Lep pozdrav vsem skupaj!

Pričenjam 8. nujno sejo Mandatno-volilne komisije. Vse članice in člane komisije, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Zdaj, obvestila o zadržanosti s seje ni bilo. Na seji kot nadomestne članice in člani komisije s pooblastili pa sodelujejo: Andrej Poglajen namesto Aleša Hojsa, Tina Brecelj namesto doktor Aste Vrečko, Andrej Černigoj namesto Aleksandra Reberšaka, Aleksander Štorek namesto Nedeljka Todorovića in pa magistrica Meira Hot namesto Andreje Katič.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, in sicer pod točko ena, Predlog za imenovanje zagovornice načela enakosti, točka dva, Predlog za imenovanje namestnika Varuha človekovih pravic, točka tri, predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višjega sodnika na Upravnem sodišču Republike Slovenije, četrta točka, Predlog sklepa o imenovanju člana Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije, 5. točka, Nadzor po 21. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in sicer pod a, Nadzor premoženjskega stanja po prenehanju funkcije predsednika Komisije za preprečevanje korupcije in pod b, Nadzor premoženjskega stanja po nastopu funkcije predsednice Komisije za preprečevanje korupcije.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli tudi v varovani predal sistema Udis, ker vsebuje osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona. V kolikor jih torej nameravate navajati oziroma v zvezi z njimi sprožiti vprašanje, vas prosim za predhodno opozorilo, saj moram v takem primeru v skladu s 101. členom Poslovnika sejo zapreti za javnost.

In prehajamo na 1. točko dnevnega reda in sicer na Predlog za imenovanje zagovornice načela enakosti, ki ga je Državnemu zboru predložila predsednica Republike Slovenije.

Del gradiva je objavljen pri epi, celotno gradivo pa ste zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal sistemu Udis. K tej točki dnevnega reda sem vabila tudi Urad predsednice Republike Slovenije. Seje se udeležuje gospod Jan Kovačič, generalni sekretar Urada predsednice Republike Slovenije, ki ga lepo pozdravljam.

Na podlagi 23. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo

Zagovornika načela enakosti imenuje državni zbor na predlog predsednice republike. Zagovornik je imenovan za dobo petih let in je lahko največ enkrat ponovno imenovan. Predsednica Republike Slovenije zaradi poteka mandata zagovorniku Mihi Lobniku, in sicer s 25. 10. 2026, Državnemu zboru predlaga, da se za novo petletno obdobje na funkcijo zagovornice načela enakosti imenuje Barbaro Zupančič. Iz predloga izhaja, da kandidatka izpolnjuje zakonske pogoje za zasedbo funkcije. Predlog predsednice republike je v skladu z drugim odstavkom 25. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo obrazložen, priloženo pa mu je tudi soglasje kandidatke, da sprejema kandidaturo. V skladu s prvim odstavkom 26. člena navedenega zakona mora Državni zbor glasovati o predlaganem kandidatu v 30 dneh po predložitvi obrazloženega predloga. Državni zbor odloča o imenovanju zagovornika z javnim glasovanjem z navadno večino.

Besedo dajem gospodu Janu Kovačiču, generalnemu sekretarju Urada predsednice Republike Slovenije za dopolnilno obrazložitev predloga, izvolite.

Spoštovana gospa predsednica komisije, hvala za besedo in priložnost, da predstavim predlog predsednice republike. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, članice in člani Mandatno-volilne komisije.

13. aprila 2026 je zagovornik načela enakosti Miha Lobnik obvestil predsednico republike, da mu 25. oktobra letos poteče drugi petletni mandat. Predsednica republike je skladno z določili Zakona o varstvu pred diskriminacijo 12. maja v Uradnem listu objavila javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatk oziroma kandidatov za zagovornico oziroma zagovornika načela enakosti. V uradu smo prejeli sedem predlogov možnih kandidatk ali kandidatov. Vse prejete kandidature smo temeljito preučili in preverili izpolnjevanje pogojev, določenih v 24. členu Zakona o varstvu pred diskriminacijo. Ugotovili smo, da sta bili dve oddani kandidaturi popolni, ostalih pet kandidatov pa smo pozvali, da kandidature dopolnijo predvsem z dokazili o izpolnjevanju pogojev najmanj treh let delovnih izkušenj na področju uresničevanja načela enakosti ali človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vsi prijavljeni kandidati se niso odzvali pozivu k dopolnitvi kandidature z dokazili, zato smo na pogovor povabili štiri kandidate, ki so izkazali izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev. Po temeljitem razmisleku, osebnem pogovoru s kandidatko ter opravljenih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti, ki se jim predsednica republike zahvaljuje za sodelovanje, se je predsednica republike odločila, da Državnemu zboru Republike Slovenije za zagovornico načela enakosti v imenovanje predlaga gospo Barbaro Zupančič.

