Spoštovane kolegice in kolegi, malo pozornosti bi prosil. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni gostje, pričenjam 3. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Na začetku seje naj povem, da imamo nekaj pooblastil in nekaj tudi opravičil. Tukaj imam opravičilo službene odsotnosti gospe Nataše Sukič, imam pa nekaj naslednjih pooblastil magistra Janeza Žaklja nadomešča kolega Srečko Ocvirk, magistro Meiro Hot nadomešča kolegica Andreja Katič, kolega Andreja Poglajna nadomešča Vinko Levstik, kolega doktor Roberta Goloba nadomešča kolega Duška Vujanovića, kolega magister Alenko Bratušek pa nadomešča kolegica Lucija Tacer Pelin.

Vse kolegice in kolege lepo pozdravljam na današnji seji.

Pozdravljam pa seveda goste, ki ste danes z nami, še posebej veleposlanico Irske v Republiki Sloveniji in njeno ekscelenco gospo Caroline Phelan. Seveda našo staro kolegico po stažu, mislim doktor Jernejo Jug Jerše, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in dobrodošli. Na skupno sejo pa so povabljeni... , in tudi seveda državnega z nami je tudi državni sekretar. Na skupno sejo pa so povabljeni tudi predstavniki Urada predsednice Republike Slovenije, Kabineta predsednika Vlade, Ministrstvo za zunanje zadeve,

Državnega sveta, poslanke in poslanci, tudi iz Evropskega parlamenta. Z nami vidim gospo Romano Tomc in magistra Tonina, oba evropska poslanca. Naj omenim, da je na današnji seji zagotovljeno simultano tolmačenje iz angleškega v slovenski jezik in tudi obratno.

Besedo pa sedaj predajam kolegici, gospe Andreji Katič, predsednici Odbora za zadeve Evropske unije, izvolite.

Hvala kolega. Spoštovane kolegice in kolegi, cenjeni gostje.

Začenjam 9. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: Luka Mesec. Na seji pa kot nadomestni člani sodelujejo: poslanka Lena Grgurevič namesto poslanca Tomaža Laha.

Tudi sama se pridružujem vsem pozdravom, ne bom še enkrat ponavljala, zlasti cenjeni veleposlanici Irske v Republiki Sloveniji.

In prehajam na določitev dnevnega reda seje odborov. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov. V poslovniškem roku s predsednikom Odbora za zunanjo politiko nisva prejela predlogov za njegovo spremembo. Zato je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je predstavitev prednostnih nalog predsedstva Irske Svetu Evropske unije v času od 1. 7. do 31. 12. 2026.

Kot gradivo za sejo ste prejeli program irskega predsedstva svetu. Najprej dajem besedo veleposlanici, gospe Karoline Peljhan, da nam predstavi prednostne naloge irskega predsedstva svetu za drugo polovico. Letošnjega leta. Prosim.

Dobro jutro. Spoštovana gospa predsednica Odbora za zadeve Evropske unije, gospod predsednik Odbora za zunanjo politiko, spoštovani člani Odbora za zunanjo politiko in za zadeve Evropske unije. Najlepša hvala za povabilo na vašo sejo. Spoštovani poslanci in poslanci Evropskega parlamenta, predstavniki uradov predsednice države in predsednika Vlade. Z veseljem vam predstavljam prenosne naloge Irske v času našega predsedovanja Svetu Evropske unije. O tem in o evropski zadevi se bom tudi skupaj z državnim sekretarjem Raščanom ter vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji z veseljem pogovorila z vami. Če mi dovolite, bom sedaj podala svojo izjavo v angleščini. /aplavz/

Dobro jutro. Res sem hvaležna za to priložnost, da se lahko z vami pogovorim o irskem predsedstvu, kar je seveda zelo obsežen dan in naporen dan za vaša odbora. To pokaže, kako pomembno vlogo igrata vaša odbora in drugi organi pri spodbujanju evropskih zadev. Danes je deseti dan osmega predsedovanja Irske Svetu Evropski uniji. V vsakem mandatu imamo drugačne izzive in priložnosti, ampak predsedovanje je v prvi vrsti privilegij. Irska bo igrala in delala v dobri veri in kot pošteni posrednik. To je prvo predsedovanje, odkar je irski jezik postal uradni jezik Evropske unije. Naša mantra temelji na Irskem reku, ki pravi, da je v slogi moč. Irsko predsedovanje ima ambiciozno agendo, ambiciozno agendo. Želimo služiti kolektivnim interesom Evropske unije za to, da bi obravnavali njene potrebe in skupne izzive. Osredotočamo se na to, da bi krepili konkurenčnost Evropske unije, ohranili vrednote Evropske unije tako doma kot v tujini in da bi zagotovili varnost Evrope tako znotraj meja in zunaj. Zakaj vrednote? Brez konkurenčnosti ne moremo ohranjati naših družb. Brez varnosti ne more biti blaginje. In brez vrednot nič od tega ni pomembno. Irsko predsedstvo pa bo delovalo tudi na številnih zelo pomembnih področjih, ki so pomembna za vse te stebre. Še naprej bomo podpirali Ukrajino, spodbujali bomo globalno sodelovanje s ključnimi akterji in

