Spoštovane članice in člani ter cenjeni gostje!

Ponovno vas lepo pozdravljam in pričenjam 3, nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma nihče ni zadržan. Na seji imamo kot nadomestne člane oziroma članice odbora s pooblastili Duško Vujanovića, ki nadomešča poslanca Dejana Süča, Andrej Kosi nadomešča Franca Breznika, Martin Mikolič nadomešča Srečka Ocvirka, Lenart Žavbi nadomešča Tomaža Laha.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje 15. junija 2026 ste prejeli naslednji dnevni red pod 1. točko: Seznanitev s posledicami neurij s točo in močnim vetrom za slovensko kmetijstvo ter ukrepi za odpravo škode.

In tako prehajamo na 1. točko z naslovom Seznanitev s posledicami neurij s točo in močnim vetrom za slovensko kmetijstvo ter ukrepi za odpravo škode.

Včeraj sem po prejemu predloga predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice sklicala to sejo odbora na navedeno temo. Gradivo ste članice in člani prejeli in je objavljeno na spletni strani Državnega zbora. K tej točki sem vabila Kmetijsko gozdarsko zbornico, Ministrstvo za kmetijstvo, Sindikat kmetov Slovenije in Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Vse navzoče lepo pozdravljam!

Uvodoma dajem besedo pobudniku obravnave te točke na našem odboru, gospodu doktor Jožetu Podgoršku, izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci. Spoštovani minister z ekipo!

Najprej se res iskreno zahvaljujem za to sejo, današnjo, da tudi na odboru, pristojnem odboru spregovorimo o posledicah zadnjega neurja. Lahko rečem, da je letošnje leto v bistvu vse od pomladi naprej na pragu lahko rečemo, naravnih nesreč. Začeli smo z izjemno verjetno do zdaj nikoli videno sušo na območjih, ki je do zdaj ni bilo v marcu, aprilu torej na Gorenjskem, Koroškem, na neobičajnih delih Slovenije. Ta naravna nesreča se je zaključila z naslednjo naravno nesrečo z močno sodro konec aprila, ki je potrgala konstrukcijo zaščite proti toči od Trebnjega vse tja proti Posavju, izjemno velik pas takrat na jugovzhodnem delu Slovenije. Vmes so nas vedno znova presenečale toče do že tal, kjer je bilo tudi, kjer je prišlo tudi do zemeljskih plazov, torej do uničujočih posledic za kmetijska zemljišča. No, in prejšnjo sredo zvečer še do izjemne škode, zaradi neurja, kot ga verjetno še nismo videli. To neurje je vzelo izjemno širok pas praktično cele

severne polovice naše države. Vprašanje je bilo samo mikro lokacije, kje je povsem uničeno, kje je pa malo manj uničeno, morda se bo v kakšnem delu celo kaj obraslo. Zato smo mi takoj v četrtek do 10. ure že tudi do seje vlade pripravili prvi popis preko javne službe kmetijskega svetovanja, prvi popis oziroma prve ocene škode. In se res zahvaljujemo Vladi in tudi kmetijskemu ministrstvu za hiter odziv, obravnavo te škode tudi na vladi in potem tudi takojšen obisk najbolj poškodovanih delov. Z državno sekretarko in z državnim sekretarjem smo bili tako na Gorenjskem kot na Ptujskem koncu. Kasneje ob dveh se nam je pridružil tudi predsednik vlade, minister za kmetijstvo, minister za obrambo, naslednji dan minister, ministrica za okolje in prostor in smo res hvaležni za tako hiter odziv. Kar pomeni, da se zavedamo resnosti škode, ki je nastala, tako na rastlinski pridelavi kot tudi na objektih za pridelavo, torej na rastlinjakih, trajnih nasadih, kot tudi v hlevih, remizah in tako naprej.

Ravno na ogledu, kjer smo bili, torej nekje od Brnika proti Komendi, lahko rečemo, da so tam vasi, kjer ni ene hiše nepoškodovane. Torej tam je letelo vse bolj vodoravno kot navpično. Poškodovane strehe, okna, fasade, vrata odtrgana, ne samo poškodovana, to je bila neizmerna sila. Ravno tako tudi na kmetijskih zemljiščih, ko govorimo o rastlinski pridelavi, zelje neprepoznano, čebule ni, krompirja nekaj štibelj, to ni moč, da se to obnovi, koruze ni kot bi šel z mulčerjem po tistih njivah in zato, to je bilo tudi zame, pa sem že nekaj desetletij na tem svetu, nepredstavljivo, da se lahko v Sloveniji zgodi takšno neurje v tako velikem obsegu, ki se je zgodilo, kot se je zgodilo to v tem času.

Torej, sedaj, ko se počasi malo misli zbirajo in tudi škode seštevajo, ocenjujemo, da je verjetno poškodovanih, da je poškodovana rastlinska pridelava na, okoli ali verjetno celo čez 100000 hektarjev kmetijskih zemljiščih. To pomeni dobro ali pa slabo, recimo, da četrtino vseh kmetijskih zemljišč v obdelavi in to je ta obseg, o katerem govorimo. V Sloveniji imamo 480000, tam nekje, hektarjev kmetijskih zemljišč v obdelavi. In tokrat je samo na Ptuju, na območju zavoda Kmetijsko gozdarskega zavoda na Ptuju ocenjujejo poškodovanost okoli 80000 hektarov, Gorenjska verjetno kar, kar krepko čez 10, 15000 hektarov, da ne govorim potem vse tja do Murske Sobote, kot pravim, cela severna polovica Slovenije je bila deležna tega izjemno močnega, močnega neurja.

