Spoštovane kolegice in kolegi in vabljeni gostje, en lep pozdrav na današnji 1. redni seji Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastilom sodelujejo: poslanka Mojca Žnidaršič, ki nadomešča poslanca Roberta Potnika in poslanka, pardon, Sandra Gazinkovski, ki nadomešča kolegico Lucijo Tacer Perlin.

Ker k dnevnem redu ni bilo drugih predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je dnevni red tako določen s sklicem seje.

Tako da prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, skrajšani postopek, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano poslanko Leno Grgurevič, in je bil dne 13. 4. objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imate na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, mnenje Državnotožilskega sveta, mnenje Sodnega sveta, mnenje Vrhovnega državnega tožilstva. K točki pa so bili danes vabljeni: predstavnica predlagatelja, gospa Lena Grgurevič, Ministrstvo za pravosodje, z nami je državni sekretar gospod Gašper Dolžan, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, katerega predstavnik se nam je za sedaj opravičil zaradi prometnih razmer. Sodni svet, Državnotožilski svet sta se prav tako opravičila Vrhovno državno tožilstvo in Vrhovno sodišče, ki je tudi poslalo opravičilo. Amandma je v poslovniškem roku je vložila poslanka Lena Grgurevič. Predlog amandmaja pa je bil tudi podan za skupen amandma odbora.

Začenjamo z drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 1. seji 20. 4. 2026 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi kasneje in da razpravljamo skupaj.

Prav tako sem dobil še eno pooblastilo, poslanec Vladimir Šega nadomešča poslanko Tino Brecelj.

Ali kdo nasprotuje skupni obravnavi? (Ne.) Torej preidemo na obravnavo, besedo dajem predstavnici predlagatelja zakona, poslanki Leni Grgurevič.

Kolegica Grgurevič, beseda je vaša.

Hvala lepa, predsednik.

Mogoče bi samo uvodoma, sva štiri leta že sodelavca, Grgurevič se pišem. Mislim, da sem vam že enkrat povedala. Saj če me želite klicati Grgurevič, pa tudi okej.

Torej, danes obravnavamo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, s katerim posegamo v 173.a člen, ki ureja, torej določa kaznivost glede pridobivanja otrok, torej oseb mlajših od 15 let za spolne namene. Predlog je kratek in v osnovi je spreminjal zgolj višino kazni iz zagrožene kazni do enega leta na zagroženo kazen do treh let. V Poslanski skupini še vedno mislimo, da je prvotni predlog ustreznejši in da bi morali torej pedofile, da tako rečem, kaznovati najstrožje. Gre namreč za varovanje najranljivejših, torej naših otrok. Zdaj, ker je prišlo že tekom razprave pred Komisijo Državnega sveta do jasnega nasprotovanja pripadnikov vladajoče stranke in ker je tudi mnenje Vlade v nasprotju z