pripravljali temelje za prihodnje delo Unije preko pogajanj za naslednji večletni finančni okvir. Kar se tiče konkurenčnosti, smo na trenutnem zelo pomembnem trenutku. Za to, da bi zagotovili gospodarsko prihodnost, ki bo ustrezala pričakovanjem in potrebam ljudi, moramo hitro ukrepati, da bi okrepili našo konkurenčnost in produktivnost. Z načrtom za en načrt, eno Evropo, so se komisija, svet in parlament zagotovili k hitremu napredovanju. Med našim predsedovanjem bomo skušali zagotoviti doseganje ciljev tega načrta skupaj z aktom za industrijski pospeševalnik in 28. režim. Delali bomo na svežnjih za poenostavitev tudi na področju digitalnih zadev ter tudi boljšega spremljanja zadev. Na prvo srečanje Ecofina poteka danes. Ključna prednostna naloga med našim predsedovanjem pa bo, da bi dosegli politični dogovor do konca leta glede unije, prihrankov in naložb ter glede digitalnega evra. Prav tako želimo skleniti trialoge glede dopolnilnih pokojninskih sistemov, želimo pa tudi lajšati politične razprave glede konkurenčnosti v bančnem sektorju v Evropi. Naši ministri za konkurenčnost se sestajajo v Dublinu in govorijo o tem, kako bi lahko okrepili notranji trg, kako bi lahko mobilizirali financiranje za to, da bi zaprli vrzel za podjetja v razširitveni fazi. Prav tako pa bomo delali tudi na skladu za evropsko konkurenčnost. Še naprej bomo spodbujali inovacije in krepili evropske raziskave, podpirali pa bomo tudi ambiciozno trgovinsko politiko ter krepili trgovinske odnose z zanesljivimi globalnimi partnericami. Še naprej se zavezujemo k konkurenčnemu in vzdržnemu in trajnostnemu kmetijskemu sektorju za skupno kmetijsko politiko, ki bo stabilna, poštena in ki bo uravnavala najrazličnejše vidike trajnostnosti. Ambiciozna digitalna agenda je tudi prednostna naloga tudi kar se tiče akta za digitalne storitve. Tukaj želimo izkoriščati koristi umetne inteligence in drugih prelomnih tehnologij, hkrati pa želimo blažiti povezana tveganja. Oktobra bomo imeli konferenco glede tega, kako lahko izkoriščamo umetno inteligenco za našo konkurenčnost in kako lahko z njo krepimo inovativnost in konkurenčnost.

Kar se tiče vrednot v drugem stebru, mora Evropska unija sedaj braniti temeljne vrednote Evropske unije. Sedaj so čedalje bolj pod pritiskom. Nekaj politik je, ki to zelo ponazarjajo, med najbolj vidnimi pa je širitev. Leta 2004, ko smo predsedovali, smo s ponosom sprejeli v Evropsko unijo deset novih članic, med njimi Slovenijo, sedaj pa smo osredotočeni na naslednjo fazo širitve. Želeli bomo ohraniti zagon in skušali bomo zaključiti pogajanja s Črno Goro in napraviti tudi bistven napredek za Albanijo. Pozdravljamo nedavno začetek pogajanj z Ukrajino in Moldavijo. Ukrajina je v srčiki našega programa in delali bomo na tem, da bo Evropska unija Ukrajini še naprej trdno stala Ukrajini ob strani, medtem ko se bori z rusko agresijo. Naslednji teden bomo tudi govorili o tistih civilnih pripadnikih, ki so pridržani na okupiranih ozemljih. To je v skladu z našimi temeljnimi vrednotami Evropske unije, tako da morajo ostati v središču dela. Spodbujali pa bomo tudi vladavino prava in krepili demokratično odpornost. Irska bo govorila tudi o varnosti otrok na spletu med našim predsedovanjem, vključno tudi s tem, da bomo gostili konferenco na visoki ravni septembra, kjer bomo govorili o temah, ki so povezane s tem področjem, vključno z digitalno polnoletno dobo. Med evropsko tem pa bomo tudi promovirali našo angažiranost pri zagotavljanju trajnega miru na Bližnjem vzhodu na podlagi rešitve dveh držav. Podpirali bomo stabilnost tudi v širši regiji, v Libanonu, Siriji in drugod. Podpirali bomo krepitev evropske vloge kot načelno globalno akterko, ki bo sodelovala z enako mislečimi državami, in bomo podpirali delovanje OZN.

