Spoštovane kolegice in kolegi ter vsi vabljeni na sejo, pričenjam 8. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da trenutno še nismo dobili nobenega pooblastila oziroma obvestila o odsotnosti.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda - Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026, ki ga bo odbor obravnaval na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo pa so bili vabljeni Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za finance.

Uvodno besedo dajem najprej predstavniku Ministrstva za finance gospodu Mavriju. Izvolite, gospod Mavri, beseda je vaša.

Hvala za besedo, pozdravljeni. Damjan Mavri iz Direktorata za proračun Ministrstva za finance. Na kratko bom predstavil predlog letošnjega rebalansa.

Predvideva se 16,5 milijarde evrov prihodkov in 18,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi znašal približno 2,2 milijardi evrov oziroma 2,9 odstotka BDP, kar je enako v primanjkljaju, kot je bil predviden v spremembah proračuna za leto 2026. Pomembna sta dva podatka, in sicer, da se povišujejo in prihodki in odhodki države glede na prvotno načrtovane. Prihodki se povišujejo za 6,3 odstotka, predvsem na račun davčnih prihodkov, pomembno pa se povečujejo tudi sredstva, prejeta iz evropskega proračuna. Toda hkrati se povečujejo tudi odhodki, približno za 1,1 milijarda evrov oziroma 6,2 odstotka. Tukaj lahko ugotovimo, da je to povišanje, lahko razdelimo na tri sklope. Del povišanja je posledica že sprejetih obveznosti po sprejetem proračunu za leto 2026 v lanskem letu. Gre predvsem glede povišanja glede izvajanja plačne reforme, zimskega regresa, višje minimalne plače, Zakona o plačah in drugih stroških javnih uslužbencev v tujini; te spremembe, te obveznosti niso bile predvidene v spremembah proračuna, zato jih je potrebno vključiti v rebalans. Drug pomemben razlog je zaključevanje črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Po letu 2026 teh sredstev ne bo več mogoče črpati, zato je potrebno v letošnjem letu zagotoviti približno 320 milijonov evrov pravice porabe. Tretji pomemben razlog so obrambni izdatki. Tudi se povečujejo za slabih 300 milijonov evrov in bodo letos vključno z namenskimi sredstvi dosegli 2 odstotka BDP. Nenazadnje je pomemben del tega rebalansa tudi tudi reorganizacija ministrstev. Število ministrstev se je zmanjšalo, posamezni resorji so združeni z namenom, da bi bila državna uprava bolj operativna, učinkovita in pregledna. Zdaj podrobneje podrobna politika, finančna izhodišča za načrtovanje javno finančnih prihodkov in odhodkov ter pristop upravljanja javnih financ bodo podrobneje predstavljena na seji matičnega Odbora za finance, ki bo, mislim, da naslednji teden v ponedeljek oziroma torek.

Toliko, hvala, z moje strani.

Hvala, gospod Mavri.

Za dodatno obrazložitev dajem še besedo predstavnici Ministrstva za pravosodje, državni sekretarki Barbari Levstik Šega. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.

