Ker je ura točno, predlagam tudi, da začnemo. Pričenjam 1. sejo Odbora za gospodarstvo, delo in šport. Vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: namesto gospoda Matjaža Hana ga nadomešča poslanec gospod Damijan Bezjak Zrim.

Sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga tudi prejeli s sklicem.

Preden preidemo na 1. točko, naj vas še obvestim, da imamo za vsako zaslišanje predvideno 3 ure. Zato apeliram na vas, člane in članice odbora, da svojih vprašanj in razprave poskušate temu času kolikor se le da prilagoditi.

Prehajamo na 1. in edino točko dnevnega reda, to je predstavitev doktor Anžeta Logarja, kandidata za ministra za gospodarstvo, delo in šport, EPA 94-X.

Uvodno pojasnilo: predsednik vlade Janez Ivan Janša je predsedniku Državnega zbora Zoranu Stevanoviču 28. 5. 2026 na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave ter 229. in 234. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatk in kandidatov za ministre in ministrice Vlade Republike Slovenije. Predsednik Državnega zbora je Odbor za gospodarstvo, delo in šport poslal predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za gospodarstvo, delo in šport imenuje doktor Anžeta Logarja. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sem sklical današnjo sejo odbora, na kateri se nam bo predlagani kandidat predstavil ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Odbor bo po opravljeni predstavitvi v skladu z 231. členom Poslovnika Državnega zbora predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade poslal mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata.

Na sejo odbora je k tej točki vabljen doktor Anže Logar, kandidat za ministra.

Za sejo ste prejeli gradivo: listo kandidatk in kandidatov za ministre in ministrice Vlade Republike Slovenije z dne 28. 5. 2026, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora, ter gradivo z dne 28. 5. 2026, ki ste ga člani in članice odbora zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS.

Glede poteka seje vas obveščam, da bo najprej na vrsti predstavitev kandidata, nato pa bo sledila vprašanja članic in članov odbora kandidatu in seveda njegovi odgovori.

Gospod doktor Anže Logar, izvolite besedo za vašo predstavitev.

Hvala, predsednik. Lep pozdrav spoštovanim poslankam in poslancem. Jaz sem za uvod v razpravo danes pripravil mogoče malce daljšo predstavitev, ki se opira na podatke Umarja, Eurostata, Mednarodnega denarnega sklada, Ajpesa in pa nekaterih strokovnjakov, predvsem zato, da lahko kasneje potem v razpravi določene stvari dodatno razjasnimo. Zdaj, svojo predstavitev sem oblikoval v okviru pet vsebinskih blokov, s katerimi želim predstaviti najprej, kakšno je trenutno stanje in nato, po kateri poti bomo skladno s koalicijsko pogodbo krenili v naslednjih štirih letih.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, dovolite, da začnem precej iskreno glede na razmere v katerih smo. Slovenija je danes uspešna država smo, bogatejši, kot smo bili. Ampak ravno o tem tiči tudi manjši problem, ki lahko postane večji, namreč lahko postanemo zadnja generacija, ki to lahko z gotovostjo zatrdi. Naša produktivnost stoji pri 86 odstotkih povprečja Evropske unije, to je natanko

toliko, kot je bila leta 2005. Dve desetletji torej nismo naredili naloge, ki so jo naredile nekatere naše sosede in druge države članice Evropske unije. Bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči je 91 odstotkov povprečja EU in tudi tu v zadnjem letu ni bilo napredka. Še bolj zgovorna je primerjava s sosedi. Mednarodni denarni sklad napoveduje, da nas bodo do leta 2029 prehitele Češka, Litva in Poljska. Države, ki so bile pred dvema desetletjema dvakrat revnejše od nas. In v eni generaciji, bodo v bistvu dohitele naš razvojni naskok. To se ne dogaja, zaradi sreče ali smole. To se dogaja, ker se te države reformirajo. Mi pa pišemo strategije, ki večinoma ostajajo v predalu. Na lestvici konkurenčnosti Mednarodnega denarnega sklada smo na 46. mestu. To ni le stagnacija, to je dramatičen padec. In padamo, kljub temu, da s strani odhajajoče vlade slišimo, da gospodarstvu nikoli ni šlo bolje.

Dovolite mi, da se referiram na dokument Vizija Slovenije 2040 Boštjana Ložarja, strateškega svetovalca za prestrukturiranje podjetij. Naslovil ga je z besedami: Navdihujoča vizija 2040 ali nenehne strategije preživetja. Ali smo država prebojev ali izgovorov? Trenutno se zdi, da bolj izgovorov. Koalicijska pogodba, partnerstvo za razvoj, razmere okoli nas in pa dolg do naših zanamcev pa nam vsem skupaj veleva, da postanemo država preboja. In tako razumem svoj mandat na čelu Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport. Nedolgo nazaj, ob sprejemu interventnega razvojnega zakona, je del javnosti dejal, da je vsebina zakona sprožila konflikt med zakonodajalcem in sindikati in da je to nekaj slabega. Zdaj, moje vprašanje je, če je vsak konflikt res nekaj slabega? Je, če je konflikt destruktiven. Torej če namesto o stvareh govori o osebnih napadih. Če se zaradi tega stopnjuje napetost v družbi. In če je demagogija prevlada nad vsebino. Poznamo pa tudi konstruktivni konflikt, ko se razpravlja o idejah, problemih, ko se poskuša in posluša drug drugega in se najde rešitve. V bistvu sam parlament je osnovan na ideji konstruktivnega konflikta, ki naj na koncu preko razprave in različnih predlogov pripelje do najboljših rešitev. Zato konflikt ni nujno nekaj slabega, čemur se moramo za vsako ceno izogniti, če je le voden v pravo smer. Kajti posledica izogibanja konflikta oziroma razprave je lahko samo ohranitev statusa quo, to pa v danih razmerah za Slovenijo ni opcija. V bistvu Slovenija potrebuje v naslednjih letih konstruktivni razvojni konflikt med državo, gospodarstvom, zaposlenimi in znanostjo. In to v bistvu združuje Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport. Zdaj, Slovenija ima problem. Najprej zato, ker je del skupnosti EU, torej Evropske unije, ki ravno zaradi nereformiranja in neaktivnosti v primerjavi z drugimi pada po konkurenčnosti. V bistvu današnja visoka raven kvalitete življenja obstaja na račun prihodnje, nižje. In če ne bomo nič naredili, nas bodo naši otroci spraševali, zakaj nismo storili tisto, kar je treba, takrat, ko bi lahko. in zdaj je obdobje, da lahko ukrepamo. Samo za primerjavo. skupna vrednost vseh evropskih podjetij, ki kotirajo na borzi, je sredi leta 2025 pred

