep sprejet in s tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o izvajanju uredbe s strani Evropske unije o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov. Ta je v okviru

nujnega postopka. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade. Bi kateri od predstavnikov Vlade govoril? Kar izvolite. Se opravičujem gospod, najprej se samo predstavite.

Državni sekretar na MNZJU, Denis Zobarič. Hvala.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Dovolite mi, da uvodoma predstavim predlog zakona, ki je pred vami.

Kot veste, se je 12. junija 2026 v vseh državah članicah Evropske unije, tudi v Republiki Sloveniji pričel izvajati pakt o migracijah in azilu. Pakt uvaja celovit in povezan pristop k upravljanju migracij, ki združuje politike azila, upravljanja meja, vračanja in vključevanja ob hkratni krepitvi solidarnosti in odgovornosti med državami članicami. Za učinkovito izvajanje teh politik je predvidena vzpostavitev prenovljenega sistema Eurodac, ki predstavlja osrednjo biometrično podatkovno zbirko Evropske unije na področju migracij. Gre za nadgradnjo sistema, ki že od leta 2003 podpira države članice pri obravnavi nedovoljenih migracij. Prenovljeni sistem prinaša več pomembnih novosti: osredotočen bo na posameznika, ne več zgolj na prošnje za azil. Vključuje širši krog oseb, med drugim tudi osebe, zajete ob nezakonitem prehodu meje, nezakonito prebivajoče osebe, osebe po operacijah iskanja in reševanja, ter druge kategorije, povezane z migracijami. Razširjen bo tudi obseg podatkov, ki se bodo obdelovali, in sicer poleg prstnih odtisov še fotografije obraza, identifikacijski podatki ter kopije osebnih oziroma potnih dokumentov. Sistem bo omogočal učinkovitejše upravljanje postopkov vračanja, prostovoljnih odhodov in reintegracije, ter hkrati izboljšano prepoznavo ranljivih skupin, zlasti mladoletnikov brez spremstva s čimer se zmanjšuje tveganje njihovega izkoriščanja. Predvidena je tudi možnost označevanja oseb, ki predstavljajo tveganje za notranjo varnost ob hkratnem zagotavljanju visokih standardov varstva osebnih podatkov. Uredba EU 2024/1358, ki ureja ta sistem Eurodac, se uporablja neposredno, kljub temu pa je zaradi obdelave občutljivih osebnih podatkov treba zagotoviti ustrezno nacionalno pravno podlago za njeno izvajanje. Ker celovit zakonodajni okvir za izvajanje Pakta o migracijah in azilu še ni bil sprejet, ta predlog zakona zagotavlja začasno pravno podlago za izvajanje navedene uredbe. Predlog zakona določa pristojnosti nacionalnih organov za zbiranje in posredovanje osebnih podatkov, način njihovega posredovanja v centralni sistem Eurodac ter obveznosti obveščanja posameznikov glede obdelave njihovih osebnih podatkov. Zaradi njegove začasne narave predlog ne ureja vseh kategorij oseb, kar bo predmet kasnejše celovitejše zakonodajne ureditve. Ob tem naj poudarim, da je bila pripravljena tudi ocena učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov in je usklajena tudi z informacijskim pooblaščencem.

Naj zaključim. S sprejemom predlaganega zakona zagotavljamo, da Republika Slovenija nemoteno in skladno izvaja evropsko zakonodajo, hkrati pa ohranja visoke standarde varstva osebnih podatkov. Gre za nujen in prehoden korak do vzpostavitve celovitega nacionalnega okvira za izvajanje pakta o migracijah in azilu. Zato vas vljudno prosim, da s svojim glasom daste podporo temu zakonu.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Zobarič. Bi od predstavnikov Vlade še kdo kaj povedal?

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve in javno upravo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku, gospodu Antonu Šturbeju.

Predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.

Odbor za notranje zadeve in javno upravo je na 6. nujni seji, 22. 6. 2026

kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o izvajanju uredbe EU o vzpostavitvi sistema Eurodac. Za primerjavo biometričnih podatkov, ki ga je Državnemu zboru s predlogom za obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 11. seji, 19. 6. 2026 sklenil, da predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Odboru je bilo posredovano gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi. Pri delu odbora so sodelovali predstavnik predlagatelja, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, generalni direktor Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, vodja oddelka za operativo v sektorju mejne policije, Uprava in uniformirane policije, generalna policijska uprava in predstavnica Zakonodajno-pravne službe.