Na današnji seji Odbora za pravosodje bomo samo na kratko predstavili predlog rebalansa za 2026 na Ministrstvu za pravosodje. Predlog rebalansa za leto 2026 je v višini 114,5 milijona evrov, kar je za 1,3 1,3 milijone evrov manj kot veljavni proračun za leto 2026. Vladni limit je bil postavljen v višini 115,8 milijona evrov oziroma v višini veljavnega proračuna za leto 2026. Razlika med vladnim limitom in predlogom rebalansa je v višini EU sredstev in sredstev slovenske udeležbe iz junija 2026 oziroma glede na dejanske potrebe. Na integralnih sredstvih je glavnina proračunskih sredstev za leto 2026 v višini 108 cela milijona evrov namenjena pokrivanju višjih izdatkov za plače, stroškov zaprtih oseb in investicije za pravosodne organe ter zavode za prestajanje kazni zapora. V predlogu rebalansa smo urejali pravice porabe v okviru vladnega limita glede na dejansko realizacijo in oceno potreb do konca leta 2026. Tako smo sredstva za plače na MP in UPRO, to je uprava za probacijo, če mogoče kakšen ne ve. Kaj ta kratica pomeni, zvišali na URSIKS, to je pa zapori, pa znižali glede na oceno potreb do konca leta 2026, na kar je vplivala višina regresa in uskladitev z inflacijo, sistem napredovanj in izplačilo delovne uspešnosti. Znižali smo sredstva za investicije za pravosodne organe glede na potek postopkov javnega naročanja, sklenjenih pogodb in dejanski potek del in so tako načrtovana v višini sedem milijonov evrov. Zvišali sredstva na najemninah kot posledica višanja najemnin za nekatere poslovne prostore sodišč v višini šest cela pol milijona evrov. Znižali sredstva za materialne stroške MP in URSIKS, zvišali sredstva za delovanje javnega zavoda študijski center za narodno spravo. Glede na zaprošene dodatne potrebe za stroške dela, ki izhajajo iz realizacije v obdobju januar, april 2026 in predvidenega dviga plač v javnem sektorju od 1. 6. 2026 in so tako načrtovani v višini 0,2 in šest milijona evrov, znižali sredstva za zdravstveno zavarovanje obsojencev na podlagi realizacije v prvi polovici 2026 in so tako načrtovana v višini 6,7 milijonov evrov. Glede evropskih sredstev in slovenske udeležbe so v predlogu rebalansa upoštevani vneseni zneski po predlogu izvedenega načrta programa evropske kohezijske politike iz junija 2026, in sicer 2,8 milijona evrov na EU postavkah in 1,5 milijona evra na postavkah slovenske udeležbe. Toliko uvodoma. Hvala lepa.

Hvala, gospa državna sekretarka ter hvala obema za uvodne predstavitve.

Sedaj pa prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Naj vas uvodoma opozorim, da je Odbor za pravosodje v postopku obravnave predloga rebalansa proračuna zainteresirano delovno telo. Predlog bomo obravnavali v okviru pristojnosti odbora, kot izhaja iz odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora. Tako da prehajam na razpravo. Še želi kdo razpravljati? Gospa Katič, izvolite, beseda je vaša.

Lep pozdrav vsem skupaj. Na začetku se je slišalo samo milijon manj, kakor je bilo prej načrtovano, ampak kolikor poznam Ministrstvo za pravosodje, je ta milijon v procentih zelo, zelo veliko. Zdaj, mene zanima pravzaprav troje. Rekli ste, da glede na potrebe ste povišali sredstva za Študijski center za narodno spravo. Po drugi strani pa poznam tematiko zelo dobro in vem koliko investicij oziroma investicijsko vzdrževanje je pa potrebno za pravosodne deležnike. Tukaj pa pravzaprav sredstva zmanjšujete. Zato me zanima, kako mislite potem tudi naprej tukaj zagotavljati primerne prostore in vse ostalo, kar je potrebno za pravosodne deležnike zato, da bodo lahko tudi učinkovito delali, vključno z investicijami v digitalizacijo in vse ostalo, kar se vidi potem pri posameznem pravosodnem deležniku. Zanimalo bi me pa še nekaj, videla sem, da ste povečali sredstva za zapore oziroma za upravo za izvrševanje kazenskih sankcij. Pa me zanima zdaj, ali je predvideno kdaj se bodo selili v nov zapor v Dobrunje? Skrbi me to zaradi tega, ker bo potekel rok odprave napak. Če bi se zapor uporabljal, bi se videlo, katere napake so še noter in bo odprava teh napak po določenem roku padla na državni proračun. Zdaj ne vem, ali smo že tam ali kakorkoli že, tako da me zanima tudi, ali so tukaj predvidena sredstva za selitev in seveda tudi za to, kar

najbolj potrebujejo tudi v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, se pravi za zagotovitev sredstev za zaposlitev novih pravosodnih policistov.

Hvala.

Hvala, kolegica Katič.

Želi še kdo razpravljati? Gospod Dušan Stojanovič, beseda je vaša.

Hvala lepa, predsedujoči. Dobro jutro vsem in lepo pozdravljeni tudi spoštovani gostje, spoštovana predstavnica in predstavniki ministrstev.