predstavljala samo 83 odstotkov sedmih tehnoloških podjetij iz Združenih držav Amerike, tako imenovanih veličastnih 7, 83 odstotkov, sedem podjetij, vsa podjetja v Evropski uniji. Eden od ključnih dokumentov za evropsko prihodnost Dragijevo poročilo, ki je že kar nekaj časa, bom rekel, nekakšna biblija tega, kar moramo v Evropski uniji narediti, če hočemo povečati našo konkurenčnost, ki predvideva štiri sklope konkretnih ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti Evropske unije in preboj v tekmi z ostalimi je trenutno realiziranih le 12 odstotkov, le 12 odstotkov z dodatnimi 8 odstotki, ki se realizirajo. To je v bistvu precejšen zaostanek. Zato določene države že onkraj evropske ravni same implementirajo Dragijevo poročilo. Najbolj znana med njimi recimo Nizozemska, ki je ugotovila, da mora za investicije nameniti dodatnih 9 odstotkov svojega bruto domačega proizvoda, da bo lahko ujela korak z najbolj konkurenčnimi. V Sloveniji, smo lahko ponosni. Da smo socialna in solidarna družba. Ginijev koeficient je drugi najnižji na svetu, razlika med minimalno in povprečno plačo je med najmanjšimi v Evropski uniji. Vendar pa posameznik ob napredovanju iz zelo nizko plačanega delovnega mesta v nizko plačano delovno mesto zaradi povečanja davkov in zmanjšanja upravičen iz naslova socialnih transferjev izgubi kar 43 odstotkov dodatnih sredstev oziroma dohodkov. Pri prehodu iz neaktivnosti v aktivnost pa celo 48 odstotkov, kar je drugi največji odvzem dodatnih sredstev na ravni EU. Zdi se, kot da se z davčno politiko spodbuja nedelo in da ni realnih spodbud za dvig dodane vrednosti. In tu trčimo na vprašanje, ki sem ga postavil v uvodu, ali bomo zadnja generacija, ki bomo živeli bolje in mirneje kot naši otroci? Odgovor je v bistvu na zakonodajalcih, na izvršilni veji oblasti, na socialnih partnerjih, na tistih, ki ustvarjajo našo prihodnost. Slovenija mora dvigniti dodano vrednost. Do leta 2040 moramo doseči realnih 100000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, če želimo ostati v ligi prvakov. Za to potrebujemo letne stopnje rasti dodane vrednosti okoli 4 odstotke, medtem ko danes spremljamo te rasti na ravni od 1,2 do 1,5. Skratka, z vsakim letom, ki ne naredimo, se ta razvojni razkorak povečuje. In le s povečanjem rasti dodane vrednosti bomo uspeli zagotoviti uspešno, vitko, socialno, zeleno državo, kot si jo vsi želimo in ki bo ljudem ponujala zaupanje v prihodnost. Rast dodane vrednosti na zaposlenega pa ne pride sama od sebe, to smo lahko videli v zadnjem obdobju. Pride in je posledica resnih prestrukturiranj javnega sektorja in tehnoloških prebojev ter poglobljenega sodelovanja na področju razvoja gospodarstva in države.

Zdaj trije stebri sestavljajo uspešno Slovenijo v prihodnosti: ena je gospodarska odličnost, druga je učinkovite institucije, v katere prebivalstvo zaupa, in tretja digitalno razvitost javne uprave in gospodarstva z uporabo naprednih tehnologij in umetne inteligence. Ta razvojni korak ali pa preskok lahko financiramo na pet načinov: eno je preko gospodarske rasti, drugo preko proračuna, tretje preko sredstev EU, četrto preko zadolževanja in peto preko vrnitve slovenskega kapitala,

ki je v času tranzicije odšel v tujino. Zdaj, verjetno se vsi strinjamo, da ta zadnja opcija ni posebej realna. Glede zadolževanja imamo zelo jasne limite in tudi mislim, da si kaj posebej ne moremo na tem področju privoščiti. Kar se tiče EU sredstev, je pomemben dejavnik, zato mora biti v naslednji vladi uspešno koriščenje sredstev ena od prioritet, in tudi je, o čemer priča koalicijska pogodba. Preko proračuna, glede na zapuščino in velik primanjkljaj se verjetno vsi strinjamo, da to ni realna opcija.