Predstavnik predlagatelja, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo je v uvodni dopolnilni obrazložitvi pojasnil, da se s predlogom zakona odpravlja praznina, ki je nastala, ker do roka za implementacijo 12. junija 2026 uredba EU o vzpostavitvi sistema Eurodac, za primerjavo biobometričnih podatkov v nadaljnjem besedilu, uredba EU 2020-24, 1358 še ni bila sprejeta. Gre za enega ključnih dokumentov v okviru pakta o migracijah in azilu, september 2020, ki omogoča odvzem, shranjevanje in primerjavo biometričnih podatkov državljanov tretjih držav za namene identifikacije in določa odgovornosti za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito. S prenosom uredbe EU 2020-2024, 13 58 v nacionalno zakonodajo bo urejeno in olajšano delo policije ter drugih strokovnih služb, ki se z migracijami ukvarjajo.

Sistem Eurodac je centralizirana biometrična zbirka podatkov Evropske unije, ki je namenjena podpori odpravljanja prošenj za mednarodno zaščito in obravnavi nedovoljenih migracij, saj omogoča učinkovito evidentiranje in preverjanje podatkov o nezakonito prisotnih osebah. Temelji na biometriji, ki poleg prstnih odtisov vključuje tudi sliko obraza, identifikacijske posnetke in kopije osebnih dokumentov. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da je bil predlog zakona preučen z vidika ustavne skladnosti pravnega sistema in zakonodajno tehničnih zahtev. V pisnem mnenju so med drugim opozorili na nekatera razmerja med predlagano ureditvijo in že obstoječo ureditvijo, predvsem glede pristojnosti organa za odvzem biometričnih podatkov. Povedala je, da je na Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo podalo pisna pojasnila, ki naslavljajo pripombe iz njihovega mnenja.

V razpravi je poslanka Poslanske skupine Levica, Vesna opozorila, da predlog zakona predvsem zagotavlja izvajanje uredbe EU 2020-2024, 1358, vendar ne rešuje temeljnih težav migracijske politike. Spomnila je na begunski val iz leta 2015, ki je pokazal neustreznost evropske zakonodaje na tem področju. Poslanka Poslanske skupine Svoboda je izpostavila, da je potrebno sistem migracij urediti enotno na ravni EU, ki pa mora temeljiti na spoštovanju človekovih pravic. Opozorila je na pomisleke Zakonodajno-pravne službe glede začasne zbirke podatkov za prosilce za mednarodno zaščito, ki jo vodi policija. Zanimalo jo je, zakaj je takšna evidenca potrebna, če podobni podatki že obstajajo na ministrstvu za notranje zadeve. Predstavnik predlagatelja, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve

in javno upravo, je izpostavil, da je bila odločitev o migracijskem paktu in povezanih evropskih pravilih sprejeta maja 2024 v okviru delovanja prejšnje vlade, katere del je bil, katere del je bila tudi Levica, zato so imeli po njegovem mnenju možnost pravočasno urediti zakonodajo. Poslanka in poslanci Poslanske skupine SDS predlog zakona pozdravljajo, saj vzpostavlja pravno podlago za zbiranje ter izmenjavo biometričnih podatkov migrantov med državami EU. Povedali so, da je migracijski val iz leta 2015 ...

Gospod Šturbej, bomo počasi zaključili. Najlepša hvala.

Se opravičujem, hvala.

Predsednik Zoran Stevanović. Že v redu, hvala vam.

Sledi zdaj predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima gospa Tamara Vonta, Poslanska skupina Svoboda.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani.

Predlog zakona je del širšega izvajanja Evropskega pakta o migracijah in azilu. Seveda ta pakt ni nastal čez noč, je rezultat dolgega in zahtevnega usklajevanja med državami članicami Evropske unije. Pakt zato ni idealen in tudi z njim ne more biti nihče v celoti zadovoljen, je namreč kompromis med različnimi interesi držav članic, različnimi migracijskimi pritiski, pogledi na azilno politiko in pričakovanji javnosti.

V tem trenutku nihče ne more z gotovostjo trditi, da bo pakt deloval tako, kot je zamišljen, a dejstvo je, da Evropska unija potrebuje bolj urejen, pregleden in učinkovit sistem upravljanja migracij in azilnih postopkov, potrebuje boljše podatke, povezane informacijske sisteme, jasnejša pravila odgovornosti in večjo sposobnost odzivanja. Hkrati pa pakt vsebuje tudi rešitve, pri katerih je potrebna posebna previdnost, predvsem tam, kjer gre za zbiranje in obdelavo biometričnih podatkov, posege v zasebnost, obravnavo ranljivih oseb in nevarnost, da logika varnosti prevlada nad načeli varovanja človekovih pravic.

