Dobro jutro in lep pozdrav vsem skupaj!

Članice in člane obeh odborov, vabljene ter ostale prisotne obveščam, da začenjam 10. nujno sejo Odbora za notranje zadeve in javno upravo. Mi imamo zaenkrat tri pooblastila in sicer Luka Gorška nadomešča Andreja Katič, Anjo Bah Žibert Adrijana Kocjančič in pa Janjo Sluga Lucija Tacer Perlin. Opravičil ni, besedo pa zdaj dajem predsedniku... So? / medsebojni pogovor/ Aha, okej, Nataša Sukič je pa zadržana.

Okej, besedo sedaj dajem predsedniku Odbora za pravosodje, Andreju Poglajnu, ki pa je v koloni. Tako da podpredsednik Zoran Mojškerc, ki bo pa v nadaljevanju tudi vodil današnjo skupno sejo obeh odborov.

Tako, da, Zoran, izvoli.

Hvala. Vse članice in člane obeh odborov, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 5. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani Odbora za pravosodje, in sicer Tina Brecelj in ter Katja Kokot. Kot nadomestni članice oziroma člani odbora s pooblastili sodelujejo pa naslednji poslanke oziroma poslanci: Tereza Novak nadomešča poslanko Leno Grgurevič, poslanca Janeza Bejo, ne, poslanec Janez Beja nadomešča poslanca Andreja Černigoja, poslanca Luka Simoniča nadomešča Manja Lesnik, poslanca Dušana Stojanoviča pa nadomešča poslanka Jana Jerman.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje. Ker v poslovniškem roku s predsednikom Odbora za notranje zadeve in javno upravo nisva prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Torej prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo zahteve Okrožnega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti drugega odstavka 18. člena Zakona o kazenskem postopku in 118. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije.

Na voljo imamo naslednje gradivo: zahtevo za oceno ustavnosti z dne 18. 6. 2026, mnenje Vlade z dne 30. 7. 2026, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 27. 8. 2026 in odgovor Okrožnega sodišča v Ljubljani v zvezi z mnenjem Vlade Republike Slovenije z dne 4. 9. 2026. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo. In Zakonodajno-pravna služba.

Želi besedo za predstavitev mnenja Zakonodajno-pravne službe, njen predstavnik?

David Grabnar, prosim.

Hvala za besedo, dobro jutro vsem skupaj!

V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili mnenje v zvezi z zahtevo Okrožnega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti drugega odstavka 18. člena Zakona o kazenskem postopku in 118. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Vlagatelj zahteve izpostavlja vprašanje izločanja nezakonito pridobljenih dokazov ter meni, da bi moralo biti sodišču pri vprašanju izločanja nezakonitih dokazov omogočeno tehtanje med različnimi ustavno varovanimi pravicami in dobrinami. Zakonodajno-pravna služba temu ne sledi, temveč naše mnenje zastopa stališče, da je trenutna ureditev izločitve dokazov ustavno skladna.

V mnenju ugotavljamo, da ima Republika Slovenija sistem stroge ekskluzije oziroma izločitve nezakonitih dokazov. Sodna praksa je sicer razvila določene izjeme, vendar pa bi bila ureditev, za kakršno si prizadeva vlagatelj, v bistvu pomenila spremembo modela izločitve dokazov, kar pa je v pristojnosti zakonodajne veje oblasti. Tudi glede 118. člena Zakona o nalogah in pooblastilih. Policije. Ki ureja varovanje tajnih podatkov, ocenjujemo, da je ureditev ustavno skladna. Ne glede na dejstvo, da je izpodbijani 118. člen posega v pravice iz Ustave, po mnenju Zakonodajno-pravne službe izpodbijana ureditev prestane strogi test sorazmernosti. Iz našega mnenja izhaja tudi, da bi ureditev, za kakršno si prizadeva vlagatelj, pomenila izdaten poseg v procesna jamstva obrambe.

Skratka, naše mnenje temelji na argumentih, iz katerih izhaja, da je zahteva vlagatelja neutemeljena. Dodal bi še to, da smo po objavi mnenja prejeli tudi odgovor vlagatelja zahteve, ki sicer odgovarja na mnenje Vlade. Ob tem bi samo poudaril, da ta odgovor naših stališč ne spreminja in v celoti vztrajamo pri našem mnenju. Hvala.

Hvala, gospod Grabnar.

Besedo predajam predstavniku Ministrstva za pravosodje, državnemu sekretarju gospodu Gašperju Dovžanu.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa predsedujoči, spoštovani poslanke, poslanci, vsi navzoči!

Zdaj, Vlada se je seveda tudi opredelila v tem postopku zelo ekstenzivno. Jaz morda ne bi na dolgo in na široko razlagal teh, bi rekel, pogledov. Pač pred nami je bilo vprašanje ali je 17. člen Kazenskega zakonika pravzaprav ustaven ali ne. In do tega smo se opredelili. Je pa dejstvo, da kot v bistvu tudi ugotavlja ena od ustavnih sodnic, torej da imamo pravzaprav zelo strog model izrožanj, izločanja dokazov in da se je pač za to odločil zakonodajalec.