mnenjem iz prejšnjega mandata nasprotovalo oziroma nasprotuje spremembi smo poskušali vendarle ne politikantsko, ampak s ciljem resničnega varovanja otrok, stopiti korak blizu. Za to imate na voljo tudi amandma, ki pomisleke tako vlade kot predstavnikov Državnega sveta v bistvu izničuje. Se pravi, pristajamo tudi na možnost ohranitve sedanje višine kazni do enega leta, vendar s pripisom, da je poskus kazniv. Tudi to bi precej pripomoglo k pregonu, in to učinkovitemu pregonu pedofilov, ki na spletu prežijo na otroke. Recimo, če povem primer župana Dornave, bi bil v primeru tudi ohranjanja trenutne višine kazni s pripisom, da je poskus kazniv, uspešen. Se pravi, tisti, ki dejansko že otroke poškodujejo, njihovo duševno integriteto z neprimernimi spolnimi vsebinami, kajti to že seveda povzroči poškodbo duševne integritete otroka, ki mora biti najstrožje zavarovana, bi bili že sankcionirani in to mora biti naš cilj. Tako da zdaj, če ne želite, da se kazen zviša, lahko sprejmete tudi moj amandma in te pomisleke, ki jih je, ki so bili tekom dosedanjega postopka podani, odpravimo. Sicer pa seveda vemo, da so spletna kazniva dejanja, torej spolnih zlorab otrok v izjemnem porastu, ne samo v Sloveniji, pač pa po vsem svetu, zaradi družbenih omrežij preko aplikacij in drugih komunikacijskih tehnologij. In prav te poti seveda storilci najbolj zavržni, izrabljajo za to, da navezujejo stik z otrokom, da počasi pridobivajo njegovo zaupanje in postopno ustvarjajo pač pogoje za zlorabo. In že tekom tega pride do, kot povedo predstavniki stroke, seveda do izjemno neprimernih spletnih vsebin. Se pravi, še preden bi recimo storilec pa povabil otroka na določen, na določeno srečanje ob tej in tej uri tam in tam. Že prej je otrok poškodovan. Problem torej je, da varstvo sedaj ni učinkovito in na to kaže sodna praksa. Do leta 2025 kdaj sem ta predlog že v prejšnjem mandatu seveda vložila, pa je bil, zaradi postopkovnih pravil blokiran. Ni bilo niti ene same obsodbe. Od sprejetja tega zakona iz leta 2011, torej v 15, 14, 15 letih niti ene same obsodbe. To seveda niti slučajno ni krivda slovenske policije, niti državnega tožilstva in niti sodstva. Zakonodajalec je nezadostno, neprimerno, preslabo pripravil predlog in to pač želimo odpraviti. Zdaj je namreč, torej, kot sem že povedala, urejeno tako, da samo nagovarjanje ni kaznivo. Morajo slediti še neki nadaljnja konkretna dejanja, ki pa se ali težko dokažejo ali pa do njih sploh ne pride, ker otrok že prej mogoče obvesti starše ali koga o tem, kaj se dogaja in potem teh konkretnih dejanj, ki bi morale slediti, odpadejo, vendar je že prej detektiran, torej nek pedofil, otrokova duševna integriteta pa je že prizadeta. Tako da želimo, torej mislim, da vsi, da se pravočasno in učinkovito otroke zaščiti. Predlog seveda nima nobenih težav. In jaz mislim, da je tudi primerno, primerno umeščen. Menim, da je primerno umeščen glede na druga kazniva dejanja, torej da je višina kazni primerno določena. Že triletna, da se razume. Namreč, kadar že pride do storitve kaznivega dejanja, je

določena, torej spolne zlorabe, se opravičujem, otroka je določena kazen od treh do osmih let. Prav tako mednarodna, mednarodne konvencije določajo minimum kazni do enega leta, to kar imamo sedaj, ni sprejeto, dopuščajo pa seveda maksimalno kazen in Slovenija je tukaj na minimumu in mislim, da to ni pravilno, ni pravilno. Torej, praksa nam kaže, da je pregon neučinkovit, moramo se potruditi, da to nedopustno stanje odpravimo. In jaz mislim, da tukaj delitve na leve in desne, črne in bele, mora odpasti in da je to resnično če kaj, nekaj, kjer se mora politika zediniti in narediti nekaj za to, da bodo lahko naši organi pregona in pa sodstvo uspešno opravljali svoje delo. Za otroke torej gre in prosim, za podporo predlogu tako ali drugače.

Hvala lepa.

Predlagateljica, poslanska kolegica Lena Grgurevič, hvala za vaš prispevek, predvsem pa opravičilo z moje strani za napačno naglasitev vašega priimka.

Preden nadaljujemo, je pred mano še eno pooblastilo s strani Poslanske skupine Demokrati. Anžeta Logarja poslanec in podpredsednik Državnega zbora Franc Križan nadomešča poslanca Dejana Zakrajška.

Tako. Besedo bi sedaj predal predstavniku Ministrstva za pravosodje, državnemu sekretarju gospodu Gašperju Dovžanu, izvolite, beseda je vaša.

Ja, najlepša hvala predsedujoči za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, vsi drugi navzoči.

