Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje, lep pozdrav!

Začenjamo 21. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da smo prejeli vest, da je umrl gospod Peter Petrovič, poslanec Državnega zbora v mandatih, v mandatnih obdobjih 1992 do 1996 in od 1996 do 2000. Prosim, da spomin nanj počastimo z minuto molka. / minuta molka/

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 21. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 26. avgusta 2026 s samim sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Tako da kar prehajamo na odločanje.

Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Pa kar glasujemo. Navzočih 76 poslancev, za je glasovalo 70, proti so bili štirje, s čimer ugotavljam, da je dnevni red 21. seje Državnega zbora sprejet.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih, v okviru skrajšanega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, doktor Božu Predaliču, državnemu sekretarju z MNZ-ja in javno upravo.

Hvala za besedo, predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Danes obravnavate Predlog sprememb Zakona o javnih uslužbencih, ki ga je Vlada sprejela na seji 6. julija 2026. Poglavitna rešitev te novele je ukinitev uradniškega sveta. Dejstvo je, da je bil institut uradniškega sveta v slovenski pravni red uveden pred dobrimi 20 leti. Tedaj so njegovo ustanovitev spremljala velika pričakovanja, žal pa so se tedanji dobri nameni, ki naj bi se odražali v imenovanih vrhunskih položajih uradnikov, v teh 20 letih sprevrgli do te mere, da je lahko prišlo celo do afere, kot je bila na primer afera Jusić. Danes uradniški svet v praksi predstavlja predvsem birokratsko oviro in relativno velik strošek sejnin posebnih natečajnih komisij uradniškega sveta.

Z rešitvijo, ki jo predlagamo, se spreminja ureditev posebnih javnih natečajev za zasedbo najvišjih položajev v državni upravi in sicer na način, da izvedba izbirnih postopkov v posebnih javnih natečajih poteka neposredno pri organu. Cilj predloga zakona je povečati vlogo predstojnikov in drugih funkcionarjev pri izbiri najvišjih uradnikov na položaju, saj

imajo pravno ti odgovornost za delovanje organa ter za izvajanje njegovih politik. Poudariti velja, da se s predlogom zakona ohranja institut posebnega javnega natečaja za zasedbo najvišjih uradniških položajev. Posebni javni natečaji se bodo tako še naprej izvajali za generalne direktorje direktoratov, generalne sekretarje v ministrstvih, načelnike upravnih enot, predstojnike organov v sestavi ministrstev, predstojnike vladnih služb in direktorji občinskih uprav.

S predlogom zakona se na novo ureja izvedba izbirnih postopkov. Vloga uradniškega sveta se odpravlja, več pristojnosti pa se prenaša na funkcionarja, ki mu bo uradnik na položaju odgovoren in center za kadre pri Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo. Center za kadre bo vse uradniške položaje z izjemo direktorjev občinskih uprav prevzel obravnavo posebnega javnega natečaja, preverjanje izpolnjevanja pogojev za uvrstitev v izbirni postopek ter presojo vodstvenih osebnih sposobnosti in veščin za upravljanje položaja. Postopek bo v celoti digitaliziran preko eUprave in bistveno skrajšan. S takšno rešitvijo se v največji možni meri izključuje subjektivno oceno pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev posameznega kandidata. Posebna natečajna komisija bo določila merila in metode preverjanja strokovne usposobljenosti, pri čemer bo morala obvezno preveriti poznavanje področja dela organa oziroma organizacijske enote.

V okviru izbirnega postopka bo ugotovila, kateri kandidati, ki so se uvrstili v izbirni postopek, so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za položaj. Na podlagi seznama kandidatov, ki so po oceni posebne natečajne komisije glede na strokovno usposobljenost primerni za položaj, bo funkcionar izbral tistega, ki je po njegovi presoji najprimernejši. Pri tem mu bodo v pomoč tudi rezultati presoje vodstvenih osebnih sposobnosti.

Spoštovani, predlagane spremembe Zakona o javnih uslužbencih zasledujejo cilj učinkovitejše, preglednejše in bolj operativne ureditve izbire najvišjih uradnikov na položaju ob hkratni ohranitvi posebnega javnega natečaja in preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov. Zato predlagam, da predlog novele potrdite. Hvala.