Kot rečeno, škoda bo izjemna v tem trenutku in pri trajnih nasadih tudi v naslednjih letih. Ko pogledamo nekatere trajne nasade, ne samo, da so uničeni listi, uničeno je lubje, uničeni so brsti. Torej, tukaj bo treba nekaj let za to, da se obnovi, da se rastline obnovijo in da bomo lahko čez nekaj let računali na to, da bo tam spet normalno rodilo, če sploh bo.

Ko govorimo o kmetijskih, o sami rastlinski pridelavi, torej poljščinah, lahko rečemo, da je na marsikakšnem delu ječmen, ki je tik pred skorajšnjo žetvijo, no, da na nekaterih poljščinah tega ječmena ni več, niti slame, to je, kot bi bilo požeto in sfrezano, torej ni nič, kar bi lahko kmetje naredili. Ravno tako, ko pogledamo, kot sem že prej omenil, nekatere posevke koruze, ja, povsem uničeni. In ko smo, tudi sam sem se vozil potem po tem gorenjskem koncu še v nedeljo, so prvi kmetje, so že začeli sejati na novo koruzo, pomeni, tisti, ki so lahko dobili seme koruze, so začeli z obnovo same, same, torej z novo setvijo zgodnejših hibridov, zato da bo lahko v jeseni kaj za pospraviti zaradi krme za živino.

Na nekaterih delih so travniki povsem uničeni, kar je res presenečenje, ker travniki nekako preživijo tudi takšne ujme. Tokrat je bila ta toča, soda, karkoli je letelo, tako intenzivna, da je travnike praktično uničila. No, in zato smo res, se res zahvaljujem predsednici odbora, gospe Kokot za sklic te seje, da tudi poslankam in poslancem

predstavimo to širino škode, ki se je zgodila. No, pa kot da tega ne bi bilo konec, je bila nedelja zvečer ponovno, ne pa na severovzhodnem delu Slovenije, nova toča, tako da se dežja že počasi bojimo, ker vedno pride v napačnem agregatnem stanju, torej v trdem in se res bojimo že vseh teh posledic v letošnjem letu.

No, kot rečeno, se res zahvaljujem kmetijskemu resorju, ker je takoj prisluhnilo, prišlo na ogled, prisluhnilo tudi nekaterim pobudam, ki smo jih dali. In sem prepričan, da bodo danes oziroma kot smo že videli iz objav in tudi naših informacij do nas, že delamo kljukice k realizaciji ukrepov, ki so zelo pomembni. Začnimo tudi z nekaterimi enostavnejšimi, kjer nas nič ne stane, kmetom pa to veliko pomeni, eden od teh ukrepov, ki je že realiziran, je, da kmetom ne bo treba javljati, vsakemu kmetu posebej javljati višjo silo, ampak da bo to Agencija za kmetijske trge uredila po uradni dolžnosti, kjer se preko sopotnika vidi v kombinaciji s podatki Agencije Republike Slovenije za okolje. In tem kmetom torej ne bo treba zdaj slikati z geo foto, torej z geolokacijo in vnašati to preko sopotnika. Tudi to je, moram reči, tudi obremenjujoče za javno službo kmetijskega svetovanja, ki je spet za računalniki, namesto da bi bila pri kmetih in jim svetovala, kako reševati to, kar se rešiti da. Torej, tukaj res hvala ministrstvu za ta hiter odziv, ki je zelo pomemben za kmete in tudi za svetovalno službo, da jo ne posedemo ponovno pred računalnike in tudi to bo pomagalo pri hitrejši sanaciji. Kajti, kot rečeno, naši svetovalci so na terenu. Preko javne službe kmetijskega svetovanja smo dali tudi takoj informacijo, kako postopati tam, kjer se kaj rešiti da. Tam, kjer se ne da, se ne da, to vemo vsi, ampak s katerimi agrotehničnimi ukrepi pristopiti za to, da lahko kmetje, pridelovalci sanirajo to, kar se da. Eden od ukrepov je bil tudi, kjer so bila žita, pustimo ječmen, ki je že na pragu žetve na nekaterih delih oziroma že kar v fazi zorenja, vendarle nekatera žita so bila pa vseeno še v tej tako imenovani mlečni fazi in je to mogoče v mlečni zrelosti in je to mogoče še kaj posilirati, rešiti, kar se rešiti da. In hvala bogu to lahko kmetje naredijo, ker bo višja sila tako ali tako priznana. In hvala tudi ministrstvu, ki je pristopilo tudi k še enemu ukrepu podaljšanju roka košnje in tako naprej, tudi še nekatere druge ukrepe, ki jih kmetje izvajajo, torej, v tem delu smo že naredili prve korake. Naj dodam, da je kmetijska svetovalna služba v tem trenutku ne zgolj svetovalec, ampak zahvaljujoč že kar nekaj letni praksi, torej, hvala tudi vsem predhodnim ministrom in ministricam, ki ste prisluhnili zbornici za tako imenovano psihosocialno podporo, ki jo zbornica izvaja. In na podlagi teh izkušenj smo v teh dneh, verjemite mi, kot svetovalna služba, ne zgolj svetovalci, ampak pogosto tudi tisti, ki zgolj poslušamo, kajti kmetje to rabijo. Ne, ko veš, da ne moreš pomagati, imaš pa nekoga, s katerim lahko govoriš. In tudi moram reči, da na teh nekaj letnih izkušnjah, ki jih imamo s to psihosocialno podporo, bomo verjetno v čedalje večjo pomoč tem kmetijam tudi v takšnih res izjemnih ekstremnih trenutkih.

