Spoštovani zbrani, pričenjam 3. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko. Na začetku seje naj povem, da imam nekaj obvestil. Odsotna je kolegica Nataša Sukič in kolegica Meira Hot, na seji pa s pooblastili sodeluje doktor Roberta Goloba, nadomešča kolegica Jana Jerman, ki jo lepo pozdravljam na današnji seji. Torej pozdravljam vse prisotne.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora, s sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda seje tega odbora. Ker nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je torej določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Sedaj prehajamo na 1. točko dnevnega reda - Predlog zakona o ratifikaciji Pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji, protokola o spremembi pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju v Jugovzhodni Aziji in Drugega protokola o spremembi pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju v Jugovzhodni Aziji in Tretjega protokola o spremembi pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju v Jugovzhodni Aziji. Predlog zakona je objavljen na spletni strani Državnega zbora dne 3. julija 2026. 3. julija 2026 ste prejeli mnenje Zakonodajnopravne službe, ki k predlogu zakona ni imela pripomb. 8. julija 2026 pa ste prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve.

Torej pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona o kateri bomo obravnavali razpravo o predlogu zakona, torej želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev. Doktor Raščan, želite kaj dodati? Torej, spoštovani doktor Raščan, izvolite, beseda je vaša, izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik, hvala lepa, gospe poslanke in gospodje poslanci, da ste si vzeli čas in sklicali to izredno sejo. Od zadnjič sem eden prekmurski pozdrav dolžan, še smo veseli, ko smo Prekmurci, tudi okoli mize. Zadnjič sem se pohvalil, ko smo trije državni sekretarji iz Velike Polane, zdaj bom malo tu od tega, no, to je bilo, upam, da ne rabite ostali prevoda.

Zakona o ratifikaciji Pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji, Protokola o spremembi pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju v Jugovzhodni Aziji, Drugega protokola o spremembi pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju v Jugovzhodni Aziji in Tretjega protokola o spremembi pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju v Jugovzhodni Aziji. Pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju v Jugovzhodni Aziji so 24. februarja 1976 podpisale ustanovne članice Združenja držav jugovzhodne Azije: Indonezija, Malezija, Filipini, Singapur in Tajska. K njej lahko pristopijo tudi države zunaj Jugovzhodne Azije in regionalne organizacije. Razlogi za pristop Republike Slovenije k pogodbi so politične in gospodarske narave,

predvsem rastoči gospodarski in geopolitični pomen Indopacifika in posebej jugovzhodne Azije, tudi v luči strategije EU za Indopacifik. In jugovzhodna Azija predstavlja pomembno pomorsko pot do Luke Koper. Pogodba ima trenutno 55 pogodbenic. Med državami izven regije so to med drugimi Združene države Amerike, Kitajska, Indija, Japonska, Republika Koreja, Nova Zelandija, Avstralija, Brazilija, Argentina in Srbija. Leta 2012 je pristopila tudi EU, države članice EU, ki so že pristopile oziroma so v postopku pristopa. Francija, Nemčija, Danska, Nizozemska, Španija, Grčija, Hrvaška, Ciper, Švedska, Luksemburg, Romunija, Poljska, Italija, Finska in Madžarska. Pismo o nameravanem pristopu Slovenije je bilo na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 3. julija 2025, se pravi skoraj pred enim letom, posredovano tedanji predsedujoči Asean Maleziji, 26. septembra 2025. Obvestilo o povabilu Republiki Sloveniji za pristop k pogodbi je prejel minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer v telefonskem pogovoru s filipinsko zunanjo ministrico Thersa P. Lazaro 22. junija 2026. Filipinska zunanja ministrica je hkrati izrekla vabilo za podpis izjave o deponiranju listine o pristopu na slovesnosti ob 50. letnici pogodbe, ki se bo odvijala 24. julija 2026 v Manili. Glede na to, da ima Slovenija edino veleposlaništvo v regiji na Filipinih, trenutni predsedujoči Asean in glede na visok jubilej podpisa pogodbe ter zunanjepolitične interese Slovenije v regiji, je utemeljeno, da Slovenija k pogodbi pristopi ob tej priložnosti. Za izvajanje pogodbe in protokolov ne bo treba zagotavljati dodatnih finančnih sredstev ratifikacije pogodbe in protokolov na zahteve izdaje novih, ne zahteva izdaje novih ali spremembe veljavnih predpisov. Pogodbe in protokolov ni potrebno usklajevati s pravnim redom Evropske unije. Hvala lepa, gospod predsednik.