Tretji steber našega predsedovanja pa je varnost. Ruska vojna agresija proti Ukrajini, ki še kar traja, pa tudi čedalje večja geopolitična negotovost kažejo, kako pomembno je, da Evropska unija vlaga vse razsežnosti varnosti, tako da bomo med našim predsedovanjem delali na tem, da bi prispevali k evropski varnosti. Zato bomo še naprej izražali solidarnost z Ukrajino in podpirali Ukrajino za to, da bi krepila svoje zmogljivosti. Delali bomo na tem, da bi okrepili partnerstva na ravni Evropske unije,

pa tako tudi z Natom, OZN in OVSE. Podpiramo skupno varnostno in obrambno politiko, zato bomo skušali poskrbeti, da se bo lahko ta odzivala na krize, ki so v teku ali ki se pojavljajo. Prav tako pa bomo obravnavali različne dosjeje, med tem tudi varnostno strategijo, vojaško mobilnost, naročanje na področju obrambe, pomorsko varnost, pa tudi varnost kritične infrastrukture. Krepitev kibernetske varnosti, boj proti kibernetskim grožnjam in pa tudi pospeševanje sodelovanja na področju boja proti terorizmu bo v središču našega dela. Tudi okoljska varnost bo pomembna. Tukaj bomo delali na tem, da bi ustvarili podnebno nevtralno in odporno Evropo. Izvajali bomo pakt o migracijah in azilu.

Večletni finančni okvir je ključno v našem programu predsedovanja. Intenzivno bomo iskali sodelovanje in dogovor med državami članicami glede finančnega okvira za obdobje od 2028 do 2034. Rezultat tega bo odločil o finančnih temeljih ukrepov Unije v prihodnjem desetletju. Še naprej bomo delali v duhu odprtosti, preglednosti in odločnosti in delali bomo na predlogih, ki jih je pripravilo ciprsko predsedovanje.

Tukaj bomo želeli pripraviti tudi napredna pogajanja s predsednikom Evropskega sveta oktobra, tako da bi lahko dosegli potem soglasje med voditelji kasneje letošnje leto.

Na koncu pa bi se osredotočila na Slovenijo ter na naš program predsedovanja. Zelo veseli smo, da smo lahko 1. julija skupaj z zunanjim ministrom v hiši EU sprožili naše predsedovanje. Naš program želi poglabljati izmenjavo na področju evropskih zadev, promovirati pa tudi želimo večjo ozaveščenost o Evropski uniji. Skušali bomo podpirati angažiranost na evropski ravni s Slovenijo. In gostila bom tudi nadaljnje izmenjave med slovenskimi voditelji in drugimi državami članicami. Skušali bomo povezati posameznike in tudi Evropsko unijo na globalni ravni, hkrati pa bomo v to vključevali tudi šole in skupnost. Podpirali pa bomo tudi odprto in pregledno izmenjavo glede zadev Evropske unije in delili bomo našo kulturo preko različnih dogodkov in promovirali kreativno sodelovanje med državami članicami tudi tukaj v Sloveniji. Najlepša hvala za pozornost.

Zahvaljujem se veleposlanici. Če lahko v imenu vseh pohvalim tudi vaše uvodne besede v slovenščini. Menim, da se je od najinega zadnjega srečanja vaše znanje zelo zelo izboljšalo. Sama pa povem tudi, da sem izpolnila obljubo, kot sem jo dala kar se tiče ustanovitev skupine prijateljstva med Slovenijo in z Irsko. Tako da gremo korak naprej.

Veseli me ta vaša uvodna predstavitev, ki bo tudi dobra predstavitev, ki bo sledila v ponedeljek v Dublinu, kjer bo vaš predsednik Vlade nam, predsednikom odborov za zadeve EU predstavljal program. Tako da mi je to tudi dragoceno.

Prosim tudi za komentar predsedstva doktor Jernejo Jug Jerše, vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, prosim.