No, na zbornici predlagamo in mislim, da tudi tukaj bomo zelo kmalu prišli do realizacije, vsaj po pogovoru z gospodom ministrom gremo v to smer, da se bolj ali manj takoj prične ocenjevanje škode preko Uprave za zaščito in reševanje in da se potem tudi pravočasno pripravi program ukrepov za odpravo posledic teh neurij v letošnjem letu. Ko že ravno govorimo o ukrepih, torej o škodi, priznani škodi je tudi naš poziv, da poskušamo čim prej izplačati lansko škodo po pozebi in suši. Kolikor vem, je odlok že pripravljen, usklajen, mi obžalujemo, da to ni bivša ministrica že podpisala in izplačala, ker kolikor vem, so tudi sredstva rezervirana na proračunski rezervi. Ampak pričakujemo, da se bo tu kaj pospešilo, da pride vsaj v tem primeru do izplačila lanske škode. Vemo, da je proces ocenjevanja, predvsem pa priprave posledic, priprave programov ukrepov za odpravo posledic v Sloveniji kar dolgotrajen. In tudi tukaj prosimo, če lahko pravniki pogledajo, pogledate, če se dajo sistemi kako pohitriti, da vendarle pri teh škodnih primerih pride do hitrejših izplačil.

Naš naslednji ukrep je, da poskušamo prisluhniti tudi tistim kmetom, ki so obvezno ali prostovoljno zavarovani iz kmetijske dejavnosti, torej kot kmetje. Tudi po preteklih praksah je že prišlo do ukrepa, ko lahko tem kmetom priznamo plačilo prispevkov, kot da so plačani, torej gre za odpise, da kmetom ne bo treba plačati na območjih, kjer je ta škoda res velika, kjer je poškodovanost res izjemna. Ravno tako predlagamo, da za zakupe državnih zemljišč na teh območjih odpišemo zakupnino, torej tudi s tem lahko pomagamo kmetijam. Vemo, da zdaj zdaj bodo prišle počasi položnice za to zakupnino. In če jim to položnico lahko umaknemo, jim bo veliko pomenilo, kajti pridelka marsikje ni, ni in ni kaj vzeti.

Predlagamo tudi, in to smo tudi že z ministrom komunicirali, predstavitev posledic neurja tudi Evropski komisiji in morebitno črpanje tako imenovane evropske kmetijske rezerve. Tudi tukaj je že obljubljeno, da bo naslednji teden, ko je seja AGRIFISH v Bruslju, da bo kmetijsko ministrstvo, da bo minister predstavil letošnje in letošnje posledice teh neurij. In pričakujemo tudi iz te rezerve verjetno kakšno pomoč.

Dodal bi še nekaj misli. Če smo videli, v Sloveniji imamo v tem trenutku res prav posebno situacijo, razumemo moment volitev, ki se je zgodil in odhajajočo, nastajajočo vlado, kakorkoli, ampak druge države Evropske unije so pristopile že v spomladanskem obdobju k ukrepom za odpravo posledic vojne na Bližnjem vzhodu, torej visoke cene energije, visoke cene gnojil. V Sloveniji na tem delu žal nismo naredili nič in sedaj je Evropska komisija predlagala sveženj finančne pomoči kmetom, mislim, da predvideva okoli 540 milijonov evropskih sredstev. S pomočjo nacionalnih se to lahko dvigne na milijardo in pol. Tukaj prosimo Republiko Slovenijo za podporo, ker se zdaj dela ta trialog na bruseljskem parketu, za podporo tem ukrepom. In potem, ko bodo enkrat sprejeti, tudi za izvedbo, da pomagamo kmetijam tudi pri rasti cen gnojil. In kot sem že tudi parkrat dejal, takoj pristopiti tudi k kriznemu reševanju kmetijskega sektorja zaradi posledic vojne na Bližnjem vzhodu. Tukaj, kot rečeno, žal nismo naredili nič za to, da bi kmetijam pomagali. Kot smo dejali, kurilno olje ali kmečka nafta se je dražila bistveno bolj kot vse ostalo in pustimo ukrepov, smo o teh že veliko govorili, ne bom zdaj mešal vsega skupaj. Ampak ta ujma je prišla na obubožane kmete. Mimo tega dejstva pa ne moremo, torej na kmete, ki so, ki trpijo posledice vojne na Bližnjem vzhodu, višja cena energije, goriva, višja cena gnojil, višja cena sredstev za varstvo rastlin, vsak transport je dražji. No, in za povrhu še ujma, ko kmetje več ne vejo, od kje nabrati krmo, da bodo lahko jeseni normalno peljali svojo živinorejsko proizvodnjo. Tisti, ki imajo krompir, imajo uničenega, krompirja ne moremo več saditi, je prepozno, tehnološko ne gre. Tisti, ki videli smo njivo 30 hektarjev, zelja uničenega, ni kaj v roke prijeti. Tam morda s kakšno drugim hibridom, morda še rešimo vsaj tisto zelje za kisanje. Ampak spet so to dodatni stroški. Torej, strošek na strošek, brez nekih dodatnih prihodkov ob nižanju cen, tako v prašičerejskem sektorju, v mlekarskem sektorju, pri krompirju in tako naprej.

Skratka, situacija na področju kmetijstva je res resna in zato prosim, da poskušamo pogledati situacijo dovolj široko v luči ujme in tudi v luči vojne na Bližnjem vzhodu. Torej, tukaj res pozivamo za hitrost. Učinkovitost tega dela, da pomagamo kmetijam preživeti to res, res izjemno težko leto, cenovno naravne nesreče. In samo upamo, smo tudi včeraj pozivali, tudi preko tiskovne konference, da se pri sanaciji ne bodo zgodile nove nesreče. Torej, zdaj pa govorimo o človeških življenjih. Ujma nam je tukaj, kot kaže, prizanesla, ni bilo nobenih resnih poškodb žrtev. Mi upamo, da bo tudi pri sanaciji tako, vendar statistika ne laže in govori o tem, da je pri vsaki sanaciji po takih ujmah število nesreč zaradi sanacije višje tudi s smrtnim izidom.