Barbara Zupančič je univerzitetna diplomirana psihologinja in priznana strokovnjakinja na področju zaposlitvene rehabilitacije vključevanja ranljivih skupin na trg dela, spodbujanja enakosti, preprečevanja diskriminacije, varstva človekovih pravic in upravljanja raznolikosti. Ima več kot 20 let izkušenj neposrednega dela z osebami z invalidnostjo in težavami v duševnem razvoju, predvsem pa na področju zaposlovanja in ranljivih skupin ter enakosti spolov. Svojo poklicno pot je začela v zavodu Šent, nadaljevala pa jo je kot dolgoletna vodja razvoja in izobraževalnega centra Šentprime, zavoda za rehabilitacijo in izobraževanje, zadnje obdobje pa je direktorica Listine raznolikosti Slovenije, nacionalne pobude za spodbujanje raznolikosti, enakosti in vključevanje v organizacijah. V okviru svojega strokovnega in neposrednega dela z ljudmi je pridobila poglobljen vpogled v sistemske ovire, diskriminacijo in neenake možnosti, s katerimi se v vsakdanjem in resničnem življenju srečujejo različne družbene skupine. Njena karierna pot dokazuje sposobnost povezovanja strokovnega in razvojnega dela ter učinkovitega vodenja kompleksnih projektov in partnerstev. Od leta 2017 vodi aktivnosti za krepitev vključujočih delovnih okolij ter sodeluje z delodajalci, s strokovnimi združenji, javnimi institucijami, nevladnimi organizacijami in evropskimi partnerji pri uveljavljanju praks, ki prispevajo k enakim možnostim in preprečevanju diskriminacije različnih ranljivih skupin. Preko omrežja Listine raznolikosti Slovenije se je pod njenim vodstvom vzpostavilo sodelovanje med delodajalci, izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, nevladnimi organizacijami in drugimi podpornimi institucijami, ki delujejo na tem področju. To je prispevalo k večjim možnostim zaposlovanja oseb iz ranljivih skupin in razvoju bolj vključujoče organizacijske kulture v zasebnem in javnem sektorju. Pod njenim vodstvom se je Listina raznolikosti Slovenije razvila v največjo nacionalno mrežo organizacij, zavezanih k spodbujanju raznolikosti, enakosti in vključevanja. Danes povezuje več kot

260 organizacij iz gospodarstva, javnega sektorja in civilne družbe. Delo Barbare Zupančič temelji na povezovanju strokovnega znanja in raziskovalnih spoznanj, predvsem pa potreb uporabnikov, z namenom oblikovanja trajnostnih sistemskih rešitev, zato aktivno sodeluje tudi pri razvoju strokovnega znanja, pripravi raziskav, metodologiji in drugih sistemskih pristopov.

V zadnjem desetletju sodeluje v evropskih projektih, strokovnih mrežah in delovnih skupinah, namenjenih spodbujanju enakosti, preprečevanju diskriminacije, vključevanju oseb z invalidnostjo, enakosti spolov ter razvoju vključujočih delovnih okolij. Slovenske izkušnje povezuje z evropskimi usmeritvami ter prispeva k razvoju skupnih priporočil in rešitev. Pomemben del njenega mednarodnega delovanja predstavlja sodelovanje z Evropsko komisijo in Evropsko platformo listin raznolikosti, kjer zastopa slovensko listino.