Spoštovana predsednica Odbora za zadeve Evropske unije, spoštovani predsednik Odbora za zunanjo politiko, spoštovana veleposlanica, državni sekretar, evropski poslanci, predvsem pa spoštovane poslanke in poslanci. Res sem vesela, da imam priložnost, da podam vidik Evropske komisije na prednostne naloge irskega predsedovanja Svetu Evropske unije v osmem predsedovanju. Seveda ima Irska ogromno bogatih izkušenj in zato se veselimo dela skupaj z irskim, z irskim veleposlaništvom. Hvala lepa, veleposlanica za te prednostne naloge.

Sama bi se rada odzvala v petih točkah. Prva skupna prednostna naloga je konkurenčno evropsko gospodarstvo, ki ustvarja kakovostna delovna mesta za evropske državljane. To ima pa dva vidika. Vidik zunaj meja in vidik znotraj. V nepredvidljivem svetu mora Evropska unija seveda nadaljevati diverzifikacijo svojih gospodarskih in trgovinskih povezav, saj je zmanjševanje odvisnosti ključnega pomena. Bolj kot bomo raznoliki v svojih trgovinskih partnerstvih, manj bomo ranljivi. Domačo nalogo moramo pa narediti seveda tudi doma. Veleposlanica je omenila naš načrt ena Evropa, en trg, ki ga želimo uresničiti do konca leta 2027. Kako pa? Če omenim le nekaj stvari. Že

prihodnji teden bomo predstavili nov energetski sveženj, ki se bo dotaknil elektrifikacije, ter posodobitve sistema trgovanja z emisijami. Če pa omenim šele eno od horizontalnih prednostnih nalog, mislim, da je zelo pomembna tudi v Sloveniji. Zelo pomembni so poenostavitveni omnibusi. Komisija jih je predlagala že deset, šest jih je že doseglo ciljno črto, upajmo, da bodo štirje še do konca leta to dosegli. Enako velja za EU-INC oziroma 28. režim, nenazadnje moramo pa končati tudi razdrobljenost kapitalskega trga in uresničiti unijo prihrankov in naložb.

Druga ključna prednostna naloga je varnost, brez varnosti ni gospodarskega razvoja, ni blaginje in ni dolgoročne stabilnosti in seveda današnji svet nas opominja, da so številne tehnologije, ki poganjajo naše gospodarstvo, hkrati tudi strateškega pomena za našo varnost. In Evropa mora prevzeti več odgovornosti za svojo obrambo in krepiti svojo obrambno pripravljenost.

Tretja prednostna naloga irskega predsedovanja je prihodnji večletni finančni okvir Evropske unije. Pred kratkim je bil dosežen zelo pomemben dogovor o arhitekturi prihodnjega evropskega proračuna. In tu bi rada omenila, to se pravi, zdaj je že znano, da nič ne bo tako kot je bilo do sedaj, zato apeliram na vse poslanke in poslance, da spremljate to. To pomeni, kohezija ne bo več le kohezija, ne bo toliko denarja na voljo koheziji, zelo pomemben bo Evropski sklad za konkurenčnost in zaradi tega govorim vsem odločevalcem, treba se je pripraviti, zdaj, razpisi bodo in to bo odločilo, ali bo Slovenija neto prejemnica ali neto plačnica. Res je treba zdaj se pogovarjati s podjetji. Zato upam, da bo Državni zbor tudi držal roko nad tem, da ne bo šlo mimo neopaženo. Ampak to je bil medklic. Mi stremimo namreč k temu, da bo irsko predsedstvo do oktobra tudi uspelo predstaviti revidiran pogajalski okvir. Tudi s tem, kako želimo financirati naslednji evropski proračun, seveda 1. januarja 2028 bi moral biti evropski proračun pripravljen, da ne bo prevelike luknje v financiranju. In to zahteva veliko volje, ampak Irska je pokazala, to zna. Leta 2013 je že uspela uspešno posredovati pri doseganju dogovora takratnega budžeta, tako da verjamemo, da vam bo uspelo.

Četrta prednostna naloga, ki bi se rada dotaknila odpira vprašanje stanovanjske problematike. Evropa in tudi Slovenija se sooča s krizo cenovne dostopnosti dostopa do stanovanj in njihove kakovosti in to je eno najpomembnejših socialnih vprašanj današnjega časa. Zato bomo tudi organizirali visoko srečanje o stanovanjskih politikah, da se učinkovito spopadamo s tem izzivom.