Tako da, naj na koncu pa še dodam misel, da tudi na zbornici in jaz osebno res sočustvujem, sočustvujemo z vsemi kmetijami, ki so doživele te tragedije v letošnjem letu

in, in zato tudi prosimo, da preko vseh politik, ki jih imamo na razpolago. Ukrepov, ki jih imamo na razpolago, tako finančnih kot nefinančnih ukrepov, da vendarle poskušamo tem kmetijam olajšati prehod iz teh kriznih situacij. Hvala lepa.

Hvala doktor Podgoršku za predstavitev situacije.

Prejeli smo tudi, kot delovno gradivo, to prvo poročilo škode. Jaz bi še imela za vas samo eno vprašanje, ker za območje KGZS Maribor piše, da ni bilo nekih posledic škode, pa če lahko morda zdaj, ko so, pač imate več informacij, da še to pojasnite. Hvala.

Ja, hvala.

Torej, kot sem že dejal, na območju celotne Slovenije gremo preko javne službe kmetijskega svetovanja prečesati te posledice škode. Mi imamo danes do konca dneva, rok, do katerega bodo naši svetovalci zbrali vse te informacije, zato vam zdaj bolj podrobno ne znam, ne morem odgovoriti, lahko pa že v zelo kratkem, v roku dneva, dveh, na občino natančno odgovorimo o škodah, kajti naš cilj je vedno pri teh naravnih nesrečah, da ko govorimo o suši, tudi o tem neurju, govorimo na nivoju občine natančno, torej bodo podatki na nivoju občine natančno. Mimogrede, ko smo imeli lani pozebo in tudi letos pozebo, gremo na nivo katastrske občine natančno, torej še ožja območja, tako da v tem trenutku smo še v fazi zbiranja. Ne znam odgovoriti točno na to vprašanje, bodo pa podatki zbrani in tudi posredovani tako ministrstvu, upravi za zaščito in reševanje za to, da se čim prej začne postopek ocene. Kar je pa res, da na podlagi teh podatkov, ki jih zdaj mi zbiramo, kot preko javne službe kmetijskega svetovanja, potem tudi na Upravi za zaščito in reševanje odprejo tako imenovana območja, kjer je možno opisovanje škode in zato je to delo kar odgovorno in si želimo, ja, ena je prva ocena škode, ko gredo svetovalci zjutraj na teren. Moj prvi klic je bil ob pol sedmih zjutraj v četrtek, po tem škodnem dogodku. Ko gredo na teren svetovalci, naredimo prvi, prvo grobo oceno, potem pa jasno, gremo po stari navadi, to je utečen postopek, podrobneje popisovati škodo, kot rečeno, odvisno od škodnega dogodka.

Tako da v kratkem zelo podrobni podatki, danes pa zaenkrat nimamo zbranih podrobnejših ali kako lahko, lahko rečemo, nimamo vmesnih poročil, ker je to škoda, da delajo naši svetovalci neka poročila in jih potem ves čas dopolnjujejo. Tako da v roku parih dni bo tudi to vse jasno. Hvala.

Hvala doktor Podgoršku za dodatna pojasnila.

Sedaj dajem besedo Janezu Ciglerju Kralju, ministru za kmetijstvo, izvolite.

Hvala predsednica.

Spoštovani članice in člani odbora, predstavniki kmetijskih organizacij in drugi vabljeni!

Najprej se zahvalim predlagateljem, Kmetijski zbornici, za izčrpno poročilo in tudi za vse aktivnosti že od, bomo rekli, začetka prejšnjega tedna, ko so se te ujme po celotni Sloveniji začele dogajati. Pa že prej smo imeli tudi pri Spodnji Savinjski dolini sušo in tako naprej. Torej, letošnje leto je za določena območja po Sloveniji, kar se tiče kmetijskega sektorja, res zahtevno in zaradi tega seveda vsi skupaj z zaskrbljenostjo zremo v nebo, ker če ni napovedanih padavin, se že bojimo takoj suše, če so napovedane padavine, se bojimo, da bo takoj ujma.

Naj povem, da se želim v začetku res zahvaliti vsem pristojnim službam Uprave za zaščito in reševanje, gasilcem, rečem tudi pristojnim na občinah, torej županom in njihovim štabom, ki so se takoj aktivirali. Vam povem iz prve roke. Takoj, praktično nemudoma po tem čudnem viharju, na Klancu pri Komendi, Klanec Breg, Nasovče in gor Zalog, občina Cerklje, so bili že gasilci na cesti in so že delali triažo in jim pomagali zaščititi, še morda narediti preventivo, da ni prišlo še do kakšnih nadaljnjih potem žrtev ali pa nadaljnje škode. Kajti veste, da takrat, ko je šok, ljudje želijo takoj zaščititi premoženje in

potem malo pozabijo nase, na svoje življenje in lezemo po strehah in tako naprej. In to moram reči, da so gasilci skupaj z ostalimi službami res dobro intervenirali, da do tega ni prišlo. Torej, vsi smo, kot si Jože omenil, spoštovani predsednik Kmetijske zbornice, zelo hvaležni za to, da so se vse te službe takoj aktivirale.