Predsednik Zoran Stevanović: Najlepša hvala, doktor Predalič.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval tudi Odbor za notranje zadeve in javno upravo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predstavniku gospodu Antonu Šturbeju.

Predsednik, hvala za besedo. Spoštovani.

Odbor za notranje zadeve in javno upravo je na 1. nadaljevani 7. nujni seji 27. 8. 2026 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih, ki ga je Državnemu zboru s predlogom za obravnavo po skrajšanem postopku predložila Vlada.

Uvodoma sta predstavnika predlagatelja podala dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona ter predstavila bistvene rešitve, ki jih prinaša. Mnenje o predlogu zakona sta podala tudi predstavnica Zakonodajno-pravne službe in predstavnik Državnega sveta.

V razpravi so poslanke Poslanske skupine Svoboda povedale, da predloga zakona ne podpirajo, saj po njihovem mnenju ukinitev uradniškega sveta pomeni zmanjšanje obstoječih varovalk za zagotavljanje strokovnosti, neodvisnosti in politične nevtralnosti javne uprave. Ocenile so, da predlog zakona povečuje tveganje za politizacijo kadrovskih postopkov, zmanjšuje pomen obstoječih neodvisnih varovalk ter lahko oslabi strokovnost in samostojnost državne uprave. Poslanke in poslanci Poslanske skupine SDS so v predlogu zakona, predlog zakona podprli, tako ukinitev uradniškega sveta, ki ga predlog zakona predvideva, saj ocenjuje, da dosedanja ureditev ni zagotavljala izbire strokovno najprimernejših kandidatov niti ni učinkovito preprečevala političnega kadrovanja. Po njihovem mnenju predlagana ureditev ne povečuje politizacije javne uprave, temveč ohranja ključne strokovne varovalke

kot so javni natečaji, vnaprej določeni pogoji, preverjanje usposobljenosti kandidatov ter delo posebnih natečajnih komisij, ki bodo oblikovale krog strokovno primernih kandidatov. Končno izbiro bo opravil minister oziroma pristojni funkcionar, ki za delo izbranega uradnika tudi nosi odgovornost. Ocenili so, da bodo spremembe, ki jih vsebuje predlog zakona, prispevale k večji preglednosti, učinkovitosti, debirokratizacije in digitalizacije postopkov ter omogočile hitrejše zasedanje vodstvenih položajev in jasnejšo odgovornost za kadrovske odločitve. Poslanka Poslanske skupine Demokrati Anžeta Logarja je povedala, da predlog zakona podpira, saj predstavlja korak k učinkovitejšemu in sodobnejšemu sistemu izbire najvišjih uradnikov in da dosedanja ureditev ni uspela v celoti preprečiti političnih vplivov. Postopkih so bili pogosto dolgotrajni in zapleteni. Ocenila je, da predlog zakona uvaja jasnejši sistem, v katerem stroka najprej preveri usposobljenost kandidatov, funkcionar pa nato izbere tistega, ki mu zaupa in ob tem poudarila pomen vnaprej določenih in preverljivih meril. Poslanca poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS sta podprla ukinitev uradniškega sveta in ocenila, da ta ni predstavljal učinkovite varovalke pred političnim kadrovanjem, temveč zgolj formalni vmesni člen v postopkih imenovanja najvišjih uradnikov, saj je bila končna odločitev tudi doslej v rokah političnega vodstva. Poudarila sta, da predlagana ureditev ohranja javne natečaje, preverjanje izpolnjevanja pogojev in strokovno presojo kandidatov. Hkrati pa poenostavlja postopke in zmanjšuje administrativna bremena. Poslanec Poslanske skupine SD je ocenil, da razprava o predlogu zakona ne prinaša novih argumentov ter opozoril na nedoslednost v stališčih dela opozicije. Glede vprašanja politizacije kadrovskih postopkov. Izrazil je dvom v argument, da politična odgovornost ministra predstavlja zadostno varovalko pri kadrovskih odločitvah in opozoril, da ministri zaradi svojih spornih ali napačnih kadrovskih odločitev praviloma ne odstopajo, zato se mu sklicevanja na politično odgovornost ne zdi prepričljiv argument in v podporo predlagani ureditvi. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. K predlogu zakona na matičnem delovnem telesu amandmaji niso bili sprejeti. Odbor Državnemu zboru predlaga, da predlog zakona sprejme v predloženem besedilu.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod Šturbej.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Gospod Kosi je v imenu Poslanske skupine SDS.