Barbara Zupančič je za nadpovprečne rezultate pri dolgoletnem delu na področju zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v Republiki Sloveniji prejela priznanje doktor Zdravka Neumana, ki ga podeljuje Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Zgodbe številnih posameznic in posameznikov iz ranljivih skupin, ki zaradi vztrajnosti Barbare Zupančič, njene osebne zavzetosti in proaktivnega delovanja. danes živijo bolje, njihova okolica pa je bolj vključujoča, so trden temelj za njeno odgovorno in neodvisno opravljanje funkcije zagovornice načela enakosti, pri kateri bodo vsi člani družbe našli oporo in razumevanje. V sled navedenega je predsednica republike prepričana, da kandidatka izpolnjuje odločilna merila strokovnosti, izkušenj in osebne integritete za opravljanje odgovornega poslanstva zagovornice načela enakosti. Barbara Zupančič ima izkušnje in znanje, na podlagi katerih bo lahko institucija Zagovornika načela enakosti vodila z jasno vizijo, predvsem pa strokovno, neodvisno, pogumno in odgovorno do vseh državljank in državljanov Republike Slovenije.

Po opravljenih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti je mogoče pričakovati zadostno podporo za njeno izvolitev. Predsednica republike zato spoštljivo predlaga Državnemu zboru, da Barbaro Zupančič imenuje za zagovornico načela enakosti. Hvala lepa.

Hvala lepa za dodatno obrazložitev, sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev, članov komisije, če želi kdo razpravljati?

Ja, izvolite, poslanka Anja Bah Žibert.

Ste narobe slišal, da je postopkovno. V redu.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča.

Zdaj, najprej je treba povedati, da danes seveda govorimo o določeni, določeni kandidatki za zasedbo mesta zagovornika načela enakosti. Seveda, zato prosim, da nadaljevanje moje razprave ne jemljete kot razpravo o kandidatki, ampak o konceptu, o konceptu države, na kakšen način delujemo in ali je tako kot delujemo, optimalno. Poglejte, dejstvo je, da imamo pravzaprav dva urada, ki se zelo pokrivata medsebojno, eden je Varuh človekovih pravic, drugi je Zagovornik načela enakosti. Če pogledamo pooblastila zagovornika načela enakosti, pokriva seveda področje preprečevanja diskriminacije. Kaj pa je diskriminacija kot nekaj, kar sodi v nabor človekovih pravic, in nekih temeljnih svoboščin in dejstvo je, da imamo tukaj dva organa, ki se medsebojno zelo pokrivata. In če pogledate poročila, pa tudi nekatera njihova delovanja, včasih lahko vidite, da pravzaprav ta dva urada, pa tukaj ne govorim samo eksplicitno o teh dveh uradih, ampak da se nekako birokratske strukture med seboj prepletajo. Bom mogoče bolj nazorna.

Zdaj, pred kratkim je zagovornik načela enakosti in zagotovo so se močno trudili v tej zadevi pripravil posebno poročilo o uresničevanju romske skupnosti glede obiskovanja osnovne šole, ne.