Naj povem, tudi kot minister s sodelavci sem izjemno hvaležen za delo javne službe kmetijskega svetovanja in Kmetijske zbornice, ki je v bistvu že v četrtek, pa še prejšnje dni za Podravje, za že tale in ostale že poslala takoj prva poročila, zelo dobro napisana, zelo dobro našteto in povzeto dogajanje in tudi z dodanimi fotografijami in opisom škode. To nam je pri akciji, nadaljnji akciji pri pripravi ukrepov o odzivanju in tako naprej, neprecenljiva, nepresenetljiva podlaga, ki jo uporabljamo pri svojem delu in odzivanju. Zdaj tudi naprej, tako da tu moram reči, z roko v roki smo, smo res, mislim, da hitro reagirali, vam pa povem, da smo takoj vsi skupaj šli na teren. Zbornica preko javne službe, mi s svojimi, s svojimi najožjimi sodelavci. Državni sekretar Velislav Žvipelj je bil takoj v četrtek že v Podravju, Ptuju in okolici. Državna sekretarka Erjavec je bila takoj na Gorenjskem, skupaj s predsednikom Kmetijske zbornice, obrambni minister Hajdinjak je bil na Gorenjskem potem skupaj z nami. Predsednik vlade se je takoj odzval, sva bila skupaj, vsi smo bili tamle na delu Gorenjske, ki je bil najbolj prizadet. Lahko rečem, da so bile tudi še kolegice ministrice naslednji dan potem v Podravju in res smo poskušali iz prve roke se seznaniti s temi zadevami. To je ljudem zelo veliko pomenilo, hkrati so nam pa sporočili, hvala, veliko zahvalo, da smo prišli, ampak tudi velika pričakovanja, da bomo zdaj sistem, tako kot ste rekli, spoštovani predsednik zbornice, da bomo sistem tako zagnali, da bo odziv hiter in učinkovit. Naj vam povem, da kmetje so večkratno udarjeni. Vse to, kar je doktor Podgoršek naštel, drži. Stopnja uničenja, možnosti, da se bo kaj saniralo, še kaj nadoknadilo in tako naprej. Vse to drži. Ampak poglejte, številni kmetje, ki smo bili na terenu, so ostali tudi brez gospodarskih poslopij. Nepredstavljivo je, jaz vam povem, ko kot smo včasih gledali, ne vem, poročila iz Harkova iz Ukrajine ali pa iz kje drugje tam gor je prizorišče, kot da so po bombardiranju. Kar je bilo lesenih gradenj, leseno je odneslo pa podrlo. In ljudje so hoteli zaščititi svoje stroje, mehanizacijo, si jih postavili pod kozolce. Razumete? In potem se je to porušilo še na mehanizacijo in na stroj, in na avtomobile, tako da so ostali še brez tega. Odkrilo je gospodarske objekte, v veliki meri so večje površine, večje strehe in tako naprej. To ni samo pihalo v eno smer, ampak je šlo nekako čudno okolje in to je dvignilo in odneslo. Številne lope, gospodarski objekti, kozolci in tako naprej, to je odneslo, ne vedo več, kje je. Tako da tu je res škoda večplastna in tu bomo v skladu s tem, kar ste pozvali, vi imate prvi stik s kmeti, poskušali tudi ukrepati. Kar nekaj imamo sistemskih možnosti za ukrepanje, kar nekaj imamo že izkušenj glede tega, tudi iz prejšnjih, iz prejšnjih ujm, naravnih nesreč. In bomo seveda sledili, bomo zagnali ta sistem, tako, da bo najbolj in najhitreje prišel do kmetov, tako da bodo lahko uporabili te ukrepe.

Zdaj, poleg tega, kar ste vi navedli, recimo odpis zakupnine zakupnikom na prizadetih območjih, poleg ostalih ukrepov naj že takoj na začetku poudarim, ker ljudje to morda premalo vedo, pa bomo skupaj z Uradom vlade za komuniciranje zdaj zelo okrepili informiranje ljudi, ki so nemočni, morda zdaj v stiski, kako se lotiti obnove. Na prizadetih območjih lahko v skladu

s tretjim odstavkom 5. člena gradbenega zakona začnejo nujno rekonstrukcijo. Lahko začnejo nujno rekonstrukcijo. To je zelo pomembno. Samo priglasiti morajo na pristojni upravni enoti na posebnem obrazcu za priglasitev nujne rekonstrukcije. Tudi če zdaj v tem trenutku nimajo sredstev ali pa ne vidijo, kako bodo sredstva imeli, naj to priglasijo, jih spodbujamo, z Ministrstva za kmetijstvo jih spodbujamo, da prijavijo to na obrazcu tudi če bodo kasneje začeli. Samo da ne bodo zamudili roka in sicer to morajo začeti v treh mesecih po nastanku škode. Menimo, da je to lahko dober instrument in lahko rečem, dobra zakonska možnost, da olajšamo birokratske ovire in da pohitrimo postopke obnove. V okviru te nujne rekonstrukcije lahko obnovijo celoten objekt, vključno s konstrukcijskimi elementi brez gradbenega dovoljenja. Seveda, to je pomembno, v istih gabaritih objekta. In spodbujamo, da se kmete čim bolj o tem tudi informira, pa tudi vse ostale prizadete, to velja za vse objekte, ampak jaz lahko z našega resorja pa še posebej nagovarjam kmete, da se tega, te določbe poslužijo. Obveščen sem tudi s strani Ministrstva za obrambo, da je z današnjim dnem odprta Ajda, tako da lahko začnejo občinske komisije vpisovati noter škodo, kar je osnova za to, da lahko, potem naprej škodo ovrednotimo in začnemo odplačevati. Takoj smo s sodelavci pristopili k pospeševanju izplačil. Obveščen sem, da so pravzaprav subvencije že skoraj v celoti izplačane. Kar še ni, bo zdaj v kratkem. Naročil sem, da naj se pohitri, zelo pohitri izplačevanje za lansko sušo in pozebo in tu imam zagotovila, da so že bila dana navodila. Za lansko sušo se giblje znesek skoraj osem in pol milijonov in za pozebo štiri in pol milijone in to bi lahko bilo do avgusta ali pa v avgustu izplačano. Lahko vam zagotovim, da bomo res naredili vse za to, da bo to šlo hitro.