Pa še peta prioriteta, to je širitev Evropske unije. Pozdravljamo napredek Ukrajine, Moldavije na pristopni poti, pa tudi nadaljnje korake Albanije in Črne gore. Proces širitve obstaja živ in pomemben. In ravno tu bi rada poudarila Irsko kot zgodbo o uspehu. Leta 1973, ko se je Irska pridružila Evropski skupnosti, je bil njen bruto domači proizvod na prebivalca približno polovico evropskega povprečja, danes je dvakrat višji od povprečja. To pomeni, če se je takrat Irska približevala, danes kaže pot in mislim, da je to najboljši argument za širitev Evropske unije. Tako da irskemu predsedstvu želim uspešno delo, prav tako veleposlaništvu in pri tem se vedno lahko zanesete tako na Evropsko komisijo kot tudi na njeno predstavništvo v Sloveniji.

Zdaj pa na koncu še dobre želje obema odboroma in vsem poslankam in poslancem. Predstavništvo vas vidi kot pomembnega partnerja. Kot je bila stalna praksa, kadarkoli bo le možno, ko pride evropski komisar v Slovenijo, ga bomo pripeljali v hram demokracije. Hvala lepa, da ste tako odlično sprejeli evropskega komisarja MCGratha prejšnji mesec. Na predstavništvo lahko računate tudi ob predstavitvi stanja v Uniji, ki prihaja jeseni, pa tudi ob predstavitvi letnega delovnega programa Evropske komisije pozimi. In omenila sem, že prihodnje leto ima predstavništvo oziroma mogoče konec leta, v začetku prihodnjega leta spet namen peljati skupino poslank in poslancev v Bruselj, da

iz prve roke spoznate prestolnico in njene institucije. In sama sem pred štirimi leti, mislim, da peljala to eno skupino v Bruselj in je bilo pomembno tudi za nas, ker vsakič, ko sem prišla v ta odbor, je bilo res, ni bilo več strašljivo, ampak prijateljsko.

Tako da zadnji stavki z moje strani. Glede na to, da je predsednik rekel, kako, da sem že stara znanka tukaj, to pomeni, da sem tukaj že nekaj časa, to je moje zadnje srečanje tukaj na Odboru za zadeve EU in zunanje zadeve. Ja, pet let je že preveč, mora priti nekdo drugi, ki se bo trudil vedno znova. Hvala vam za vse, bilo je izjemno prijetno, koristno. Jeseni zaključujem svoj mandat, ampak predstavništvo bo z vami gotovo sodelovalo tako, pa še boljše. Ampak tudi z osebnega stališča res hvala vsem, je bilo, kot sem rekla, ne le produktivno, ampak tudi zelo, zelo prijetno, tako da hvala lepa.

Predsednica Andreja Katič: Hvala tudi doktor Jernej Jug Jerše, vodji predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, za današnjo, pa tudi za preteklo delo.

Sprašujem, če želi še državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve podati kratek komentar k temu programu predsedstva? Doktor Stanislav Raščan, izvolite.

Dr. Stanislav Raščan (državni sekretar MZEZ): Hvala lepa. Gospa predsedujoča, gospod sopredsedujoči, spoštovane gospe poslanke in poslanci in vsi navzoči.