Tako nam ostane samo še tisti, tisti najbolj očiten ali pa najbolj smiseln korak za razvojni preboj, to je gospodarska rast. Tu pa spet stopimo na polje konflikta, ko del politike uspešnost posameznih podjetij enači z izkoriščanjem delovne sile, bogatenje na račun drugih in podobno. V bistvu je to čista politična demagogija. Uspešnost je nekaj, k čemur moramo stremeti in na kar moramo biti vsi ponosni. Uspešno podjetje, uspešno slovensko podjetje je v bistvu ponos za vsakega od nas. Zdaj, dobički podjetja so dobra stvar, še posebej ko se jih vlaga v razvoj. Podjetja pa vlagajo dobička v razvoj takrat, ko se jim to splača, ko ima multiplikativne učinke, ko vidijo sinergije v rasti podjetja in blaginji družbe. Bolj ko bo Slovenija dežela naprednih podjetij z visoko dodano vrednostjo, bolj se bodo ti dobički usmerjali v ljudi, v investicije, v razvoj in na koncu koncev v družbo. Iz družbe izvajalcev moramo preiti v družbo razvojnikov. To niso moje besede, to so besede Umarja, ki to že nekaj časa nenehno ponavlja, pa na nek način s strani politike še ni bil uslišan. Zdaj, slišali smo, da slovenska podjetja lani ustvarila 7,3 milijarde evrov čistega dobička. To je rekord, 13 odstotkov več kot leto poprej, v absolutnem, v realnem zaradi inflacije približno 10 odstotkov. Ampak poglejmo, kje ta dobiček nastaja. Nastaja, šest največjih podjetij ustvari več kot petino dobička celotne Slovenije. In kar 91 odstotkov tega dobička pade na tri sektorje - farmacijo, banke in energetiko. V teh treh sektorjih je zaposlenih približno 55 tisoč ljudi. Vse ostalo, torej do tistega milijona 200 tisoč, pa spada v večji del, kjer, torej preostalih 91 odstotkov, kjer sicer nastane največ dodane vrednosti te države, kjer je tudi velika večina slovenskih podjetij in kjer dobiva službo torej 94 odstotkov slovenskih zaposlenih. Tam so se pa dobički po podatkih gospodarske zbornice znižali za 16 odstotkov. In v bistvu zdaj nimamo rekordnega gospodarstva, ampak imamo gospodarstvo dveh hitrosti. In to v bistvu ni sociološki, ampak je strukturni problem. Eurostat je za leto 2024 ugotavljal, da ima Slovenija enega najnižjih deležev dobička v dodani vrednosti nefinančnih podjetij v vsej Evropski uniji - 33 odstotkov, ko je povprečje Evropske unije 40 odstotkov. Pod nami sta le še Francija in Portugalska. Češka je pri 44 odstotkih, Italija 42, celo Nemčija je pri 36 odstotkih. Pomen tega podatka je zaskrbljujoč. Ko slovensko podjetje ustvari 100 evrov dodane vrednosti, mu po vseh stroških ostane manj dobička kot skoraj kjerkoli v Evropi. In kot vemo, brez dobička ni naložb, brez naložb ni rasti produktivnosti, brez rasti produktivnosti ni višjih plač

in imamo začaran krog, ki vleče navzdol, ne pa navzgor. Krka je svetel dokaz, da se v Sloveniji da ustvariti gospodarstvo visoke dodane vrednosti. Naloga te vlade pa ne bo razdeliti dobičke peščice oziroma prerazporediti jih drugam, ampak narediti, da bo takih primerov, kot je Krka, čim več.

Tretji simptom Slovenije je naložbeni. Slovenija vlaga 21,3 odstotke svojega BDP, Hrvaška 25, Srbija 25, Estonija skoraj 28, Češka 29 odstotkov. Vse te države so bile desetletja za nami. Zdaj mogoče ta podatek ne izgleda tako dramatično, ampak če bi dosegli zgolj raven Hrvaške, bi to pomenilo dve in pol milijardi dodatnih naložb vsako leto, Češka raven pa bi nam prinesla pet milijard evrov letno. In poudarjam, gre za naložbe gospodarstva in države skupaj. Ta razmerja v Sloveniji je približno 25:75 država proti gospodarstvu EU, povprečje pa bolj 18:82. Kar pomeni, da moramo spodbuditi zasebne naložbe. To pa bomo spodbudili samo, ko bo ko bodo podjetja začutila, da se splača in da je ugodno gospodarsko okolje, ki omogoča ta razvoj. Tuje naložbe so tuje, neposredne naložbe v BDP imamo med najnižjimi v Evropski uniji, kar je dodatno zaskrbljujoče. Namreč, vsak evro, ki pride iz tujine v Slovenijo, da obogati naše gospodarstvo ima največji multiplikativni učinek ravno zato, ker pride od zunaj. Tudi vprašanje denarja morda ni tako imanentno, kot bi si mislili. Kot veste, imamo več kot 30 milijard evrov prihrankov v bankah, ki pa ne obračajo gospodarskega kolesja. Za zagon tega investicijskega cikla, ki ga je nujno treba sprožiti, potrebujemo več predvidljivosti, več davčnih spodbud, dodatne hitrosti oziroma hitrejše pridobivanje vseh ustreznih dovoljenj, zaupanja v institucije in bistveno manj administrativnih obremenitev. To je naloga politike. In to, če ste natančno pregledali koalicijsko pogodbo, je praktično v vsakem poglavju vsebovano v koalicijskem sporazumu. Zdaj, naloga Vlade ni najti denar, naloga Vlade je odpreti možnost, da denar, ki v Sloveniji že je ali pa ki ima namen priti v Slovenijo, tudi dobi ustrezno infrastrukturo za oblikovanje oziroma grajenje nove dodane vrednosti.

Slovenija potrebuje prehod v inovacijsko podprto rast. Izkoristiti moramo sektorje, kjer smo močni po stopnji robotizacije. Smo ena od evropskih prvakinj. Mislim, da je to nekaj, na kar smo lahko ponosni in hkrati je treba razvijati naprej. Marsikje se lahko kosamo s konkurenco, velika slovenska podjetja so že v ligi najboljših podjetij in se lahko kosajo s konkurenco. Težavo imamo pri majhnih in mikro podjetjih, njih pa ne smemo v bistvu pustiti zadaj, ampak jim moramo z ustrezno politiko omogočiti, da z uporabo sodobnih tehnologij in vseh možnih shem pridejo in ujamejo čas oziroma pač dinamiko časa, v katerem smo v tem trenutku, ter se ustrezno in pravočasno prestrukturiramo.

In, zadnji simptom, vlagamo v raziskave in razvoj na ravni 2 odstotkov BDP, kar je pohvalno dobro. Vendar pa teh izumov ne spreminjamo v končne produkte, ki nosijo potem konkretno dodano vrednost. Patentnih prijav imamo na milijon prebivalcev 73 EU, povprečje je 152.