Zdaj, da ne bom ponavljal, spoštovani predsednik zbornice, vsega, kar si dal, veliko tega bomo, bomo zagnali vse predloge, ki si jih dal. Uporabili bomo in zelo promovirali tudi možnosti mikro posojil, pa posojil do milijon evrov s subvencioniranimi obrestmi, z garancijami države preko ribniškega sklada. To mislim, da morda se tudi še premalo pozna te ukrepe, te možnosti. Ker ljudem zdaj bo veliko pomenilo, da bodo dobili za škropiva, za, ne vem, semena, za vse, kar pač bo treba na hitro nakupiti, da se bodo lahko hitro prilagodili na stanje in morda še nadoknadili in zmanjšali posledice, zaradi škode. Drugače pa generalno bi rad povedal, da država kmetijski resor sofinancira 70 odstotkov premij, zavarovalnih premij za kmetijske pridelke. In bi rad spodbudil ob tej priložnosti, da bi se res tega poslužil, 70 odstotkov je velik, velik delež. In menim, da je to eden boljših načinov, da se zavaruje finančna stabilnost pridelovalcev, torej kmetov. In škoda je, da se kje odpovedo pač zavarovanju ob tem, da res damo praktično veliko več, veliko več, veliko več kot polovico za premijo. V generalnem pa bomo mi tudi okrepili naložbe, možnosti naložb v preventivo, protitočne mreže. Ampak da se razumemo, v Podravju bi so protitočne mreže lahko marsikaj rešili, ne pa še drugje. To, kar je bilo na Gorenjskem ti protitočna mreža ne zadrži, ampak vseeno,

bomo spodbujali k temu, da se tudi preventivni ukrepi krepijo in da se v njih vlaga.

Zdaj pa, da ne bom predolg, spoštovana predsednica in vsi ostali prisotni. Mi smo pogledali vložen predlog sklepov koalicijskih poslanskih skupin k temu odboru, štirje sklepi so. Lahko povem, da se Ministrstvo za kmetijstvo z njimi strinja, jih podpiramo in če bodo sprejeti, bomo tudi sledili tem sklepom. Mislim, da so dobri, da so pravi. In mi imamo tudi zelo podobne poglede in podoben načrt akcij za odziv na to. Želimo zagotoviti, da nihče ne bo ostal sam in ne brez pomoči v tem času. Še nekaj, to je bilo dobro prej izpostavljeno, zdajle bodo kritični momenti. Zdajle bodo sorodniki, prijatelji in vsi, ki so prišli pomagat, bodo počasi šli nazaj na svoje domove po svojih opravkih in prizadeti bodo ostali sami. In zdaj je pomembno to, kar ste rekli, vloga svetovalk in svetovalcev na terenu. So nas tudi že zelo izčrpno seznanili s svojim delom. Oni so najprej, bi rekel, rama, na katero se lahko kmetje naslonijo, jih poslušajo, jim pomagajo iti čez te, lahko rečemo, šoke in čustvene pretrese. Takoj v naslednjem moment so pa tudi prvi strokovni svetovalci, ki jim pomagajo pri načrtu za agrotehnične in ostale ukrepe, ki pa jih bodo sprejeli in to so že v četrtek zjutraj v bistvu so že vse to delali. Sem res ponosen, da imamo take ekipe, na katere se lahko slovenski kmet in pa tudi mi s strani Ministrstva za kmetijstvo in celotne vlade naslonimo. Ker to tudi pomeni ena možnost ali pa ena stopnička več, da bomo naše kmete zadržali na podeželju, da jih podpremo v tem, da ostanejo, da ostanejo pridelovalci hrane, kljub takim šokom, ki se pojavljajo.

Toliko za enkrat, predsednica. Če bo pa treba, se bom pa še prijavil k besedi kasneje.

Hvala.

Hvala ministru za kmetijstvo, Janezu Ciglerju Kralju.

Zdaj predstavnika Sindikata kmetov ni med nami, tako da dajem besedo predstavniku Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, gospodu Martinu Smodišu.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovani člani odbora, spoštovani minister, ostali prisotni. hvala za besedo.

Jaz se pridružujem gospodu doktor Podgoršku in pa ministru, Sigurno bomo naredili vse, da se ocena škode v kmetijstvu čim prej izvede. Počakali bomo na predhodno oceno škode in pobudo s strani kmetijsko gozdarske zbornice. Se pravi, takoj, ko bo to narejeno, bomo pripravili sklep in pa tudi posredovali pristojnim občinskim komisijam, ki bodo opravile svoje delo. Moram povedati, da danes je bil izdan tudi sklep za 31 občin, ki odpravljajo škodo na stvareh, se pravi, v teh ujmah, se pravi od že tal od 9., 10., 11. naprej in se začne s popisom škode tudi na stvareh, tako da smo pohiteli. Vsi vemo, kaj pomeni to za ljudi, ki so bili prizadeti. Isto velja kmetijstvo za škodo kmetijstvu, vemo, da so kmetje večkrat bili obdarjeni s to škodo, se pravi, tako, prej pozeba, suša, sedaj spet toča. In se pravi, takoj, ko bomo dobili predhodno oceno škode s kmetijsko gozdarske zbornice, bomo pristopili tudi k pripravi sklepa in pa ga dali naprej na občinske komisije, se pravi prizadete občine in potem tudi v primernem roku tudi zaključili.

Hvala lepa.

Hvala, gospodu Smodišu, za njegova pojasnila.

Sedaj pa vas obveščam, da ste prejeli na klop predlog sklepov poslanskih skupin in sicer prvi sklop predlogov Poslanskih skupin Nove Slovenije, SLS, FOKUS, SDS, Demokrati. in Resni.ca. Prejeli ste tudi predlog sklepov Poslanske skupine Svoboda.

Sedaj prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Ali želi kdo besedo?

Gospa Mateja Čalušić, kar izvolite.

Najlepša

hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni spoštovani minister, predsednik zbornice, vsi ostali vabljeni, poslanke in poslanci!