Veleposlanici Irske gospe Caroline Phelan se zahvaljujem za predstavitev prednostnih nalog in programa predsedovanja Irske Svetu Evropske unije. Irska prevzema predsedovanje Svetu Evropske unije v zapletenih in nepredvidljivih mednarodnih in geopolitičnih razmerah. Pozdravljamo irski program predsedovanja, ki bo potekal pod sloganom Moč z enotnostjo in bo osredotočen na krepitev evropske konkurenčnosti, obrambo naših skupnih vrednot, zagotavljanje varnosti naših državljanov. Irska bo pri vseh teh treh medsebojno tesno povezanih stebrih našla v Sloveniji tesnega in konstruktivnega partnerja. Slovenija podpira izbrane prednostne naloge irskega predsedovanja, med katerimi je tudi doseganje pravočasnega dogovora o novem večletnem finančnem okviru, prizadevanja za krepitev odnosov s ključnimi partnericami. Zagotavljanje neomajne večdimenzionalne podpore Ukrajini in konkreten napredek v širitvenem procesu. Slovenija pozdravlja vključitev širitve Evropske unije med prednostne naloge irskega predsedovanja in poudarja, da zahodni Balkan ne sme biti potisnjen v ozadje zaradi geopolitičnih dogajanj drugod. Verodostojnost širitvenega procesa na zahodni Balkan je neposreden strateški in varnostni interes Evropske unije. Slovenija ostaja odprta za preučitev novih pristopov za pospešitev širitvenega procesa za vse države kandidatke ter za zagotavljanje takojšnjih in oprijemljivih koristi njihovim državljanom še pred članstvom. Slovenija podpira tudi prioritete Irske na področju širitve Evropske unije na Ukrajino in Moldavijo ter ob tem posebej pozdravlja poudarek na spoštovanju načel vladavine prava. Slovenija poudarja, da morata proces širitve in reform potekati vzporedno in z enakim tempom, saj morajo biti ob pristopu pripravljene tako kandidatke kot tudi Evropska unija. Slovenija podpira prizadevanje za pravičen in trajen mir v Ukrajini, ki bo sprejemljiv za Ukrajino ter bo temeljil na mednarodnem pravu in trdnih varnostnih jamstvih za Ukrajino. Ključni ostajata nadaljnja in enotna vsestranska podpora Evropske unije v Ukrajini ter hkrati ohranjanje pritiska na Rusijo, vključno s sankcijami. Slovenija poseben pomen pripisuje zagotavljanju odgovornosti za mednarodna hudodelstva, storjena v okviru ruske agresije na Ukrajino. Slovenija pozdravlja to in podpira nadaljnjo krepitev transatlantskih odnosov in političnega dialoga Evropske unije in Združenih držav Amerike. Gre za partnerstvo in zavezništvo, utemeljeno na skupnih vrednotah in interesih, ki je strateškega pomena s političnega, varnostnega in gospodarskega vidika. Ključno je, da Evropska unija v odnosih z Združenimi državami Amerike nastopa enotno, z usklajenimi stališči in pristopi. Irska se je že v preteklosti izkazala kot dobra, konstruktivna, učinkovita predsedujoča država, ki ima uho in spoštovanje do vseh držav članic. Iz naših izkušenj gre za državo, ki se dosledno zavzema za soglasje in iskanje dobrih kompromisov, ki upošteva interese držav članic. Z Irsko delimo številne poglede in stališča do osrednjih zunanjepolitičnih tem

in z njo smo vedno konstruktivno sodelovali. Zato se danes še toliko bolj veselimo tesnega in dobrega sodelovanja z Irsko tako v Ljubljani z gospo veleposlanico kot v Dublinu in predvsem v Bruslju.

Hvala lepa.

Hvala državnemu sekretarju.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo se prijaviti k besedi? Kolega evropski poslanec Matej Tonin, izvolite.

Dober dan, lep pozdrav vsem skupaj, pozdrav tudi veleposlanici Republike Irske.

Čestitke za prevzem predsedovanja. Irska je vsekakor izkušena in preizkušena država, ki ima za sabo že več predsedovanj, zato se seveda vašega predsedovanja veselimo. Bo pa seveda vaše predsedovanje zelo pomembno za Evropsko unijo, zlasti v sedanji časovni dimenziji. Druga polovica leta 2026 bo ključna še zlasti zato, ker imamo v letu 2027 kar nekaj, recimo temu, pomembnih evropskih volitev v državah članicah Evropske unije in se na različnih področjih hiti, da bi se čim več dosjejev spravili pod streho v letu 2026 in tukaj se seveda pričakuje na izkušenost Irske, da, kot ste sami dejali, kot pošteni posrednik, da boste pomagali, da se te stvari pripeljejo na varen konec.

Tukaj bi jaz vsekakor izpostavil pogajanja o večletni finančni perspektivi, ki je tudi z vidika Slovenije zelo pomembna in tukaj je kar nekaj še vedno razlik in odprtih vprašanj, razlik med samimi željami Evropskega parlamenta, ki so bile tudi že večkrat izpričane z različnimi glasovanji in pa z željami Komisije in tudi Sveta. Tako da vsaj sam ocenjujem, da tukaj bo ena izmed težjih nalog, še zlasti ker Evropski parlament ni naklonjen združevanju in povezovanju različnih tradicionalnih evropskih skladov v tako imenovane nacionalne ovojnice, ampak bi rad ohranil seveda samostojno kmetijsko, kmetijski sklad oziroma sklad, ki se ukvarja z izplačili na področju kmetijstva in tudi kohezijski sklad ločen. Vemo, da so tukaj želje samega Sveta pa držav članic in pa tudi Komisije nekoliko drugačne, tako da tukaj seveda verjamemo, da bo Irska ravno zaradi svoje velikosti, svojih značilnosti lahko prispevala tudi k nekemu pametnemu kompromisu.