Tako da lahko že napovem pač odločitev ministra, da se bo ponovno, čeprav ta razprava z deležniki je bila že večkrat opravljena v zadnjih letih, da bo ponovno opravil razpravo in da bomo naredili en razmislek morda o vprašanju izločanja dokazov, tudi z vidika, bi rekel, javnega interesa, pa tudi varovanja pravic žrtev, ki so tudi pomembne, pa so v časih, ko se tehta poseg v človekove pravice pravzaprav prezrte in se v prvi plan postavlja zgolj in pa ali pa predvsem obdolženca.

Tako da to je, bi rekel, razprava, ki še ni zaključena, ampak kot rečeno, to je de lege ferenda, trenutno pa glede na to, kakšno pač Ustavo in pa ustavno sodno prakso imamo, naše stališče, da zakon ni neustaven oziroma 18. člen ni neustaven. Hvala.

Hvala, gospod Dovžan.

Želi mogoče besedo tudi predstavnik Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo?

Državni sekretar, gospod Kangler, beseda je vaša.

Hvala lepa, lep pozdrav tudi v mojem imenu!

Mi se v celoti strinjamo z mnenjem Zakonodajno-pravne službe. Namreč, kot ste sami ugotovili, Okrožno sodišče v Ljubljani je podalo zahtevo za oceno ustavnosti 118. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Malo smo presenečeni, da je ravno sodišče je dalo to pobudo za oceno ustavnosti, ker taka ureditev, kot je sedaj v 118. členu Zakona o policiji, je bila sprejeta prav zaradi odločbe Ustavnega sodišča, RS U1 271/08. Ta določba je bila takrat sprejeta na podlagi odločitve Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je pri prejšnjem / nerazumljivo/ ugotovilo proti / nerazumljivo/, ki je bila odločitev sodišča o izvedbi dokazov odvisna od izvršne oblasti ministra, sedaj pa 118. člen to pomanjkljivost odpravil. Končna presoja glede razkritja

teh podatkov je v sodni sferi, ne policiji oziroma izvršni veji oblasti. Se pravi, sodišče po stopnjah odloča o izločitvi teh dokazov. Ureditev v 118. členu uspešno ščiti tako ustavne pravice, ustavne pravice posameznika v kazenskem postopku, kot tudi varnost vseh naših državljanov, zato predlagamo delovnemu telesu, da zavrnete zahtevo vlagatelja glede ocene ustavnosti.

Hvala, gospod Kangler.

Želite mogoče besedo še generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice, magistra gospa Nina Koželj, ali pa gospod generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, gospod Bradač. (Ne.) Hvala.

Torej prehajamo na naslednji del. Želite poslanke in poslanci oziroma članice in člani obeh odborov razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe ali pa o navedeni zahtevi? Odpiram razpravo. Kolegica Katič se je prijavila, izvolite, beseda je vaša.

Ja, hvala.

Tako o vsebini mnenja Zakonodajno-pravne službe kot Vlade pravzaprav se strinjam s tem, kar je bilo povedano. Bi pa poudarila mogoče to in tudi pohvalila Ministrstvo za pravosodje, da bodo šli v ta CRP, se pravi poseben raziskovalni program, ker je nujno nekaj narediti na tem področju. Mi imamo v Sloveniji res sistem stroge ekskluzije in sama se spomnim, da so se včasih nekateri prav norčevali, pridite v Slovenijo, saj v Sloveniji skoraj nobenega ne zaprejo, kljub temu, da imamo zelo visoko stopnjo obsojenosti in tako policija, tožilstvo zelo, zelo dobro dela. Moramo pa nekaj na tem področju narediti. Se pravi, da mi je všeč to, kar je povedal državni sekretar, da bodo nadaljevali s temi pogovori z vso stroko, z deležniki, kajti le nek širši konsenz tudi znotraj pravne stroke lahko pripelje do tega, da je potrebno nujno spremeniti ali pa napisati nov Zakon o kazenskem postopku. O tem že leta govorimo in vsak od nas in sama, glede na to, da sem dvakrat opravljala funkcijo ministrice za pravosodje, lahko povem, to je projekt, ki se ga je treba lotiti na začetku mandata. Tu ste zdaj. Če ne, bomo spet zamudili kar nekaj let. Je pa potrebno nujno nagraditi tudi ta sistem.

Hvala.

Hvala, kolegica Katič.

Želi še kdo od članic in članov odbora razpravljati? V kolikor ne, vidim, da je razprava izčrpana. Želijo mogoče za zaključno besedo še predstavniki Vlade oziroma ministrstev? Ne. Tako da zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.

Pred tem bi rad še prebral eno pooblastilo. Poslanec Nedeljko Todorović nadomešča poslanko Katjo Kokot.

Posebej bi rad poudaril, da o mnenju Zakonodajno-pravne službe glasuje vsak odbor posebej. Prvo bo glasovanje opravil Odbor za pravosodje, nato Odbor za notranje zadeve. Tako da na podlagi 65. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: Odbor za pravosodje podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 27. 8. 2026 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.

Obrazložitev glasu, kolegica Tacer, izvolite.