Zdaj, če pa si šel na nek drug urad, Urad za narodnosti, ki pokriva tudi področje romske problematike, tam takšno poročilo oziroma vsaj podobno že obstaja. In potem se človek res sprašuje ali imamo urade za to, da dejansko premikamo stvari in ali se medsebojno sploh pogovarjajo, povezujejo, ali je sploh potrebno, da širimo stvari na več uradov. Jaz trdim, da državljani oziroma da ne moremo za vsak problem v državi imeti svoj urad. Mi potrebujemo državo, ki bo učinkovita. In dejstvo je, da včasih, če pogledamo zdaj teh deset let, ne, ali smo bili res toliko bolj učinkoviti kot če bi ta urad deloval v okviru varuha človekovih pravic. Gre za to seveda, da te funkcije morajo biti strokovne kompetence, ki ste jih danes navajali, so strokovne, Ali to ne pomeni, da bi v nekem skupnem uradu lahko delovali mnogo bolj učinkovito? Veste, danes se ljudje ukvarjajo s tem in tudi mi vsi nekako obljubljamo vitko državo, manj administracije, manj birokracije, ampak ko je pa treba narediti korake tukaj naprej, se pa ustavi. In zdaj ne vem, če veste, ampak jaz sem si pač malo te številke pogledala. Varuh človekovih pravic ima po nekih podatkih, ki jih imam jaz, lahko da kakšna številka zastriže, 59 zaposlenih. 59 zaposlenih. Glejte, ne govorim o tem, da ne, da se ne dela, da se stvari, ampak veste, ko pa gledam neka poročila varuha človekovih pravic, bodo pa iz leta v leto podobne. In zdaj mi povejte ali ljudje potrebujejo urade ali potrebujejo učinkovito državo. Se pravi, ko se bo nekdo, ko se bo nekdo obrnil na varuha, ali bo dejansko prišel do svojih odgovorov? Velikokrat ne. In zdaj imamo pa še zagovornika načela enakosti, ki potem ljudje sploh ne vedo točno, kam naj gredo. En jih pošlje sem, drug jih pošlje sem, vsi imajo tajnico, fikus in seveda tudi sposobne uradnike. Ampak poglejte, urad zagovornika načela enakosti ima pa skupaj 26 zaposlenih. Mislim, to pa že, a veste, to skupaj je pa že številka, ne, je pa že številka, ki nekaj pove. In jaz ne bom nikoli pozabila, pa verjamem, da so se zelo potrudili, ampak a veste, zagovornik načela enakosti je naredil obsežno, bom rekla, analizo stanja šol glede primernosti invalidnih otrok, dostop imajo do invalidov, obsežno raziskavo nekaj let nazaj, če se spomnite. Povejte mi učinke. Povejte mi učinke. Mi imamo neke aparate, ki delajo neke raziskave, potem imamo letna poročila, vsi takrat ugotovimo z njim, da se nekaj strinjamo, da smo prepočasni, ampak to je pa tudi na koncu, a veste, rezultati so prepočasni. Glede na sto skoraj zaposlenih, ne, bi bilo veliko bolje, da se pogovarjamo o učinkovitosti teh institucij in seveda, da nekako delujejo združeno. Se pravi, veliko bolj pametno bi bilo, da bi v okviru varuha človekovih pravic obstajal organ, ki bi se bolj temeljito ukvarjal z diskriminacijo in seveda na nekem delu delali enotno. Ker danes gre, spoštovani, za podvajanje in gre potem tudi za različne poglede na stvari in seveda to na koncu ne prinaša pozitivnih rešitev za državljane, ampak nove administrativne ovire. Veste, ne bomo mogli nikoli za vsak problem narediti novega urada, ne, pa tudi nesmiselno je.

In zato v Slovenski demokratski stranki tega predloga ne bomo podprli. Ne zaradi kandidatke, ne zaradi kandidatke, ne zaradi njenih, bi rekla,

in poslovnih oziroma strokovnih kompetenc, ker jih gotovo ima, ampak zato, ker je za nas to nesmiselno in mi smo že povedali, mislim, da je bilo tudi povedano pri predsednici države, da bi bili raje usmerjeni v to, da se ta dva organa združita, da se naredi učinkovit organ, da se tudi pogleda pri Varuhu človekovih pravic kaj in kako, ker sicer imamo organe zaradi organov, lepo se sliši, pred Evropsko unijo imamo varuha človekovih pravic, imamo zagovornika načela enakosti, ampak pojdimo rajši na učinke. Je pa tako, da sem tudi malo pogledala primerjave po Evropi, ni ravno veliko držav, ki imajo ločena ta področja. Večina so drugače vkomponirana, nekateri delujejo tudi v okviru varuha človekovih pravic. Nekateri pa potem na nek drug način, ki seveda ni povsem primerljiv s Slovenijo, tako da tukaj se prav nič ne bi izgubljali. Jaz trdim, da bi bila večja dodana vrednost za ljudi, ker bi se na en institut obrnili in ta institut bi potem kot nek organ lahko tudi bolj učinkovito deloval.

Želi še kdo razpravljati?

Ja, poslanec kolega Borut Sajovic, izvolite.

Hvala lepa.

Razmisleki seveda o organizaciji družbe so še kako na mestu, ampak dokler institucije in sisteme imamo, je še slabše kot to, kako delujejo, če sploh ne delujejo. In če nimamo vodstva. jaz mislim, da moramo od zaposlenih ljudi zahtevati odgovornost in pa načelnost. Presenečen sem, da v interventnem zakonu, ki je v tej državi vse trende obrnil pozitivno in navzgor, ni bilo tudi take rešitve. Zakaj se na drugem področju ustanavljajo še dodatni drugi organi, kljub temu, da bi recimo na področju pravosodja tožilstvo, preiskovalci stvari lahko opravili bolje.