Uvodoma, tako kot ste tudi predlagatelji širitve seje povedali, pa se tudi v Poslanski skupini Svoboda absolutno pridružujemo in sočustvujemo z vsemi prizadetimi, bodisi glede na to, da smo na Odboru za kmetijstvo vsem kmetijskim gospodarstvom, pridelovalcem in kmetom, pa vendar, kar smo imeli priložnost in moč spremljati preko medijev v zadnjih dneh, vemo, da je škoda bistveno širša, zato bi rada izrazila sočutje čisto vsem, vsem, ki so bili prizadeti, se pravi, v svojih bivalnih območjih, hišah, infrastruktura, ceste, dovozne poti, vsi ostali, vse ostale javne ustanove in seveda se zahvaliti tudi vsem, ki so tako kot vse do sedaj pristopili na pomoč in ravno tako prostovoljcem.

Zahvaljujem se za sicer predstavitev poročila Kmetijsko gozdarske zbornice in območnih enot. Ob samem sklicu seje, ko je bilo gradivo priloženo, sem ga prebrala, ker je bilo poročano na katerih območjih, se pravi po občinah in po območnih enotah, kje so se škode zgodile. Morda sem danes pričakovala, da bo nekoliko jasneje in drugačno poročilo, pa vendar vseeno vse informacije niso odveč. Pa mislim, da smo na odboru in na tematiki, kjer absolutna politizacija ali pa politični spektakli sigurno nimajo priložnosti ali pa se noben od tega ne želi storiti. Zato verjamem, da tudi današnja seja ni bila temu namenjena in absolutno, kot razumem, glede na celotne aktivacije, boste v zelo kratkem času, lahko pričakujemo interventni zakon, kjer nimamo, se pravi, na določenih območjih oziroma področjih, kjer se bo izplačevalo škodo, kjer ni pravne podlage za to, da se lahko aktivirajo vsi mehanizmi, kjer bo potrebna interventna zakonodaja.

Temu na žalost smo bili tudi v preteklosti že priča, pa bi si želela, da tovrstnih interventnih zakonodaj ne bi bilo potrebno pripravljati. V letu 2023 katastrofalne poplave v zelo velikem obsegu. Tako da na kakšen način se interventna zakonodaja lahko na hitro spiše, kjer je potrebna in da se lahko tudi pomaga, smo bili, smo že pokazali. zato verjamem, da bo to v zelo kratkem času, sploh pa na območjih, kjer ste s Kmetijsko gozdarske zbornice predstavili, da je sto procentna škoda in kjer stroka pozna, da ni povratka, se pravi, da ni možnosti, da bi se tam pridelek pridelal in da je dejansko finančna oziroma ekonomska nestabilnost za kmete praktično vidna že vnaprej, da boste tam nekoliko drugače pristopili.

Moje siceršnje vprašanje oziroma pa potem se bom tudi v zadnjem delu navezala na same sklepe glede na predstavitev in poročilo in na postopke aktivacije. Se pravi, bodisi Vlade bodisi ministrov bodisi zbornice bodisi svetovalne službe, pa smo preko medijev veliko, veliko spremljali, kako bodo hitrejše in drugačne aktivacije, je konkretno vprašanje, pa ne glede na to, ali bo minister odgovoril ali pa predsednik zbornice; ali ste v teh postopkih kaj spremenili, nekoliko drugače naredili kot v preteklosti? Ker kot sem razumela, je v bistvu postopek enak kot do sedaj. Se pravi, da se zadeva ni dejansko nič spremenila in se je aktiviral mehanizem, kot je bil do sedaj. Absolutno se strinjam, da jih je potrebno tudi določene anomalije in ovire v sistemu tudi preko uprave pa ministrstva in območnih občinskih komisij, da je potrebno skrajšati veliko neuspehov, pa si želim v prihodnje ravno zaradi pomoči potrebni, da se bo to v prihodnje uspelo zagotoviti.

Edini in osnovni cilj, kar je, je, da se zagotovijo izplačila dovolj hitro vsem tistim, ki jih potrebujejo in verjetno bodo pripravljeni programi na način, kjer je škoda na kmetijskih zemljiščih, na pridelku in dejansko na kmetijski mehanizaciji, se pravi tudi na infrastrukturi. Tako da moje vprašanje naslednje je, ali bo interventna zakonodaja zagotavljala dejansko izplačila kot predujem, se pravi, za vse tiste oškodovance, za katere že danes veste, da je nastala sto procentna škoda in boste na ta način pohitrili ali obstaja že kakršnakoli drugačna rešitev,

ki jo boste prinesli na mizo, kjer bomo zakonodajo absolutno obravnavali in bi si želeli, da bi le ta bila po skrajšanem, po hitrem, po nujnem postopku, zato, ker ne bi želeli ovirati niti v parlamentu, da bi se da bi dejansko prišla pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Pri sami zakonodaji je zelo pomembno pa ne bi morda sama pametovala, kako racionalno, strokovno, transparentno in ciljno zagotoviti sredstva za tiste, ki potrebujejo v tako velikem sistemu, tudi v programu Ajda v preteklosti smo bili tudi priča, da je bilo nekaj pozivov, da so izplačila bila netransparentna, neracionalna za to na ta način ali imate že varovalke in mehanizme, kako se bo to zagotovilo, da bodo absolutno dobili pomoč vsi tisti, ki jo potrebujejo.