Tako da zadovoljen sem tudi, da posvečate kot eno izmed svojih prioritet varnosti, ker se mi zdi tudi pomembno in ključno, in tukaj je bilo v zadnjih letih narejeno veliko premikov v primerjavi s prejšnjimi leti in zdaj je ta tempo potrebno ohranjati tudi v prihodnosti.

Skratka srečno in uspešno delo.

Predsednica Andreja Katič: Hvala kolegu.

Nadalje se je prijavil k besedi kolega Andrej Černigoj.

Spoštovana veleposlanica, your excellency, spoštovani državni sekretar, spoštovani evropski poslanci, spoštovane kolegice in kolegi. Lá maith. Lá maith.

Najprej bi rad pozdravil Irsko, predvsem če se vrnemo nazaj leta 1991, Irska je bila ena prvih 12 držav, ki je 15. januarja 1992 uradno priznala Republiko Slovenijo. To je zelo pomembno. In Irska, kot smo že slišali, je v bistvu v Evropski uniji od samega že kar nekaj let, od 1. januarja 1973, to se pravi 53 let. Mi smo le 22, tako da, in kot je bilo že omenjeno, v bistvu je to Irsko osmo predsedovanje, mi smo imeli pa dve. Zdaj, tudi

kar se tiče sodelovanja med samimi državami, tukaj bi ponovno pohvalil, da smo v pripravi o ustanovitvi prijateljstva med Slovenijo in Irsko in, kot sem tudi sam seznanjen, na Irskem je prav tako aktivno prijateljstvo. Upam, da se bomo kdaj srečali in tudi navezali dobre, dobre stike. Zdaj tudi, kar se tiče veleposlaništev, mi smo veseli, da Irska ima v bistvu rezidenčno veleposlaništvo že od leta 2001, že pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, Slovenija se je pa tudi potrudila in leta 2020 ponovno odprla veleposlaništvo v Dublinu.

Ampak če se vrnemo nazaj k vašim, vašemu programu, jaz moram reči, da ga zelo podpiram, glavne tri ključne točke, konkurenčnost, vrednote in sama varnost. Zdaj, pri konkurenčnosti bi rad zelo poudarek dal na enotnem trgu in predvsem na zmanjševanju administrativnih bremen, inovacijah, digitalizaciji in energetski tranziciji. Pri vrednotah, jaz mislim, da Slovenija in Irska imamo tukaj zelo podobna stališča. Evropejci in Evropejke se moramo zavedati, kje so naše korenine in jaz mislim, da Irska in Slovenija ima skupne, kot celotna Evropa, zelo trdne korenine in točno vemo, iz kje izhajamo. In če imaš trdne korenike, lahko tudi veš, kam boš šel. Zdaj, kar se tiče, zame je zelo pomembno in tukaj podajam veliko zaupanje na pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru. Jaz upam, da bo Irska pri tem zelo uspešna in ostale druge države članice, ampak tukaj jaz mislim, da bo potrebno veliko, veliko truda in napora vložiti. Zdaj moram še povedati, da vsako predsedovanje v bistvu ni samo po sebi, ampak spada v nek trojček. Irska je v bistvu začetek tega trojčka, Irska, Litvija in Grčija so tako imenovani ta trojček, ki bo nekako peljal v bistvu Evropo naslednjih 18 mesecev.

Zdaj, kar se pa tiče poudarkov, ki pa jaz mislim, da so tudi za Slovenijo pomembni, kot sem že omenil, konkurenčnost Evropske unije. Slovenija je, kot Irska, izvozno gospodarstvo. In tukaj bo treba v bistvu nekako ohraniti to moč, predvsem pa to fleksibilnost. Ker mislim, da je kar v zadnjem času predvsem zaradi svetovnih razmer kar malček zanihalo in bo treba to neko stabilnost ohraniti. Zdaj, kar se tiče naslednjega večletnega finančnega načrta, tukaj Slovenija res bo spremljala zelo pozorno predvsem zaradi financiranja še prejšnje kohezijske politike, ne, sedanji sklad za konkurenčnost, ne. Mi bomo poskrbeli in se trudili, da v bistvu ne bo prišlo do kakšnih hudih finančnih rezov na teh tradicionalnih področjih v prihodnosti. Zdaj, za nas Slovenijo je zelo pomemben odprt enotni trg, ki ga je treba krepiti in upam, da v bližnji prihodnosti tudi, tudi povečati. Tako da tukaj nekako podpiramo vašo, vašo usmeritev po širitev Evropske unije in bom, bomo, bomo tukaj tudi poskušali nekako sodelovati. Zdaj, kot sem že omenil, zame je v bistvu zelo pomembna točka učinkovitejša zakonodaja Evropske unije, predvsem z manj administrativnimi bremeni za podjetja. Vi veste, da tudi sedanja vlada, ki je dobila mandat od ljudi pred kratkim na volitvah, je imela ta steber zelo močen, v bistvu zmanjšati administrativna bremena za podjetja. In tukaj se res nadevamo, nadevamo resnejših premikov za lažje delovanje v bistvu gospodarskih družb v Evropi. Kot sem še enkrat rekel, ampak bom še enkrat omenil, mi si res bomo prizadevali za ustrezno financiranje skupne kmetijske politike. To je za