Najlepša hvala za dodatno obrazložitev državnemu sekretarju doktor Stanislavu Raščanu. Sedaj pri tej točki bom prosil še Komisijo Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, če želite besedo. Gospod Kekec, izvolite, tudi vam dajem besedo.

Hvala za besedo, gospod predsednik, lepo pozdravljeni vsi skupaj. Torej, naša pristojna komisija je ta predlog zakona o ratifikaciji protokola obravnavala. V razpravi smo izpostavili vprašanje ali ima predlagana ratifikacija predvsem protokolarni namen ali pa prinaša tudi konkretne učinke za Slovenijo, zlasti na področju gospodarstva ter ali bi lahko vplivala tudi na prihod delovne sile iz držav jugovzhodne Azije.

Zdaj, predstavnica predlagatelja je pojasnila, da je temeljni namen pogodbe krepitev miru, stabilnosti in sodelovanja v regiji na podlagi spoštovanja suverenosti držav, ne vmešavanja v notranje zadeve in mirnega reševanja sporov. Poudarjeno je bilo tudi, da Slovenija v pristopu k pogodbi vidi predvsem priložnost za okrepitev političnega dialoga z državami regije, kar naj bi ustvarilo boljše pogoje za razvoj gospodarskega sodelovanja. Zdaj, na podlagi vseh teh pojasnil smo soglasno podprli ta predlog. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Predstavniku Državnega sveta, gospodu Kekcu. Sedaj odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo razpravljati pri tej točki? Vidim, da je približno jasno vsem kolegom in kolegicam, kaj želi Slovenija narediti na tem področju, tako da zapiram razpravo. Torej, prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona.

Začel bom z glasovanjem. Pravkar poteka glasovanje. Prisotnih je 11 kolegic in kolegov, za je bilo 11 kolegic in kolegov in nihče proti.

Ugotavljam, da so vsi členi sprejeti k predlogu zakona, torej ni bil sprejet noben amandma.

Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga sprejme. Torej odbor bo pisno poročal na seji Državnega zbora.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo sedaj na 2. točko dnevnega reda -

Stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča Evropske unije za odprtje pogajalskega sklopa 6. Gre za zunanje odnose, vključno s poglavjem 30 zunanje odnose in 31 zunanja varnostna in obrambna politika za Ukrajino EPA 158-10, EU 205.

Gradivo k 2. točki smo prejeli od Vlade 2. julija 2026 na podlagi tretjega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Del omenjenega gradiva ste poslanke in poslanci zaradi varnosti podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zunanjo politiko, torej nam kot pristojnemu odboru in Odboru za obrambo pa kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji gradiva ni obravnaval. Tudi pri tej točki vas bom ponovno prosil, doktor Stanislav Raščan, da nam predstavite osnutek skupnega stališča Evropske unije in zlasti pa seveda stališče Republike Slovenije. Izvolite, doktor Raščan.