Avstrija, naša soseda, jih ima 472. Pa to ni problem znanstvene stroke, da ne bo pomote. Manjka predvsem most med tem laboratorijem in potem uporabo ali pa aplikacijo tega izuma v končnem produktu. Skratka, infrastruktura prenosa manjka. Sredstva za bazične raziskave so. Ta so se bistveno povečala v pretekli preteklem obdobju, kar je treba pohvaliti. Morda jih je celo preveč za bazična in premalo za aplikativna. Tisti, ki se preobrazijo v proizvode za trg, so namreč edini, ki na koncu prinašajo dodano vrednost in gospodarski razvoj.

Iz vsega tega v bistvu to je podlaga v okviru katerega kandidiram za mandat ministra za gospodarstvo, delo in šport. Zdaj tega ministrstva ne prevzemam za to, da bi ohranjal status quo in to podaljševal še za naslednja štiri leta, niti za to, da bi vihtel meč nad drugače mislečimi. Mandat prevzemam za to predvsem, da prisluhnem prebojnikom, vizionarjem, delavcem in da skupaj s sodelavci prilagodimo zakonodajni okvir novim okoliščinam, ki bodo omogočile dvig dodane vrednosti in hkrati, da vodimo intenzivni dialog s tistimi, ki se morda bojijo sprememb zato, ker ne vedo v katero smer ta razvojni cikel gre. Nekaj je gotovo, zdaj, če ne bomo stopili na pot razvoja, če ne bomo napredovali, bomo zelo hitro najprej v absolutnem, potem pa še relativnem pogledu nazadovali s tistimi, ki hodijo po poti reform. Še ena dilema, v času umetne inteligence se ta razkorak potencialno povečuje in z vsakim letom postaja še opaznejši. Ni vsaka sprememba slaba. In ni treba vsake reforme sprejeti na nož. Treba si je naliti čistega vina, čas, ko smo reforme lahko odlagali v prihodnost, je za Slovenijo dokončno minil.

Ministrstvo, ki ga prevzema, je sestavljeno iz štirih resorjev z različnimi, lahko temu rečem vsebinskimi kulturami: gospodarstvo, delo, šport, turizem. Brez notranje integracije tega dela ne bo uspešnega sodelovanja ali pa, bom rekel, ne bo teh sinergijskih učinkov. In to bo ena od prvih nalog po prevzemu ministrskega položaja a ko mi bo ta odbor podelil to soglasje, da. Nekaj pomembnih korakov je bilo narejeno v iztekajočem se mandatu. Naj na tem mestu omenim samo start up strategijo, ki prinaša zelo pozitiven signal in kaže pravo smer. Moramo pa seveda naprej. Praktično vsakem od teh štirih stebrov so možne konkretne izboljšave, ki bodo prinesle dodatno sinergijo.

Dovolite še besedo o združitvi z resorjem dela. Zdaj to ni nikakršna nevarnost, to je v bistvu konkurenčna prednost, ali dodana vrednost, kakor vzamete. Združitev zbližuje ali razdružuje tri partnerje iste zgodbe o uspehu: delodajalce, delojemalce in glede na to, da gremo po poti inovacij, tudi inovatorje. Če želimo preiti od družbe izvajalcev v družbo ustvarjalcev, je to predpogoj za uspešno delo kjer z roko v roki dosežemo te spremembe. Prestrukturiranja gospodarstva brez sodelovanja delodajalcev in delojemalcev preprosto ni. Ministrstvo je organ, ki v bistvu daje platformo za socialni dialog v okviru istega ministrstva v realnem času in na

podlagi tega dogovora z normativno podlago oziroma predlogi uzakoni ali določi tisto, kar je pomembno za oba oziroma za vse tri ključne partnerje. Torej to, takšno združeno ministrstvo ni nadomestilo socialnega dialoga, je v bistvu njegov institucionalni okvir. Zdaj, Slovenija ima denar, ima talente, ima infrastrukturo, nimamo pa učinkovite lokacije in, roko na srce, pogosto prepočasi sprejemamo odločitve. Zato naloga ministrstva ni podeljevati sredstva, ampak predvsem odstranjevati ovire na poti razvoja in ustvariti okolje, ki omogoča večjo produktivnost, več podjetništva, posledično višje plače in več priložnosti za uresničevanje dobrih idej. Ukrepi za to so v izdatni meri zapisani v koalicijski pogodbi praktično v vsakem poglavju, torej v vsakem resorju.

Moto, ki sem ga že prej omenil in ga UMAR že kar nekaj časa postavlja v ospredje, je preprost: od izvajalcev do ustvarjalcev. In tukaj je in tu imamo zdaj vprašanje razvojnega modela - ali bomo delali več ali bomo delali bolje. To je preprosto vprašanje, ki si ga moramo sami zastaviti in si potem sami na njega tudi odgovoriti. Glede na to, da je v Sloveniji praktično polna zaposlenost, si težko predstavljam, da lahko delamo več, lahko pa delamo bolje. In temu moramo prilagoditi spretnosti, spodbujati izdatke za usposabljanje, predvsem pa dvigniti sposobnost in digitalne kompetence tistih, ki ustvarjajo. Spet tu so delodajalci in delojemalci partnerji, ne nasprotniki. Pa da to predstavim v enem konkretnem primeru. Slovenski podjetnik, ki potrebuje varilca iz tretje države, iz Bosne, Srbije, Severne Makedonije, danes čaka na delovno dovoljenje povprečno več mesecev, v nekaterih primerih celo deset mesecev. To ni moj podatek, to je javen podatek Zveze svobodnih sindikatov Slovenije septembra lani. In ne navajam sindikalnega vira zato, da bi izpostavljal sindikat, navajam ga zato, ker isti problem vidi tako podjetnik oziroma podjetje kot sindikat. In to ne šele septembra, že nekaj časa. Pa vas za to vprašam: ampak zakaj pa še ni ta problem rešen, zakaj pa še ni naslovljen, da bo tako sindikalna kot delodajalska stran lahko potegnila maksimalno od tega? Posledica zamud na tem področju je dvojna. Podjetje lahko izgubi posel, varilec pa se često zaposli na črno. Zdaj pa poglejmo Estonijo. Tam podjetje za zagonskega ustanovitelja iz tretje države odgovor dobi v desetih dneh. V desetih dneh. Za digitalnega nomada v 15 do 30 dneh. Pa Estonija ni večja od nas, manjša je in manj prebivalcev ima, pa je s tako imenovano e-rezidenco v desetih letih privabila več kot 100 tisoč tujih podjetnikov, ki so odprli podjetje in ki plačujejo davke - kje? V Estoniji. In je država zaradi tega bogatejša. Razlika je v bistvu v tem, kako učinkovito in kako promptno se država oziroma vlada oziroma zakonodajne in izvršilne veje oblasti odziva na potrebe, ki se pokažejo na trgu. Zato koalicijska pogodba obsega pet sklopov ukrepov, ki bodo Slovenijo naredili bolj konkurenčno, precej manj zbirokratizirano, ki bodo spodbujali uspešnost in