Kar se tiče kandidatke, ki jo imamo danes na mizi, vesel sem, da je z vseh vidikov slišati, da je primerna in da je ustrezna. V poslanski skupini smo opravili razgovor z dvema kandidatkama, obe sta bili odlični, prepričljivi in pa energični. In jaz mislim, da to inštitucijo glede na trend razmislekov skrajnih desnih opcij po Evropi in tudi pri nas, to institucijo potrebujemo.

Dejstvo je, da v urejenih demokratičnih družbah moramo biti ljudje obravnavani enako. Če samo pogledamo te prve mesece po volitvah, nisem prepričan, da vsi enako razumemo, da spol, starost, invalidnost, tudi narodnost, vera, spolna usmerjenost in pa osebne okoliščine niso nekaj, kar vplivajo na izbire, na zakonske odločitve in pa še kaj. Nenazadnje smo, ker je v središču teh dni nogomet, tudi videli, da vse inštitucije, vsa pravila, nimajo nobene teže, če nekdo, ki ne pozna smisla, pomena in vloge rdečega kartona, ima pa moč, stvar vidi in odloči drugače. In jaz se bojim, da v skrajno desnih avtokratskih družbah, ki so na pohodu, da so take inštitucije še kako na udaru.

Kandidatka se je predstavila ustrezno, ima vizijo, ima načrt dela ,predlog je bil pripravljen po skrbni proceduri, z razmislekom in kandidatko bom podprl.

Naslednji je prijavljen k razpravi poslanec Lenart Žavbi, izvolite. Ja, zdaj se opravičujem, najprej replika poslanka Anja Bah Žibert.

Hvala lepa.

Saj zdaj pač lahko nadaljujemo z nekim cinizmom. Moja razprava, mislim, da je bila usmerjena v to, da v državi potrebujemo eno razpravo o tem, kaj funkcionira, kaj je učinkoviteje. In seveda, če vi menite, da bomo učinkovitejši zato, če bomo ustanovili še nov, še kak urad, potem povejte. Mi pač trdimo drugače. Učinkovitost bo merjena po tem, da bodo ljudje zadovoljni, da ko bodo obiskali en ali drug urad, da bodo imeli tudi neke odgovore. Danes se dogaja, da se velikokrat zadeve podvajajo. Kar pa se tiče kandidatke, sem povedala, ne nasprotujemo sami kandidatki kot za mesto zagovornika. Ampak če danes to potrdimo, potem pet let se spet ne bomo o tem pogovarjali, ker potem bomo pa, če bomo vmes odprli to zadevo, bo pa nekdo rekel, aha, zdaj pa se ukinja urad in se ukinja neko institucijo, ki ima seveda mandat. Mislim, da če je interes, da se o tem pogovarjamo, je to danes, je to danes, ko seveda se izteka mandat, ko imamo deset let pregleda. In še enkrat, gre za podvajanje funkcij. Veste, država ne postane pravična zato, ker ima urad, ampak bo pravična, če bo urad, kamor se bodo ljudje obrnili, učinkovit in če ne bodo bili poslani iz enega na drugo mesto, pa potem še na kak inšpektorat, pa še kako ministrstvo. Jaz mislim, da je pač, bi bilo bolj pametno in smotrno, da bi bil pač en urad z jasnimi pooblastili in tudi z jasnim odnosom do ostalih institucij in ministrstev v državi.

Naslednji je k razpravi torej Lenart Žavbi, izvoli.

Najlepša hvala, spoštovana predsednica.

Zdaj, v konkretnem postopku, o katerem je govora danes, je treba povedati, da je predsednica republike za razliko od mogoče kakšnega drugega postopka kadrovanja, ki ga je vodila, tega izpeljala zelo dobro in pač zelo korektno. In tudi obe kandidatki, ki sta se nekako znašli v končnem izboru, sta izjemno dobri, obe.