V Poslanski skupini Svoboda poudarjamo dvoje. Država mora imeti urejen sistem, ker brez jasnih pravil, pristojnosti in evidenc ni mogoče voditi odgovorne migracijske in azilne politike. Hkrati pa učinkovitost države ne sme postati izgovor za nesorazmerne posege v človekove pravice ali za prakse, ki bi vodile v stigmatizacijo tujcev, prosilcev za mednarodno zaščito ali drugih oseb, ki živijo v Sloveniji. Pri tem moramo odgovoriti tudi na očitke sedanje koalicije, da je bil zamujen rok za začetek uporabe evropske zakonodaje s področja pakta o migracijah in azilu, to je 12. junij 2026. Gre sicer za priročen, a nepošten očitek. Dejstvo je, da je zakonodaja pripravljena. Šlo je za zahteven in dolgotrajen proces, v katerem je bilo treba odgovoriti na številne vsebinske, pravne, organizacijske in tehnične dileme, od prenosa evropskih predpisov, ureditve nacionalnih evidenc in prilagoditve informacijskih sistemov do določitve jasnih pristojnosti policije in ministrstva, varstva osebnih podatkov, zagotovitve finančnih virov ter povezave z evropskimi informacijskimi sistemi. Prav zato je bilo treba rešitve uskladiti z vsemi deležniki, ki so in bodo odgovorni za njihovo izvajanje. Če to delaš iskreno z namenom, da deluje in se ne poslužuješ cenenih piar trikov, je za pripravo kakovostnih rešitev pač potreben čas. Tega se ne da narediti čez noč in kdor trdi nasprotno, ne razume procesa ali pa zavestno zavaja. Ko je sedanja Vlada nastopila mandat, jo je zakonodaja čakala pripravljena in jo mora samo še vložiti v Državni zbor, kjer se jo bo obravnavalo in potrdilo. Zato je nenavadno poslušati očitke tistih, ki danes nastopajo, kot da rešujejo težave, ki so jo našli v predalu, v resnici pa so v predalu našli opravljeno delo. Če zakonodaja res ne bi bila pripravljena, je danes tudi ne bi tako hitro obravnavali. Še bolj očitna pa je politična dvoličnost sedanje oblasti na področju migracij. Ko so bili v opoziciji, so migracije uporabljali za strašenje ljudi, govorili so o nevarnosti, kaosu, odprtih mejah, ogroženi varnosti in nemočni državi, demonizirali tujce in širili sovraštvo ter vse skupaj zapakirali v lažno skrb za varnost prebivalcev Slovenije. No, to slednje še vedno počne.

Da se strah bolj prime, se pogosto poslužujejo pol resnic in najbolj grdih laži. V preteklosti so sklicevali nujne seje odborov in izredne seje Državnega zbora ter organizirali proteste prave civilne družbe, njihove strankarske. Zahtevali so vojsko na meji, ograje, ostrejše in bolj represivne ukrepe. Sedaj, ko so ponovno na oblasti, so spet obrnili ploščo, govorijo o drugačnih, učinkovitejših oblikah dela policije, o izravnalnih ukrepih, pretočnosti prometa, neoviranem pretoku ljudi in blaga ter o tem, da varnost zaradi sprememb ne bo nič manjša. To, kar so še včeraj razglašali za popuščanje, danes sami predstavljajo kot odgovorno upravljanje. Kar so še včeraj napadali kot nevarno, danes sami izvajajo kot razumno politiko. To je dvolična politika.

Slovenija pri migracijah ne potrebuje sejanja panike, ampak resno delo države in odgovorne politike. Ne pa politike, ki tujce uporablja kot priročne krivce za družbene težave, ki jih ne znajo in nočejo rešiti. Od sedanje Vlade v Poslanski skupini Svoboda pričakujemo, da se bo bolj samoomejevala pri demoniziranju tujcev ter bo pri izvajanju zakona zagotovila jasen nadzor, spoštovanje človekovih pravic, varstvo osebnih podatkov in preprečevanje vsakršnega rasnega profiliranja ali nesorazmernega ravnanja. V Svobodi zakonu ne bomo nasprotovali. Hvala.

Najlepša hvala, gospa Vonta.

Gospod Aleš Hojs za Poslansko skupino SDS, izvolite.