posebej poudarjali pomen grajenja ali pa ustvarjanja dodane vrednosti. Koalicijska pogodba je sestavljena v smeri, da ima preko različnih resorjev tako imenovani paket konkurenčnosti, investicijski paket reform, reformo določenih agencij in seveda subvencijske sheme. Poudarek, poseben poudarek na socialni dialog in pa v okviru ministrstva poudarek na turizem in šport kot gospodarsko panogo z možno visoko dodano vrednostjo in močnim razvojnim potencialom.

Zdaj, kaj nas čaka znotraj ministrstva? Najprej zaradi združitve, notranja konsolidacija ministrstva. Zdaj, področje teh štirih resorjev mora dobro delovati. Integracija ne bo čez noč, bo pač maksimalno pospešena na način, da se bo doseglo sinergične učinke. Kot sem napovedal že v času pred volitvami, bomo znotraj tega oblikovali tudi sistem kazalnikov, tako imenovani kompas uspešnosti, kjer bo razviden napredek po posameznih področjih. In oblikovanje dveh ključnih teles, ki bosta v pomoč odločanju ministrstva. In sicer Svet za gospodarski razvoj, ki bo združeval gospodarstvo oziroma napredne, podjetne, razmišljujoče in pač razvite podjetniške predloge. In pa socialni dialog takoj, vendar na drugačen način, bilateralno, ne zgolj formalno, preko Ekonomsko-socialnega sveta.

Zdaj, prej sem že omenil, kako pomembna je umetna inteligenca za razvoj Slovenije. Če naj druge spodbujamo k uporabi umetne inteligence in sodobnih tehnologij, je prav, da tudi znotraj ministrstva začnemo razvijati tovrstno poslovno kulturo, ki bo povečala učinkovitost. Umetna inteligenca danes namreč ni stvar odločitve. Je metoda dela. Je odločitev med tem, ali greš v korak s časom. Ali boš zavestno zaostal. In Slovenija, zanimivo, je ena od pionirjev umetne inteligence na Inštitutu Jožef Štefan, mislim, da 56 let nazaj, so že začeli razvijati umetno inteligenco, sicer v znanstvene namene. Ta komercializacija tega prihaja na plano šele v zadnjem obdobju. Ampak imamo dobro podlago, imamo izjemno sposobne posameznike in institucije in mislim, da je to treba uporabiti kot tisto odskočno desko, ki lahko pomembno vpliva na krepitev dodane vrednosti. Imamo tudi slovensko tovarno umetne inteligence in zmogljivo računalniško infrastrukturo. Rabimo samo še to, da mala in srednja podjetja, ki so v tem trenutku v tem zaostanku, to začnejo uporabljati bolj sistematično in s tem dodatno razvijati svoj razvojni potencial. Zdaj na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport bomo umetno inteligenco uporabili zelo sistematično. Ne zato, da bo odločala namesto nas, ampak da bo podpora pri sprejemanju odločitev. Dobre prakse lahko najdemo v baltskih državah. Recimo oblikovanje nekega ustreznega ekosistema za uporabo peskovnika umetne inteligence je pot, po kateri bomo zagotovo krenili. In mogoče samo za zanimivost. Uporaba umetne inteligence, ustreznih ključnikov in sistemski pristop bo pomoč tudi na ministrski ravni. V pripravah na današnje soočenje smo poskusno pripravili z dokaj širokim naborom ključnikov model pregleda uporabe nekakšne vojne sobe za kot pomoč odločitev na osem različnih kriznih področij za uporabo umetne inteligence. In teden za tem, ko smo pripravili to,

sem na spletnem omrežju Lightbin videl, da je litovski predsednik vlade v podobnem sistemu predstavil model, ki ga uporablja litovska vlada.

Zdaj naj sklenem. Tega ministrstva ne želim ali pa nisem tu pred vas, pred vami, da bi ga prevzel za to, z namenom, da bi razdeljeval sredstva. Želim ga prevzeti za to, da postopoma, a vztrajno začenjamo, začnemo umikati ovire, ki so se v zadnjih tri desetletjih nabrale podjetjem, delavcem in tistim, ki bodo krenili na trg dela v prihodnjih desetletjih, pa omogočimo, da lahko ustrezno uporabijo svoj potencial. Zato se mojega dela ne bo merilo po številu sprejetih zakonov, ampak predvsem po odgovoru na eno ključno vprašanje, ali bo Slovenija leta 2030 produktivnejša, kot je danes. In po tem merilu se bo meril tudi sam. Hvala predsednik.

Hvala lepa.

Zahvaljujem se za podano predstavitev ter dajem seveda besedo članicam in članom odbora, da kandidatu postavijo vprašanja s področja pristojnosti tega ministrstva. Sam predlagam, da bi podali po tri vprašanja in na to bi seveda kandidat tudi podal odgovore.

Kdo želi besedo? Dva, tri, izvolite. Kar tu začne, izvolite. Soimenjak, izvoli. Hvala.