Pozdravljam pobudo, da se bo Evropski komisiji podal predlog dejansko evropskemu komisarju. Do sedaj so bili vedno izredno naklonjeni, tudi v času katastrofalnih poplav, tako da verjamem, da boste tudi na tem področju uspešni. In imam še vprašanje ali informiranje in obveščanje dejansko pridelovalcev in kmetov bo potekalo tudi skozi klicni center 114, ki se je v preteklosti izkazal kot učinkovit. In so bili zelo hvaležni za tako obveščanje. In ali boste uporabili tudi mehanizem SMS obvestili preko same Agencije za kmetijske trge za to, da bo hitreje prišla informacija, kar je v preteklosti večkrat bilo povedano, da so morda neinformirani, kar bi se mi zdelo smiselno, da se ohranjajo določene, določeni ukrepi, ki so bili v preteklosti vzpostavljeni. To, da v bistvu je bila prva kljukica, tako kot ste predsednik povedal opravljena, to pomeni, da ne obveščajo agencij oziroma svetovalnih služb za višjo silo za sama izplačila subvencij, me veseli, da je tudi učinek, se pravi samih investicij, se pravi tudi v zadnjih štirih letih Agencija za kmetijske trge v znesku petih milijonov digitalizacije in naprednih mehanizmov so to koraki, ki jih bomo morali v prihodnje v kmetijstvu o njih razmišljati, kako olajšati in hkrati narediti odpornejše kmetijstvo. In obenem 70 procentno sofinanciranje, kar bi si želela, da bodo rezultati uspešnejši, da se bodo lahko kmetje lažje odločali za dejansko zavarovalne premije, za katere govorijo, da so še vedno izredno prekompleksne in previsoke, da bo učinek, kjer smo zagotovili v preteklem mandatu višje sofinanciranje, da bo obrodilo sadove, predvsem jim pomagalo in da ne bo potrebna nikoli aktivacija in absolutno, da se izplačilo, kjer se je odlok in priprava programa pripravila v prejšnjem sklicu tudi pod mojim vodstvom ministrstva, da se bo izplačalo v čim hitrejšem času in da bo to do avgusta, me absolutno veseli. Postopki so dolgotrajni, velikokrat smo jih skušali pospešiti, pa vendar ni odvisno od enega samega politika ali pa tistega, ki vodi določeno inštitucijo, ampak od vseh nas, kakšna je dobra volja. Tako da predvsem si želim, da če bi lahko res krajša obrazložitev, kateri koraki so drugačni, da se bodo postopki pohitrili in kaj se razlikuje od danes, se pravi od zadnje nesreče, ujme, ki nas, ki je doletela Slovenijo, do tiste predzadnje.

Samo kar se tiče sklepov in glede opredelitve tudi v Poslanski skupini Svoboda smo vložili in predlagali sklepe, pa verjamem, da jih bomo složno podprli. Se pravi, glede na poročilo, ki ga imamo danes preliminarno za oceno škode predlagamo ministrstvu, da v enem, odbor predlaga, da v roku enega meseca po samem zaključku programa odprave posledic neurij s točo za kmetijsko proizvodnjo in se seznani odbor s poročilom o izplačevanju škod in drugih ukrepih pomoči potrebnim kmetijskim gospodarstvom zato, da vidimo v kakšnem obsegu se meri dejanska uspešnost in kako je bilo ministrstvo oziroma Vlada učinkovita.

Drugi sklep, ki ga v poslanski skupini predlagamo je, da se Vladi Republike Slovenije predlaga, da v interventnem zakonu, pa to ste tudi že morda v drugačnih ukrepih omenjali, za odpravo posledic neurij s točo v kmetijski proizvodnji prizadetim pravnim in fizičnim osebam, ki so zavezanci, odpiše davek v skladu z zakonom o davčnem postopku za vsaj za čas dveh kmetijskih sezon. Se pravi, menimo, da je to tudi eden izmed učinkovitih ukrepov, kjer lahko finančno razbremenimo res tiste najbolj prizadete. In tretji ukrep, ki ga predlagamo odbor Vladi, da v interventnem zakonu vsem prizadetim pravnim in fizičnim osebam poleg možnosti odpisa obveznosti plačil za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predvidi tudi možnost odpisa plačil

za socialno zavarovanje vsaj za obdobje dveh kmetijskih sezon, tako da si prizadeta območja in kmetijska gospodarstva dejansko lahko opomorejo in na ta način menimo, da so predlogi nastavljeni za interventno zakonodajo, kako bi lahko še bolje, glede na vse predloge, ki smo jih pa tudi slišali, še dodatno pomagali.

In morda se še opredelim do samih sklepov predlaganih iz Poslanske skupine NSi, SLS in Fokus. Absolutno, kot sem že povedala, tu ni prostora, da bi se delili, pa vendar bi se rada opredelila, zakaj bom, kako bom glasovala.

Prvi sklep, ki je predlagan, se pravi, da se pospeši izplačilo škode iz preteklega leta zaradi suše in pozebe. Ne bom sklepu nasprotovala, vendar se bom vzdržala. Zakaj? Ravno zato, ker je bilo slišano, da postopki že tečejo, se pravi, sklep, ga razumem, da želite še nekoliko politično obarvati, pa vendar, zadeva je že v samem teku in ne vidim smisla v samem sklepu.

Drugi sklep, se pravi, da se predstavi Evropski komisiji, tako kot ste že povedali, bom podprla.

Tretji sklep, da se aktivno informira tudi o samih posojilih in garancijah, tudi.

Četrti sklep pa, da se avtomatsko uveljavi višja sila je tudi sam predsednik zbornice. In v medijih je bilo zasledeno, da dejansko so to postopki, ki že potekajo s celotnim procesom digitalizacije zadnjih let in da se je to uspelo doseči. Zato menim, da je sklep praktično brezpredmeten, ampak razumem, da je to tudi podprto.

Tako da jaz se vam zahvaljujem za vso opravljeno delo, predvsem pa, da bomo kmalu na mizi imeli interventno zakonodajo, o kateri bomo lahko tudi razpravljali v zelo kratkem času in da bodo ljudje dobili vso potrebno pomoč. Hvala lepa.