Izvolite.

Hvala, spoštovani predsednik za besedo. Lep pozdrav spoštovani kolegi in kolegice. Ko govorimo o najvišjih uradniških položajih v državni upravi, govorimo o položajih, ki pomembno vplivajo na delovanje države. Ti ljudje vodijo ključne organe, sodelujejo pri pripravi predpisov, izvajajo javne politike in odločajo o organizaciji ter delu državne uprave, zato je pomembno, da je sistem njihovega izbora strokoven, učinkovit in odgovoren. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da mora biti pri tem jasno predvsem eno, tisti, ki nosi odgovornost, mora imeti tudi pristojnost za izbiro svojih najtesnejših sodelavcev. Politično odgovornost za delovanje organa in izvajanje politike nosi pristojni funkcionar, zato mora imeti možnost, da med strokovno usposobljenimi kandidati izbere človeka, za katerega meni, da bo skupaj z njim najbolj uresničeval zastavljene cilje. Veljavna ureditev posebnih javnih natečajev je v praksi pokazala določene pomanjkljivosti. Postopki so pogosto zapleteni in dolgotrajni, pri tem pa obstoječa ureditev sama po sebi ni zagotovila niti popolne strokovnosti niti nepolitičnosti postopkov. To so pokazale tudi konkretne izkušnje. Spomnimo se primera imenovanja Senada Jušića za generalnega direktorja policije, pri katerem je upravno sodišče ugotovilo nezakonitost sklepa natečajne komisije.

Ta primer je pokazal, da sama formalna prisotnost uradniškega sveta in posebej natečajnih komisiji še ne pomeni, da je postopek avtomatično strokoven, zakonit in učinkovit. Pri tem se upravičeno postavlja tudi vprašanje politične neodvisnosti uradniškega sveta. Tri člane imenuje predsednik oziroma predsednica Republike Slovenije, štiri pa Vlada Republike Slovenije. Torej je sestava sveta neposredno povezana s političnimi odločitvami, zato je težko trditi, da je sedanji sistem popolnoma nepolitičen. Predlagana novela zakona o javnih uslužbencih zato prinaša drugačen pristop. Predlog ne ukinja strokovnega preverjanja kandidatov. Pogoje za uvrstitev v izbirni postopek bo preverjal center za kadre. Preverjalo se bo, ali je prijava pravočasna, ali je vloga popolna in ali kandidat izpolnjuje zahtevane pogoje, nato bo postopek nadaljevala posebna natečajna komisija, ki jo bo za posamezen primer imenoval predstojnik oziroma pristojni funkcionar. Komisijo bodo sestavljali uradniki iz državne uprave, pri čemer bo eden od članov zaposlen v organu, v katerem bo kandidat opravljal položaj. Komisija bo morala najprej določiti merila in metode preverjanja strokovne usposobljenosti. Med merili bo moralo biti tudi poznavanje pristojnosti in področja dela organov oziroma organizacijske enote, ki jo bo kandidat vodil. To je pomembno, saj za vodenje najvišjih položajev ni dovolj zgolj strokovno znanje. Najvišji uradnik mora biti dober vodja, znati mora voditi ljudi, opravljati spremembe, strateško načrtovati, komunicirati in organizirati delo. Zato predlog predvideva tudi presojo vodstvenih, osebnih sposobnosti in veščin kandidatov. Torej, preverjena bo strokovnost, preverjene bodo vodstvene sposobnosti, preverjeno bo izpolnjevanje formalnih pogojev, šele nato pride do končne izbire. In tukaj pridemo do bistva predlagane spremembe. Med kandidati, ki bodo ocenjeni kot strokovno primerni in bodo opravili tudi presojo o vodstvenih sposobnosti, bo kandata izbral pristojni funkcionar, saj je prav on politično odgovoren za delovanje organa. Odgovornost mora biti, mora iti skupaj s pristojnostjo. Če je minister oziroma pristojni funkcionar odgovoren za rezultate dela organa mora imeti tudi možnost, da med strokovno usposobljeni kandidati izbere svoje najtesnejše sodelavce. To ni politizacija strokovne javne uprave. Politizacija bi bila, če bi se strokovne pogoje in preverjanje kandidatov odpravilo. S predlagano novelo zakona pa se ne. Strokovni pogoji ostajajo, preverjanje ostaja, posebna natečajna komisija ostaja. Spreminja pa se le odgovornost za končno izbiro.