Ja, hvala za besedo, lep pozdrav vsem.

Sam nisem stalni član tega odbora, pa vendar je en del v tem odboru, ki sodi na področje, s katerim se ukvarjam, ne boste verjeli 57 let. 57 let je v zdaj tej približno pol urni predstavitvi bodoči oziroma kandidat za ministra vrgel v smeti dobesedno. V športnem žargonu bi rekli, je nekako tako: rezultat ni odvisen od lepote dresa, rezultat ni odvisen od lepote kopačk, rezultat je odvisen od tega, kar ti narediš na igrišču. Danes tega igrišča kandidat ni predstavil niti v eni besedi. Zanimivo. Zanimivo je tudi to, da je namreč, na plenarki si je celo dovolil, mandatar izjaviti, kako imamo v koalicijski pogodbi šport celo v štirih točkah opisan. Pazite, v štirih točkah. In ko greš pogledati koalicijsko pogodbo, vidiš, kaj? Te štiri točke niso vezane neposredno na šport, temveč zgolj na neke davčne finese, ki naj bi vplivale na šport.

Ko sem se pripravljal na hearing in ni bilo znano še, kdo bo kandidat, sem šel z nekim elanom, da bom dejansko postavil vprašanja, ki bodo nadgradile tisto področje, na katerem sem že celo življenje doma. Zakaj? Zaradi tega, ker se mi zdi to eno pomembnejših področij, pa bom potem tudi razložil zakaj. Veselje je zelo hitro uplahnilo v trenutku, ko sem slišal, kdo bo kandidat. Kandidat je nekdo, ki pooseblja laž, kandidat je nekdo, za katerega je laž orodje in kruta realnost politike. Ne, gospod Logar, sam sem opravljal skoraj več kot polovico svojega življenja poklic pedagoga. Ne, nisem zagovarjal, ne bom zagovarjal. Laž ni nekaj, kar moramo ligalizirati, to kar počnete vi. Vaše izjave v preteklosti so jasno povedale kam gre vaša pot. Šport zgolj kot samo gospodarska dejavnost, tako kakor je omenjena v koalicijski, je klofuta vsem, ki se s športom ukvarjamo po pedagoški strani. In ne boste verjeli, da od športa je odvisno tudi gospodarstvo, zelo odvisno. Kdaj smo to spoznali? To smo spoznali v času Covida, ko so ukrepi znižali motorične sposobnosti naših otrok in mladine za 17 procentov v povprečju.

Zdaj se pa vprašajte - ta mladina bo prišla prej ko slej na trg dela -, s 17 procenti znižanimi motoričnimi sposobnostmi, kakšna bo produktivnost. Prej smo poslušali o dveh milijardah in pol dodatnega produktivnega dela v prihodnje. Jaz se vprašam, kako, če športa ni v koalicijski pogodbi. Primarno šport skrbi za naše zdravje, zelo pomemben segment družbe, šport skrbi za socializacijo. In šport ni zgolj neka komercialna dodana vrednost skozi gospodarstvo, kot ga vidijo nekateri. Nekateri ga vidijo tudi skozi to, da ko se dajo na kolo, zapedelirajo, se slikajo in dajo na družbeno omrežje, da je to to. Da, na športnih prireditvah, veste, kandidat sem bil tudi jaz, kar na nekaj teh prireditvah, na katerih ste bili tudi vi. In veste, kaj smo rekli tisti gospodarstveniki? Da jih je bilo sram, ko ste prišli vi zraven, zato ker ste gospodarstvenikom, po domače rečeno, solili pamet, kako je treba gospodarstvo peljati in ga soditi naprej. To so bile njihove besede. Sam se nisem potem seveda udeleževal teh prireditev na nivoju, da ne rečem VIP lož. Zakaj? Ker mi je bilo izpod časti, da bi jaz se predstavljal tam kot nekdo, ki bo naredil ne vem kaj za gospodarstvo, ker mislim, da največ lahko naredijo gospodarstveniki.

Svetovna zdravstvena organizacija že dlje časa opozarja na eno veliko slabost, ki jo imamo v svetovni družbi in tudi v Sloveniji je to, in to je prekomerna telesna teža, debelost. Kaj mislite, kdo je bolj produktiven, tisti, ki ima prekomerno težo ali tisti, ki ima zmerno težo? Na vse to vpliva šport. Zato pa je šport tudi del tega odbora, s katerim smo se pred, v prejšnjem mandatu tudi ukvarjali na ta način. Veste kaj, me veseli? Da je prejšnja vlada spoznala, da je šport tista točka, ki je lahko dodana vrednost tudi v gospodarskem smislu. Zakaj? 150 milijonov, Zakon o financiranju športne infrastrukture v letih 2023-2030, je namenila prejšnja vlada. Rekordno, rekordno, rekordno so bili tudi finančni vložki v programe. In veste, ko se pogovarjamo o športu in tisto, kar imate vi v koalicijski, veste, kje se začne šport? Prostočasovna športna vzgoja, to so naši najmlajši, v vrtcu, prva triada, prvi, drugi, tretji razred. Tam se začne šport. Tam ni tekmovalnosti, tam je pomemben razvoj. V vaši koalicijski ni niti z eno besedo tega omenjenega. Kje je potem šele šport otrok in mladine? Zelo radi se slikarite z vrhunskimi športniki, niti v 1. točki jih ne omenjate. Vrhunski športniki pridejo skozi celotno črto, ki ste jo vi pozabili, kar se mi zdi sramotno.