In v resnici moj razmislek gre v to smer, da bom danes to stvar brez oziroma, da bom danes to stvar mirne vesti podprl, je samo zato, ker je pač ta kandidatka res dobra. In sem jo tudi jaz poslušal pač na predstavitvi in mi je bila okej. In upam in kakor tudi sama nekako se je k temu zavezala, da bo samemu uradu dala nekako svojo barvo, vonj in okus, ker zdaj, če mene nekdo vpraša, po desetih letih, drži, ampak v resnici gre trenutno pač po enemu predsedniku. Je pač ta stvar v nek razmislek. In jaz v bistvu kolegici Bah Žibert ne oponiram njene razprave, kako je začela, ker pač, ko jaz slišim cifre zaposlenih v takih in takih institucijah, pač tudi mene, to ne smem reči, da me ne stisne, ampak zdaj da vsako leto več zaposlenih, pa potem izsiljevanje Ministrstva za finance, kako je treba pa še več denarja, pa še več denarja, pa še več denarja, pa vsako leto še več denarja, pa potem minister za finance reče, ja zdaj pa pač, zdaj pa dosti, pol je pa Ministrstvo za finance ali pa Vlada, no, tista, ki je, bom rekel, proti enakosti ali pa proti temu ali pa proti drugemu. Tako da pač, jaz sem bil zadnji, v zadnjem mandatu, smo imeli, mislim, da za proračun 2024, pa za 2023, 2023, mislim, da bi za 2023, ja, ker se je pač takrat nekdo na glavo postavljal, pa praktično da ni cepetal, ker ni dobil dodatnih 150 tavžent, če se prav spomnim, me lahko takrat popravite. Pa se spomnim, kako so takrat nekateri to zlorabljali v politične namene, češ takratna koalicija oziroma

takrat niti ni bila koalicija, ampak takrat sSoboda, češ, je pa proti temu, zato ker pač nismo hoteli na Odboru za finance takrat potrditi nekega dodatnega financiranja, ki je bilo pa, ki je bilo mišljeno samo popolnoma za to, da se samo še viša število zaposlenih tam, pri čemer se pa kvaliteta, pri čemer je pa kvaliteta, ne bom rekel, da je, da je slaba, ampak vsaj pod vprašajem recimo, tako da smo korektni. Pač jaz vidim, sem videl nekaj dobrih namenov, ki jih je imel ta prejšnji zagovornik in sem videl tudi določene njegove pretenzije po tem, da bi bil varuh, saj se je tudi prijavil enih šestkrat za tisto pozicijo, tako da pač je bila s tem ta funkcija devalvirana, kar se mene tiče, ne. Pač da se nekdo kot zagovornik potem šestkrat prijavi za varuha, pač kaj to sporoča, ne vem, nič dobrega, po moje. In moja druga ali pa zadnja priložnost te institucije je pač v resnici pač priložnost kandidatki, ki pa me je prepričala, to pa moram povedati. In pač bom temu rekel, da bi se sto procentno strinjal s tem, kar je prej kolegica povedala. Pač dajem še en mandat fore, če lahko tako rečem, ampak drugače velik del pa jaz razumem, da je pač argumentacija taka, da pač eno je, varuh je za javne zadeve, zagovornik tudi na zasebno področje, pač je lahko institut prijave, razumem vse pravniške distinkcije med dvema institucijama in pač niti ne oponiram, da ti dve instituciji lahko obstajata, ampak nekaj zdravega, nekaj zdravega razuma pri tem, da imamo pa tam 30 zaposlenih, pa tudi je treba imeti. Ali pa 60 pri drugi instituciji, saj to so pač, to so blazne cifre v resnici. Mislim, mi imamo ministrstvo za zamejstvo, za zamejce, je manjše od zagovornika načela, mislim, načela enakosti. Zdaj, ali je to prav, po moje ne, no. Tako da jaz bom kandidatko absolutno podprl, ker na koncu koncev o tem odločamo in kandidatka je dobra in predsednica je ta sistem izvedla, mislim, ta postopek izvedla dobro. Zato se mi zdi, da je fer, da gospo podpremo in tudi gospa, če se bo držala svoje predstavitve, bo boljša zagovornica načela enakosti.

In če bo po tem mandatu pač ta stvar ali pa ta institucija malo bolj osmišljena, potem je smisel za naprej.