Predlog hkrati pomeni tudi manj administrativnih ovir in učinkovitejšo porabo javnih sredstev. Sedanji sistem namreč prinaša tudi stroške, povezane z delovanjem uradniškega sveta ter izplačilo sejnin članom sveta in natečajnih komisiji. Če lahko strokovno standarde zagotovimo z bolj preprostim, učinkovitim postopkom, je prav, da tudi to storimo, zato ukinitev uradniškega sveta razumemo kot posledico nove ureditve, njegove dosedanje naloge pa se bodo izvajale drugače. Odgovornost bo jasneje določena.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zagovarjamo državno upravo, ki je strokovna, učinkovita in odgovorna. Strokovnost zagotavljamo s pogoji, merili, preverjanje kandidatov. Učinkovitost zagotavljamo s poenostavitvijo postopkov. Odgovornost pa zagotavljamo tako, da ima tisti, ki je odgovoren za delovanje organa tudi možnost izbire svojih najtesnejših sodelavcev. Zato menimo, da predlagana novela pomeni korak bolj v smeri bolj odgovorne, učinkovite in nacionalne državne uprave. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo zato predlog spremembe Zakona o javnih uslužbencih podprli. Hvala.

Najlepša hvala, gospod Kosi.

V imenu Poslanske skupine NSi, SLS, Fokus, gospod Janez Beja.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Poslanke in poslanci, dobro jutro, dober dan. V Poslanski skupini Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus predlagano spremembo zakona o javnih uslužbencih in v delu, ki ukinja dosedanji uradniški svet in njegovo vlogo nadomešča z natečajno komisijo, podpiramo. Predlagana ureditev vzpostavlja bolj jasen, pregleden, predvsem pa operativnejši postopek izbire kandidatov za najzahtevnejša uradniška delovna mesta. Kandidati bodo svojo kandidaturo oddali v okviru javnega razpisa, natečajna komisija pa bo pregledala prispele prijave, preverila izpolnjevanje razpisnih pogojev ter pripravila ožji izbor ustreznih kandidatov. Končna odločitev o imenovanju bo na to v pristojnosti predstojnika oziroma ministra. Takšna ureditev, po našem mnenju, pomeni pomembno poenostavitev postopka zmanjševanja administrativnih bremen, skrajšanje postopkov in večjo odgovornost tistega, ki je za delovnega organa tudi politično in operativno odgovoren. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da je uradniški svet postopek pogosto dodatno podaljševal in ustvarjal še en nivo odločanja.

Pri tem je treba opozoriti tudi na vprašanje sestave in dejanske neodvisnosti uradniškega sveta. Institucija naj bi bila predvsem strokovna, se je v javnosti pogosto dojemala skozi prizmo različnih političnih, interesnih in drugih povezav. To je slabilo zaupanje v njen temelj in namen. Če želimo povečati zaupanje javnosti v javno upravo, ni dovolj, da imamo formalno neodvisno institucijo, pomembno je tudi, da so njihova sestava, način dela in rezultati prepričljivi, razumljivi in preverljivi v javnosti. Ob tem ne smemo zanemariti niti finančni vidik: vsaka institucija, ki zahteva dodatne postopke, čas in sredstva, mora opravičiti svojo dodatno vrednost. Zato je logično, da ima pri oblikovanju vodstvene ekipe tudi ustrezno odgovornost in pristojnost.