Zato me seveda zanima, glede na to, da danes postavljamo vprašanja, v bistvu sploh, kako razumete vi šport v sodobni družbi in ali je to samo gospodarska dejavnost? In ko se spomnim na gospodarsko dejavnost, se spomnim še na eno vašo zgodbo iz leta 2022, marca. Veste, jaz prihajam iz Izole. Verjetno, ne verjetno, zagotovo najbolj ribiško mesto. Prvo zadevo, ki so mi predstavili ribiči, veste, katera je bila? Kako ste vi pristopili do ribištva. Želeli ste razprodati slovensko morje Hrvatom, združiti ribolovno cono, kjer bi naše ribiče s priobalnim ribištvo pretežno, da ne rečem z desetimi barkicami, dali v roke floti Hrvaški. Veste, kaj bi ostalo od živeža v našem morju? Nič. To ste želeli narediti. In še dobro, da so se vam ribiči uprli.

Kajti ribištvo ni zgolj gospodarska dejavnost, ribištvo je identiteta naše države in slovenske Istre iz katere jaz prihajam, kulturna dediščina. In očitno vi na ta način razumete plenjenje, ne glede na to, čigavo in kaj je.

Če se pa dotaknem tistega dela športa v koalicijski pogodbi, ker gre predvsem za neke davčne statuse mi bo zelo zanimivo poslušati na kakšen način se boste vi tega dotaknili. Sam sem se tudi lotil malo preverjati, kaj vse je potrebno za to, da ti športnika v določenem segmentu, dajmo reči, na nek način subvencioniraš oziroma mu pomagaš v njegovi karieri oziroma po karieri. Najmanj pet zakonov se moraš dotakniti, od Zakona o dohodnini, Zakona o dodano vrednost, celo Zpiza se dotakneš, Zakona o športu in tako naprej. In zdaj me zanima, glede na, da imate to v koalicijski pogodbi zapisano, ali boste naredili s športniki izjemo. Ali bo to davčna izjema? Kaj bodo na to porekli ostali? Kaj bodo porekli na to umetniki? Kaj bodo na to porekli glasbeniki? Kolikor gre. Vemo, da je meka, v žargonu rečeno Montecarlo zaradi davčnih obremenitev.

Večina vrhunskih športnikov se zateče tudi tja. Kaj boste naredili za to, da ti športniki pridejo nazaj v Slovenijo? V prejšnjem mandatu smo sprejeli kar nekaj zakonov na področju športa, ki so pomagali in bodo pomagali športnikom tako v času kariere kakor po koncu z dodatki k pokojninam za vrhunske dosežke. Sprejeli smo nekaj na kar ste spregledali in to je nacionalni program športa, torej resolucija o nacionalnem programu športa za naslednjih deset let, 2026-2933, najpomembnejši dokument na področju športa. Niti ene besede ni v vaši predstavitvi o tem. Žalostno. Kako boste upravljali s športom, če niti omenite ga ne v predstavitvi. V prejšnjem mandatu smo sprejeli tudi novelo Zakona o športu, ki je povezala zgodbo vezano na pokojnine športnikov. Veste, šport je zelo težek kruh, marsikdo od njega potem tudi ne živi, pa čeprav se odreka marsičemu. Zakaj vem to? Zakaj zaradi tega, ker imam v družini enega takšnega člana. In jaz bi si želel, da športnike na ta način spoštujemo, da jim omogočimo tudi po koncu kariere, ker vemo, da športna kariera je relativno kratka in tvegana nenazadnje, kajti poškodba ti lahko zelo hitro prekine kariero, da pri 35, 36, ko se v povprečju zaključujejo športne aktivnosti, da imajo možnost zaposlitve. In zato smo v prejšnjem mandatu tudi sprejeli možnost kariernih centrov za to, da se pomaga temu kadru, da pride na trg dela. Kajti vsak, ki ne pride na trg dela, predstavlja breme za državo. Torej, moje vprašanje je, s tega področja še, če da, kako bi tak sistem, torej ta davčni vključili v obstoječi davčni okvir in kako bi hkrati zagotovili enakopravno obravnavo drugih poklicnih skupin.

Naprej omenjate skozi predstavitev tudi vezano zgodbo na uspeh in neuspeh. Ampak veste, kašče so polne do te mere, da so višje kakor takrat, ko smo jih mi prevzeli leta 2022. In to ne pravim jaz, to pravijo neodvisne inštitucije. Bonitetne ocene, ki jih dajejo agencije bonitetne, to so tuje. Zelo skrbno premislijo, kakšno oceno bodo komu dali na podlagi relevantnih podatkov, ne tisti, ki jih politika daje. Relevantnih podatkov, najvišja ocena. Kaj pomeni to? Prej ste govorili o možnosti zadolževanja pa, da ni to ravno pravi način za v bodoče, ker to prinaša do neke mere tudi obremenitev za državo. Ja, poglejte, bonitetne ocene, tiste, ki določa s kakšno obrestno mero se bo država zadolževala. In če bonitetne ocene kažejo visoko stopnjo zaupanja v finančno politiko in gospodarstvo, potem