Torej tudi mi na Ministrstvu za pravosodje smo se s tem vprašanjem, torej tako pripravljalnih dejanj kot tudi poizkusa tako imenovanega groominga, ki ga mislim, da leta 2012 torej Državni zbor sprejel v 173.a členu Kazenskega zakonika. Tudi mi v bistvu z žalostjo ugotavljamo, da do sedaj pravzaprav ni neke sodne prakse, nismo pa ali pa težko pa zdaj delimo mnenje, da je osnovni problem v sami inkriminaciji ali pa v sami strukturi kaznivega dejanja. Strinjamo pa se, da seveda so vsi napori in da so vsi državni organi tu na nek način pozvani k temu, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da so naši otroci čim bolj zaščiteni.

Zdaj, eno izmed vprašanj, ki smo ga pri pripravi mnenja imeli pred očmi je predvsem vprašanje sorazmernosti kazenskih sankcij, kot jih določa naš Kazenski zakonik in torej, tu je neka lestvica postavljena. Ki je v bistvu nek sistem in nam se je zdelo, da morda to vprašanje sorazmernosti kazenske sankcije z ozirom na obstoječa kazniva dejanja in zagrožene sankcije, ko gre za tako imenovana kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, da je v redu zastavljena, tako da smo z ozirom na to tudi sprejeli torej takšno stališče.

Potem še drugo vprašanje, ki je pravzaprav tudi nas ali pa se nam je zastavilo, je pravzaprav koliko globoko lahko Kazenski zakonik, ko gre za poskus nekih pripravljalnih dejanj inkriminira in kako se tudi ta vprašanja dokazujejo. Tako da tu smo imeli določene, da tako rečem, dvome in ti so se odražali potem v stališču, v stališču Vlade. Ne glede na to pa moram tudi iskreno povedati, da tudi nas na ministrstvu od časa do časa kakšno stvar preseneti.

In ravno včeraj sem naletel na članek, kjer je oseba, torej obdolženec bil oproščen, šlo je sicer za kaznivo dejanje prikazovanja pornografskega gradiva. Kljub temu, da je popolnoma bilo nekako jasno iz spisa, da je mladoletni osebi oziroma otroku prikazoval zelo nazorne fotografije svojih pač intimnih delov telesa. Tako da moram reči, da je ta oprostilna sodba pravzaprav nam odprla neko vprašanje tudi sodne prakse za katero vsaj iz tega konkretnega primera nekako res lahko ocenimo, da je izrazito premila. In morda, če bi vedeli za tak primer prej, bi bilo tudi stališče Vlade drugačno. Tako da to sem želel tu pač povedati javno, da se to ve, ker tudi ta del, bom rekel, sodne prakse nam ni bil znan in nam je pravzaprav težko, nam ga je težko razumeti. Kaže pa seveda nekaj da seveda, če je sodna praksa tako zadržana, potem je morda res primerno, da se tu nekaj več naredi na zakonodajnem področju in da se morda to malo bolj zaostri in da jasen signal, da so pač otroci najpomembnejši. In v tem smislu se je možno tudi strinjati z izvajanjem poslanke Grgurevič, da pač zaslužijo varstvo pred poškodovanjem, do katerega vsi vemo, da lahko pride, če gre za, bom rekel, neke vdore takšne ali drugačne v njihovo intimo v prezgodnji fazi razvoja in da to lahko pusti neke trajne posledice. Tako da lahko zaključno v bistvu ocenim, da seveda vlada je naklonjena vsakršni rešitvi, ki bo zagotovila učinkovito kazensko pravno varstvo otrok pred spolnim izkoriščanjem in pa zlorabo. Seveda pa, kot rečeno, moramo ohraniti tudi premišljeno in pa sistemsko skladno, sorazmerno, torej ureditev kazensko pravnega odziva na kazniva dejanja. Tako da, to je, bi rekel, naše mnenje.

Hvala.

Hvala, gospod Dolžan. Besedo predajam predstavnikom Zakonodajno-pravne službe. Gospod, izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem.