Minister mora uresničevati cilje, ki izhajajo iz programa vlade in veljavnih javnih politik, hkrati pa mora zagotavljati zakonito, strokovno in učinkovito delovanje državne uprave. Če je minister odgovoren za rezultate svojega resorja, mora imeti možnost izbrati ljudi, za katere meni, da imajo potrebna znanja, izkušnje, vodstvene sposobnosti in razvojno vizijo. Odgovornost in pristojnost mora biti povezani. Seveda to ne pomeni, da lahko strokovne kriterije zanemarimo. Nasprotno. Prav zato je pomembno, da je postopek javnega razpisa pregleden, da so pogoji jasno določeni, da natečajna komisija strokovno presodi kandidate in da so razlogi za končno odločitev preverljivi. Na ta način dobimo razumno ravnotežje med strokovnostjo postopka in odgovornostjo odločevalca. Javna uprava danes ni takšna, kot je bila nekoč. Uradniki na vodstvenih položajih se srečujejo z izjemno kompleksnimi izzivi, od evropske zakonodaje, digitalne preobrazbe do gospodarskih kriz, demografskih sprememb, kibernetskih napadov ter vedno hitrejšega razvoja novih tehnologij.

Zato danes ni dovolj zgolj poznavanje postopkov in predpisov. Od vodilnih uradnikov pričakujemo tudi vodstvene, organizacijske, komunikacijske, analitične in razvojne kompetence. Potrebujemo ljudi, ki znajo sprejemati odločitve, voditi ekipe, opravljati spremembe in hkrati razumeti potrebe državljanov, gospodarstva in širše družbe. Javna uprava mora biti sposobna hitro prepoznati probleme in nanje tudi učinkovito odgovoriti, pri tem pa mora ostati zavezana temeljnim načelom pravne države, zakonitosti, strokovnosti in odgovornosti. Administracija ne sme postati sama sebi namen. Vsak postopek, vsaka institucija in vsaka administrativna zahteva mora imeti jasen razlog in merljiv učinek. Če lahko določeno nalogo opravimo hitreje, ceneje in bolje, jo moramo tako tudi organizirati.

Zato morajo ostati ključni elementi sistema javni razpis, jasno določeni pogoji, strokovna presoja kandidatov, obrazložljivost odločitev in odgovornost predstojnika. Če bo nov sistem te standarde zagotavljal, potem ne potrebujemo dodatne institucionalne stopnje samo za to, da bi ustvarili vtis večje neodvisnosti. Morebitna opozorila glede tveganj za zlorabe so legitimna in jih je treba vzeti resno. Noben sistem ni imun slabe odločitve, odgovornost mora biti jasna, odgovornost, transparentnost in možnost preverjanja sprejetih odločitev.

V Poslanski skupini Nova Slovenija, SLS in Fokus menimo, da mora biti javna uprava predvsem učinkovita, strokovno odgovorna in usmerjena k ljudem. Zato ocenjujemo, da je predlagana sprememba predstavlja korak v pravo smer, učinkovitost, manj birokracije in bolj odgovorne javne uprave. V Poslanski skupini Nova Slovenija, Fokus, SLS in Fokus bomo zato predlagano novelo zakona podprli. Hvala.

Najlepša hvala, gospod Beja.

Za Poslansko skupino SD, gospod Luka Goršek, kar izvolite.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane kolegice in kolegi!

Socialni demokrati predloga novele Zakona o javnih uslužbencih ne bomo podprli.

Sama vsebina predloga zakona ne posega le v posamezne postopke, ampak v izbiro najvišjih javnih uslužbencev, ki so nosilci pomembnih pooblastil in tudi odgovornosti. Vlada kot glavni razlog navaja poenostavitev, toda