je zadolževanje z obrestnimi merami bistveno nižje. To je dobrobit vsega skupaj. Prebral vam bom še eno zadevo od prejšnjega tedna, glede na to, da omenjate ves čas neko skoraj katastrofo na gospodarskem področju. To je prejšnji teden izšlo: Obalno kraško gospodarstvo si je lani prislužilo boljše spričevalo. Pa nadaljujem. Obalno kraško gospodarstvo je lani izboljšalo svojo kondicijo, tamkajšnje gospodarske družbe so ustvarile več prihodkov, več neto dodane vrednosti in več neto čistega dobička. Med panogami je prva violina logistika. Podjetja, ki se ukvarjajo s prevozi in skladiščenje, zaposlujejo četrtino vseh delavcev, lani pa so ustvarila skoraj polovico vsega neto čistega dobička v regiji. Gospodarske družbe, samostojni podjetniki in zadruge so lani poslovali bolje kot leto prej. Družbe so ustvarile več prihodkov, več neto čistega dobička in neto dodane vrednosti kot leto prej, imele so več zaposlenih, povprečna bruto plača se je prav tako povečala. Podatki Ajpes. Enako velja za notranjo obalno kraško, torej to je bilo za obalno kraško enako velja tudi za drugo statistično regijo, in sicer notranjsko. To so uradni podatki Agencije za javno pravne evidence in storitve, torej Ajpes. Na kratko. Zdaj za Economist, je strokovna, ena najprestižnejših, si upam trditi, strokovnih publikacij, je Slovenija uvrstila na deveto mesto, po agilnosti in po vitalnosti gospodarstva, na deveto mesto. Inflacija leta 2022, ko smo sprejeli to vlado, prejšnjo seveda v prejšnjem mandatu, je bila nad 10 procenti, danes se giblje nekoliko nad 3 procente. To ni samo od sebe. gospodarska rast v prvem četrtletju 3 procente, na ravni Evropske unije 0,8. Kakšne so bile napovedi, kako v katastrofalnem stanju smo? Jaz se sprašujem, kako je možno, da je to, da imamo trikrat višjo gospodarsko rast, kakor je povprečje Evropske unije. Sami verjamete v dialog, jaz vam ne verjamem, to ste že večkrat dokazali. Za vas so besede enkrat izrečene tako, drugič drugače, kar pomeni, da laž je legitimno orodje politike za vas seveda. Zame ne. Ampak veste, ko govorite o Ekonomsko socialnem svetu, se vprašam, kje ste bili, ko je bil sprejet interventni zakon. Interventni zakon je povozil vsa načela. Dialoga in tistih mostov, o katerih vi govorite, mostovi so kar naenkrat izginili. Interventni zakon, ki daje peščici, 1 procentu 99, pa dejansko skorajda jemlje. Ves čas pravite / nerazumljivo/. Da. Ali mislite, da je zadovoljen tisti, ki je na minimalcu in bo s tisto košarico, ker mu znižujete davek, prišparal na mesečni ravni približno evro ali pa dva, mogoče za več kofejev. Na drugi strani pa dajete odpustke za več 10000 evrov tistim najbogatejšim. Mislim, da ne.

Govorite o razvoju. Zdaj, če sem prav si zapisal. Treba je dati besedo razvojnikom, a veste kakšna je plača, povprečna, razvojnikov v Sloveniji? Uradni podatki: manj kot 4000 evrov. A ko ste sprejemali interventni zakon, ste imeli v mislih te razvojnike? IT-jevci 700. Lahko nadaljujem. Veste, kje je še 7500 pri tistih, pri katerih jih vi na nek način privilegirate, ampak seveda s tem, ko privilegirate tiste, jemljete tistim na robu preživetja skozi posege v pokojninsko blagajno, skozi poseg v zdravstveno blagajno in tako naprej. Tako da, da mene zelo zanima kaj se bo dogajalo z našimi otroci in mladostniki v prihodnje. Ni mi vseeno. Celica osnovna športa veste kaj je društvo? Tam se vse začne v društvih. Ali veste, od česa društva živijo?

Od javnih sredstev, ki jih lokalne skupnosti, skupnosti namenijo, skozi letne programe športa, skozi prispevke staršev in skoraj nič več prispevkov s strani donatorstva in sponzorstva. Prejšnja vlada je skozi povprečnino, ki se je dvignila za skoraj 200 evrov, to je v marsikateri lokalni skupnosti tudi več milijonov na letni ravni, lahko financirala ta del športa tudi v najnižjem delu, tam, kjer se vse začne. Zato me zanima, kako boste vi pripomogli k temu, da ta društva ne umirajo. Tu se vse začne, kar se tiče športa.

Lahko bi razpravljal o športu še na dolgo, pa mislim, da ima marsikdo še kakšno vprašanje, ki bi ga želel postaviti, tudi iz drugih področij, ki jih je predstavil oziroma ne predstavil. Sam menim, da tisto, kar je bilo predstavljeno, je zgolj en celofan brez vsebine. In vsakdo, ki si bo vzel čas, in jaz sem si vzel čas, prebrati koalicijsko pogodbo, se bo vprašal, ja, kje so pa tisti konkretni ukrepi, s katerimi nameravamo dejansko spodbuditi razvoj gospodarstva in športa. Delo je seveda tudi v tem delu na nek način malo smešno, glede na to, da ste že v interventnem zakonu povozili ta socialni dialog. Bi se v tem trenutku pa želel zahvaliti predsedniku odbora, da dovoli daljšo razpravo, mer jaz sem se, moram reči, zelo iskreno, bil zelo v strahu, da se danes ne bomo mogli pogovarjati normalno, kakor vsa leta do zdaj, ker nam je bilo že pri prvem tistem skupnem odboru odvzeta pravica do komunikacije. Tako da resnično hvala za to, da dovolite, da postavimo vsa tista vprašanja, ki mislimo, da so relevantna in ki jih nenazadnje želijo tudi naši državljanke in državljani slišati.

Hvala.

Hvala lepa za razpravo. Jaz bi še enkrat ponovil, da imamo predvideno 3 ure, to pomeni do 12., zato bi prosil, da se mogoče pri teh razpravah kljub vsemu omejite, da boste prišli vsi na vrsto. Nas je pa tukaj 23, tako da enostavno bo časa zmanjkalo.

Naslednji dajem besedo gospe Luciji Tacer, izvolite.

Hvala za besedo, predsednik. Verjamem, da smo, ja, načeloma s časom ... / pogovor v dvorani/

Pravim, da ali je ta razprava danes zamišljena tako, da bo kandidat kaj odgovarjal sproti ali je zamišljeno, da ga bomo mi zdaj do 12. spraševali, spraševali in ne bo odgovoril nič. Ker bomo spraševali. Veliko imamo za vprašati.

Sem na začetku povedal, da bomo dali v sklop treh vprašanj in potem bo kandidat odgovoril.

Mene pa zanima zdaj, ker ste rekli 3 ure, da imamo, kaj je omejena razprava. Torej po 3 urah se prekine ali kaj? Ker sploh ne vem, kako bomo prišli na vrsto. Zdaj je že 1 ura mimo. Saj ni omejen čas treh ur, ali kako? Hvala.

Za 3 ure imamo predvideno za predstavitev kandidatov, ob 12. je naslednja.