nas, jaz mislim, da tudi za Irsko zelo pomembno. To si naše podeželje zasluži. Kot sem že prej omenil, Slovenija ni toliko časa kot Irska v Evropski uniji in mogoče imamo tudi malo drugačne izzive na področju kmetijstva kot, kot Irska, ampak jaz mislim, da skupna kmetijska politika je za Evropsko unijo še kako pomembna. To pomeni zadostnost hrane, svoje lastne hrane in tukaj tega ne bi smeli vreči v koš.

Zdaj za konec bi rekel pa tako, da je Evropska unija najuspešnejša takrat, ko hkrati krepi svojo gospodarsko moč, odpornost in solidarnost med državami članicami. Gospe veleposlanici in celotni Irski želim srečno pri predsedovanju in se nadejam zglednega in uspešnega sodelovanja z Republiko Slovenijo. Hvala.

Hvala.

K besedi se je prijavil kolega Stojanovič. Izvoli.

Hvala lepa, predsednica. Maidin mhaith / nerazumljivo/ - good morning and thank you - hvala lepa in dobro jutro.

Ja, Irska prevzema predsedovanje, bi rekel, v kar kompleksnih in zahtevnih časih, v časih, ko se cela Unija sooča s pomembnimi vprašanji, kot smo slišali prej tudi doktor Jug Jeršetovo. Kar nekaj izzivov je pred nami vsemi. Veliko so kolegi že govorili tudi o odnosih Slovenije in Irske. Jaz mislim, da je, da so izvrstni in naj taki tudi ostanejo, si vsi to želimo. Morda bo predsedovanje Svetu Evropske unije še poglobilo te naše, bom rekel, skupne, skupne razmisleke in tudi mogoče skupne, kakšne skupne cilje.

Me pa v kontekstu nadaljnje podpore Ukrajini, razpravah o širitvi tudi na zahodni Balkan, tudi glede finančnega okvira, pa glede poenostavitev postopkov, o katerih smo govorili tudi prej, zanima glede, ker ima pač Irska tudi zaradi svoje zgodovine, geografske lege, pa seveda tudi izkušenj z brexitom posebno razumevanje in posebno relacijo tudi seveda z Združenim kraljestvom. In me zanima, kako boste skozi predsedovanje morda pokazali ali pa razvijali te, bi rekel, britanske aspiracije po tem, kar je nekoč že bilo in kar bi si morda želeli tisti, ki v Britaniji razumejo pomen Evropske unije, tudi v prihodnje. Tako da me res zanima morda to ravnotežje, ravnovesje med krepitvijo te evropske konkurenčnosti in vsega ostalega, ohranjanja evropskih standardov tako za tiste države, ki se bodo Evropi pridružile. In pa predvsem morda, kakšno vlogo bo irsko predsedovanje namenilo razvoju, odnosom za naprej, kot sem prej dejal, med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, predvsem na področju varnosti, predvsem na področju krepitve neke stabilnosti, tudi ekonomske in pa predvsem tam, kjer, kjer obstaja že zdaj interes, ne, se pravi, ne vem, tudi podpora Ukrajini, gospodarsko sodelovanje, znanost, raziskave, mobilnost in tako naprej. In pa seveda, to bo verjetno za vas en izziv, en zrel odnos z Združenim kraljestvom, kot ga vzdržujete, je treba seveda okrepiti tam, kjer koristi državljanom obeh držav in seveda tudi celotne Evropske unije in Združenega kraljestva.

Tako da seveda, hvala lepa za vašo današnjo predstavitev, uspešno predsedovanje in ja, dobrodošli v Sloveniji zdaj glede na to, da ste pravzaprav prišli nedavno. Tako, hvala lepa.