pri uslužbencih, ki nosijo največjo odgovornost v državni upravi, poenostavitev ni prednostna prioriteta pred strokovnostjo. Pri takih položajih ni vprašanje, kako postopek čim bolj skrajšati, ampak kako zagotoviti, da bodo izbrani najbolj usposobljeni, najbolj kompetentni in najbolj verodostojni kadri. V mislih imamo generalne direktorje direktoratov, generalne sekretarje ministrstev, načelnike upravnih enot in drugih nosilcev najvišjih uradniških funkcij. To niso običajna delovna mesta, to so položaji, na katerih se odloča o zakonitosti, strokovnosti in učinkovitosti delovanja države. Prav zato mora biti njihov izbor podvržen postopku, ki omogoča vsaj neko mero objektivne presoje kompetentnosti, pri čemer ni eno in edino merilo zaupanje. Ko je bil vzpostavljen sistem posebnega javnega natečaja, je bil njegov namen jasen. Z njim se zagotavlja, da politično odgovorni funkcionar izbira med kandidati, ki so že prestali neodvisno strokovno presojo. To je bistvena kvaliteta sistema, ki deluje kot varovalka, da najvišje uradniške položaje zasedajo ljudje, ki res izpolnjujejo vse pogoje in imajo potrebne kompetence. Pomemben steber tega sistema je seveda tudi uradniški svet. Njegova naloga ni bila ustvarjati birokratskih ovir, kot navaja predlagatelj, njegova naloga je bila varovati strokovnost državne uprave. Kot neodvisen organ je določal standarde strokovne usposobljenosti, merila za izbiro kandidatov in imenoval posebne natečajne komisije, ki so presojale, ali kandidat pogoje dejansko izpolnjuje in ali so strokovno in primerni za zasedbo položaja, šele nato je minister ali drug pristojni funkcionar opravil končno izbiro. Sistem je bil zasnovan na način, da išče ravnotežje na eni strani politična odgovornost funkcionarja, na drugi strani strokovna presoja neodvisnega organa.

Prav to ravnotežje pa ogroža obravnavani predlog zakona. Po novem bo posebne natečajne komisije imenoval funkcionar, vloga uradniškega sveta pa se v celoti ukinja. To ni več zgolj organizacijska prilagoditev, temveč gre za spremembo celega koncepta. V osnovi gre za odmik od neodvisne strokovne varovalke, ki je bila vzpostavljena prav zato, da presoja o strokovni usposobljenosti kandidatov ne bi bila neposredno odvisna od vsakokratne izvršilne oblasti. In prav tu je bistvo našega nasprotovanja. Socialni demokrati ne nasprotujemo temu, da minister nosi politično odgovornost za kadrovanje in posledično kvaliteto dela svojega resorja, nasprotno, to je njegova naloga. Prav je, da ima možnost izbrati sodelavce, s katerimi bo uresničeval zastavljene politike. Toda politična odgovornost in strokovna neodvisnost nista nasproti. Dober sistem ju zna povezati, kar je bil tudi namen veljavnega sistema - neodvisna komisija je preverila strokovno usposobljenost kandidatov, minister pa je svojo politično odgovornost uresničeval z izbiro med strokovno potrjenimi kandidati in kandidatkami. Predlagani zakon to sinergijo odpravlja, vendar ne v smer večje strokovnosti, ampak v smer večje koncentracije odločanja.

Pomisleke imamo tudi glede samega zakonodajnega postopka. Predlog se obravnava po skrajšanem postopku, čeprav ne gre za tehnične ali manjše spremembe, gre za poseg v nosilca izvedbe posebnega javnega natečaja, v način imenovanja natečajnih komisij v razmerju med centrom za kadre, organom in funkcionarjem, v položaj in pristojnosti uradniškega sveta, hkrati pa se njegovim članom predčasno zaključuje mandat. To niso drobne popravke, to so izrazite sistemske spremembe in ravno zato bi moral biti zakon obravnavan po rednem zakonodajnem postopku. Tak postopek omogoča resno razpravo, vključitev pravne in upravno pravne stroke, sodelovanje reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in širše javnosti. Še posebej pa to velja zato, ker je bil zakon na dnevni red pristojnega odbora uvrščen praktično čez noč, brez časa za temeljito strokovno presojo in brez prostora za kakršnokoli razpravo, ki bi si jo takšen poseg v sistem seveda zaslužil.

Spoštovani! Zaupanje v državno upravo se ne gradi z odpravljanjem varovalk strokovnosti, gradi se z zavestjo, da morajo najodgovornejše položaje zasedati najbolj usposobljeni posamezniki, izbrani po postopku, ki je strokoven, neodvisen in ni diktiran zgolj s strani osebnih referenc ministrov in ministric. Zato Socialni demokrati predloga novele Zakona o javnih uslužbencih seveda ne bomo podprli.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod Goršek.

Gospa Ana Cajhen za Poslansko skupino Demokrati.