Hvala lepa gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Oba osnutka skupnega stališča EU za odprtje pogajalskega sklopa 6 za Ukrajino in Moldavijo sta podobni, zato predlagam, da skupno predstavimo za obe državi ti izhodišči. Ukrajina in Moldavijo sta prošnjo za članstvo v Evropsko unijo vložili neposredno po začetku ruske agresije na Ukrajino leta 2022. Status kandidatke sta prejeli junija 2022, pogajalski proces pa so pričeli s sklicem prve medvladne konference junija 2024, na kateri sta potrdili pogajalski okvir. Obe državi sta septembra 2025 uspešno zaključili pregled skladnosti zakonodaje s pravnim redom EU. Evropska komisija je na tej podlagi ugotovila, da obe državi izpolnjujeta pogoje za odprtje vseh sklopov. Zaradi madžarskega zadržka do pristopnih pogajanj z Ukrajino je formalni pogajalski proces januarja 2025 za obe državi zastal. Priprava vsebinskih podlag za odprtje pogajalskih sklopov, vključno s sklopom šest. Pa se je nadaljevala na neformalni, tehnični ravni. V tem okviru je bilo za Moldavijo doseženo neformalno soglasje o vsebini osnutka. Za Ukrajino pa soglasje 26 držav članic. Po odpravi madžarskega zadržka do pristopnih pogajanj z Ukrajino, sta junija 2026 potekali medvladni konferenci za odprtje pogajalskega sklopa 1. Temeljne prvine za obe državi po odprtju sklopa 1, ki se skladno z revidirano širitvijo, širitveno metodologijo odpira prvi, so nemudoma stekli formalni postopki za odprtje vseh preostalih pogajalskih sklopov, začenši s sklopom 6. Pogoj za odprtje omenjenega sklopa je formalno soglasje držav članic glede osnutka skupnega stališča EU. Irsko predsedstvo si prizadeva za odprtje sklopa ob robu julijskega zasedanja Sveta za splošne zadeve 14. julija. V kolikor soglasja do tedaj ne bo doseženo, je odprtje sklopa 6 pričakovati v mesecu septembru. Osnutka skupnih stališč EU za sklop 6 ugotavljata, da sta Ukrajina in Moldavija delno usklajeni s pravnim redom EU in da sta pripravljeni na odprtje sklopa šest brez dodatnih otvoritvenih meril. Osnutki stališča ob tem določajo zaključna merila pogajalskih poglavij znotraj sklopa poglavje 30 Zunanji odnosi in 31 zunanja varnostna in obrambna politika. V okviru poglavja 30 morata državi nadaljevati z implementacijo EU zakonodaje na področju nadzora izvoza blaga z dvojno rabo neposrednih tujih naložb in boja proti mučenju. Hkrati morata predložiti celovit popis mednarodnih sporazumov z namenom uskladiti uskladitve teh sporazumov s pravnim redom EU od dneva pristopa dalje. V okviru poglavja 31 morata obe državi sprejeti nacionalni strateški dokument o osebnem in lahkem orožju. Ukrajina, Moldavija se zavezujeta, da se bosta pravni red EU pripravljeni izvajati do dne vstopa v Evropsko unijo in nista zaprosili za prehodna obdobja. Obe državi sta se zavezali k popolni usklajenosti na področju skupne zunanje in varnostne politike, vključno z implementacijo režimov omejevalnih ukrepov z dnem vstopa v Evropsko unijo. Slovenija podpira osnutka o skupnih stališčih EU za odprtje pogajalskega sklopa 6 za Ukrajino in Moldavijo. Slovenija obenem podpira čimprejšnje odprtje vseh preostalih pogajalskih sklopov z obema državama. Ukrajina in Moldavija izkazujeta visoko stopnjo politične zavezanosti in velik reformni napredek v procesu približevanja EU. navkljub izjemno zahtevnim okoliščinam. Slovenija zagovarja ključno vlogo reform na področju vladavine prava, boja proti korupciji in demokratičnih standardov v okviru

pristopnih pogajanj ter dosledno spodbuja Ukrajino in Moldavijo k pospešenemu sprejemanju in učinkovitemu izvajanju reform na teh področjih. Slovenija si s konkretnimi predlogi, kot je uporaba kvalificirane večine pri določenih vmesnih korakih širitvenega procesa, prizadeva za pospešitev širitvenega procesa in krepitev njegove kredibilnosti, predvidljivosti in učinkovitosti. Slovenija se zavzema za enakovredno obravnavo vseh kandidat v širitvenem procesu in poudarja, da je za polnopravno članstvo v Evropski uniji potrebno izpolnjevanje vseh meril in kriterijev.

Hvala lepa.

Najlepša hvala doktor Stanislavu Raščanu.

Na 24. izredni seji, dne 7. julija 2026 je gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki ste ga in ki smo ga prejeli. Za predstavitev mnenj Komisije Državnega sveta prosim še enkrat predsednika komisije, gospoda Bojana Kekca.

Gospod Kekec, izvolite.

Ja, hvala še enkrat.

Torej, Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve podpira ta predlog stališča. Zdaj, v razpravi je bilo izpostavljeno vprašanje pristopnega procesa Ukrajine v okoliščinah vojne ter pomen prizadevanj za dosego miru. Izraženo je bilo mnenje, da bi morala Evropska unija ob razpravi o širitvi več pozornosti namenjati tudi iskanju poti do končanja vojne. Zdaj, predstavnica predlagatelja je pojasnila, da Slovenija skupaj z drugimi državami članicami EU dosledno zagovarja prizadevanja za trajen in pravičen mir v Ukrajini ob spoštovanju suverenosti, ozemeljske celovitosti in pravice ukrajinskega naroda, da sam odloča o svoji prihodnosti. Poudarila je, da Evropska unija vprašanje miru redno obravnava, hkrati pa ocenjuje, da za uspešna mirovna pogajanja trenutno ni zadostne pripravljenosti na strani Ruske federacije. Kot sem omenil, smo soglasno stališče podprli.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod Kekec.

Sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri 2. točki ali pa tudi pri tretji, glede na to, da sta točki povezani. Lahko, želite, gospod Stojanović, izvolite, lahko za 2. in 3. točko razpravljate, ker sta obe povezani vsebinsko.

Hvala predsednik.

Ja, bom povzel v bistvu še morda kak stavek na prejšnjo točko tudi, čeprav se zdijo morda točke malo različne, se mi zdi, da so zelo po svoji vsebini kar precej povezane, mislim, da jih povezuje neka odgovornost Slovenije v mednarodnem prostoru, tako, podpis, to je 1. točka, se pravi, podpis ratifikacije pogodbe Aseana, 55 pogodbenic, to so pomembne države in mislim, da je prav, da se, da se Slovenija tudi pridruži tej skupini, gre za pomembno regijo, stotine milijonov ljudi tam živi. Odprtje veleposlaništva v Manili tudi sovpada nekako s podpisom te pogodbe, tako da mislim, da je to stvar, ki jo lahko tudi v naši poslanski skupini podpremo.

Glede Ukrajine in Moldavije. Obe državi sta pravzaprav v zahtevnih razmerah, ena zaradi vojne, druga vemo, s kakšnimi težavami vse se je ubadala, pod kakšnimi pritiski pravzaprav je ves čas tudi njena evropska pot, pa sta opravili pomemben del reform in sta pravzaprav pokazali svojo strateško usmeritev v smeri Evropske unije. Seveda ju čaka obe državi še veliko na področju pravne države, boja proti korupciji, mislim, da je jasno tudi zunanja in varnostna politika, seveda tudi usklajevanja neke zakonodaje z evropskim pravnim redom, ampak te reforme potekajo in pomembno je, da obstaja v obeh državah jasna politična volja tudi za njihovo nadaljevanje, tako v Ukrajini kot tudi v Moldaviji.

Širitev Evropske unije mislim, da ni več stvar zgolj neke politične naklonjenosti, ampak je po mojem mnenju proces, ki absolutno zaznamuje varnost in mir na tem delu sveta in predvsem na naši, v naši Evropski uniji, na naši celini, če tako rečem. Da pa mora vsaka kandidatka izpolnjevati pogoje za pridružitev, spoštovati evropske vrednote, jih tudi izkazovati in pa seveda tudi izvajati ali pa spoštovati regulativo evropskega pravnega reda, je pa tudi jasno. Mislim, da mora Evropska unija pri tem ohranjati

doslednost in morajo pač ta pravila veljati tudi za vse članice. Smo v preteklem mandatu, se spominjamo na sejah smo se trudili, da bi Slovenija pač nastopala. Kot neka verodostojna, predvidljiva spoštovana partnerica, krepili smo tudi diplomatsko mrežo. Ena od teh je tudi DKP v Manili. Odpirali še mnoga druga konzularna, diplomatsko konzularna predstavništva, tudi razvijali odnose s partnerskimi državami, s tistimi partnerskimi državami, ki seveda spoštujejo pravni red, izvajajo neko predvidljivo zunanjo politiko. In tudi v tem duhu moramo ostati zagovornica, kot država zagovornica takšne doktrine, zunanjepolitične. Tako da upam, da bomo tako tudi nadaljevali. Mi smo majhni in se mi zdi, da ravno zaradi tega je naš ugled pravzaprav edino ta zunanjepolitični kapital, ki ga lahko z doslednostjo, s spoštovanjem, z uveljavljanjem ali pa z izvajanjem mednarodnega prava, ugled gradili, ki smo ga gradili vrsto let, da ga gradimo še naprej, je za nas pomembno in mislim, da moramo ta ugled tudi ohraniti. Odgovornost je pa seveda na tistih ki zunanjo politiko vodijo. In mi jo bomo spremljali, bomo tudi kaj opozarjali, bomo pa sicer danes prvega, smo že, tudi preostala dva predloga in točke dnevnega reda podprli. Hvala lepa.