V Zakonodajno-pravni službi smo preučili predlog zakona z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. V pisnem mnenju smo opozorili predvsem na vprašanje sorazmernosti predlaganega zvišanja kazni za kaznivo dejanje po prvem odstavku 173.a člena Kazenskega zakonika. Ocenili smo, da bi bilo glede na namen predlagane spremembe, ki izhaja iz zakonodajnega gradiva, torej zagotoviti kaznivost poskusa primerneje razmisliti o izrecni inkriminaciji poskusa namesto bistvenega zvišanja kazni. Morebitni dvig kazni pa bi bilo treba utemeljiti z vidika načela sorazmernosti in s primerjavo z drugimi primerljivimi kaznivimi dejanji. Zdaj, glede amandmaja predlagateljice ocenjujemo, da ta sledi našemu mnenju, saj se z njim določa kaznivost poskusa za kaznivo dejanje iz 173.a člena kazenskega zakonika, kazen pa se ne zvišuje. Glede pravkar vloženega amandmaja odbora pa ocenjujemo, da po naši oceni odstopa sicer od prvotnega namena predloga zakona. So pa v obrazložitvi amandmaja podani razlogi, ki z vidika načela sorazmernosti lahko utemeljujejo predlaganje zvišanje kazni. Tako da, hvala za besedo.

Hvala, gospod Grabnar. Pridružil se nam je tudi predstavnik Državnega sveta, gospod Rajko Fajt. Beseda je vaša. Izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane, gospe in gospodje. Lepo pozdravljeni!

Torej, Komisija za državno ureditev je na svoji 65. seji obravnavala predlog zakona in ga ni podprla. Komisija je opozorila predvsem na način priprave predloga zakona in na pomen konsistentnega in premišljenega spreminjanja kazenskega zakonika. Podpira pa rešitve, ki bodo služile načelom varstva in zaščite otrok. Komisija opozarja, da kazenski zakonik močno posega v človekove pravice in bi bilo za to bolje, če bi šlo za

široko usklajen predlog zakona o katerem bi bila opravljena tudi javna razprava. Komisija je poudarila pomen sorazmernosti kazni in njihovo umeščenost v Kazenski zakonik, da se kasneje posegi v Kazenski zakonik ne izkažejo kot sporni in jim lahko sledi tudi ustavna presoja. Na komisiji je bilo glede Lanzarotske konvencije opozorjeno, da je imela v času ratifikacije Slovenija pridržek ravno do uvedbe poskusa dejanja, ki je opredeljeno v 173.a členu Kazenskega zakonika, torej 3. člen konvencije, ali bi sprememba sedaj lahko pomenila, da država spreminja nekaj, kar je v okviru mednarodnih odnosov ratificirala. Pri tem je bilo opozorjeno, da je morda še kakšno področje, ki bi ga bilo treba uskladiti in zato je še toliko bolj pomembno, da je tovrstne spremembe, da se skrbno pregledajo. Komisija je bila s strani predstavnice predlagatelja, predstavnice Vrhovnega državnega tožilstva seznanjena, da je bilo v letih veljave 173.a člena v Kazenskem zakoniku obsojenih zelo malo storilcev. Obravnavana naj bi bila le dva primera in od tega je bilo izrečenih samo ena obsodba, kar po njihovem mnenju dokazuje, da ne gre za učinkovito preganjanje tovrstnih dejanj in učinkovito orodje države, uperjene proti storilcem, ki nagovarjajo in iščejo otroke preko spletnih aplikacij na spolne, spolne namene.

Na koncu je bilo s strani predstavnice predlagatelja dan v razmislek tudi predlog, da bi namesto bistvenega zvišanja kazenske sankcije uvedli inkriminacijo poskusa in eventualno manjši dvig kazni, če bi se po primerjavi kaznovalnega okvira tega kaznivega dejanja z drugimi kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost to izkazalo za utemeljeno z vidika načela sorazmernosti. Torej, kot sem uvodoma povedal, po obravnavi komisija predloga zakona ni podprla.

Hvala.

Hvala, gospod Fajt.

Besedo kot zadnji izmed vabljenih predajam namestnici generalne državne tožilke, gospe Mirjam Kline, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa. Gospod predsedujoči, najprej vas moram popraviti, nisem več namestnica generalne državne tožilke, že kakšno leto pa pol je namestnik kolega Boštjan, tako da...