Zdaj, ta rebalans, kar se tiče pravosodja, se mi zdi, da ni toliko bistveno koliko več ali koliko manj kakšen resor dobi, ampak za kaj se ta sredstva namenjajo. In me res pravzaprav zanima, ker kot je že prej kolegica Katič dejala, en milijon povečanja pri skupno milijardi pravzaprav v večjem proračunu je, to je pravzaprav zelo, zelo, zelo malo in me res zanima, zakaj. Hkrati me pa zanima tudi, zakaj, česa bo manj.

Mogoče ena širša slika vseeno. Z rebalansom se prihodki povečujejo na 16,5 milijarde evra, kar je 6,3 odstotka več od sprejetega proračuna. Odhodki se povečujejo na 18,8 milijarde evra, kar je primanjkljaj potem 2,2 milijardi oziroma ta čarobna meja 2,9 odstotka BDP. Se pravi, Fiskalni svet je že septembra, v začetku septembra opozoril, da je rast odhodkov še vedno visoka in da pomemben strošek predstavljajo, pomemben delež teh odhodkov predstavljajo stroški dela, zato se mi zdi zelo pomembno, da povemo, koliko bo na stroške dela odpadlo pri Ministrstvu za pravosodje, kjer se 113,5 milijona evrov finančni načrt zvišuje na 114,5 milijona evrov, se pravi, kot sem prej dejal, za slab milijon.

Kaj konkretno se zaradi teh, aja, zmanjšujejo se pa sredstva samemu ministrstvu za 2,8, 2,84, iz 36,9 na 34 milijona evrov. Znotraj pravosodja, torej politike pravosodja zmanjšanje dobra dva milijona evrov, pri podprogramu Urejanje in razvoj področja pravosodja pa se sredstva zmanjšujejo za nekaj več kot dva milijona evrov, to je desetodstotno zmanjšanje. Me res zanima, kaj konkretno se zaradi teh zmanjšanj ne bo, ne bo izvedlo. Opazno je še posebej zmanjšanje pri tehnoloških in razvojnih projektih. Mi smo se trudili digitalizirati tudi v sodstvu in Vrhovno sodišče je odprlo centralni dokumentacijski center, nadaljuje neko elektronsko ali pa pospešuje neko elektronsko poslovanje. Prenova portala eSodstva je bila, sodišča se pripravljajo tudi na nadaljnjo digitalizacijo postopkov. Tako da bi si res želel vedeti, ali zmanjšanje teh sredstev zdaj pomeni, da so bili posamezni projekti že zaključeni, končani ali pa so sredstva samo računovodsko prestavljena mogoče na kakšne druge postavke, pa jih nisem našel.

Enako pri Vrhovnem sodišču, tam se finančni načrt zmanjšuje za 2,5 milijona evrov. Pri sodnih postopkih se sredstva povečujejo za približno 770 tisoč evrov, pri informatizaciji sodišč pa se zmanjšujejo za približno 3,27 milijonov evrov, se pravi skoraj za petino. Pohvalno, bom rekel, je, da se povečujejo sredstva za izvrševanje kazenskih sankcij, ker je tudi že prej kolegica povedala. Tam je pač finančni načrt potrebno bilo okrepiti, povečuje se za 3,76 milijona evrov in je tudi, in je tudi prav. Ugotavljamo vsi že ves čas pravzaprav, kakšne težave so pri izvajanju kazenskih sankcij v smislu zapornega ali pa zaporskega sistema. Me pa ob tem zanima, koliko teh dodatnih 3,2 milijona evrov bo namenjenega ljudem, se pravi za ljudi, za materialne stroške in koliko izboljšanju, tudi dejansko izboljšanju prostorskih oziroma varnostnih razmer, pa če boste lahko zaradi tega tudi kaj dodatnih pravosodnih policistov zagotovili.

Gremo še naprej. Pri tožilstvu je povečanje nekoliko večje, skupna sredstva se zvišujejo na 37,2 milijona evrov. Tudi razpise objavljate, kar je tudi v redu. Bi bilo

treba res še enkrat pri vseh teh postavkah, ki sem jih zdaj naštel. Povedati, koliko je tega povečanja zaradi plačne politike in koliko novih delovnih mest bo morda zaradi tega tudi na razpolago.

Brezplačna pravna pomoč se mi zdi ena pomembna postavka, ker je eden od tistih instrumentov, ki socialno šibkejšim omogoča dejanski dostop do socialnega varstva. In mislim, da je jasno, da je to pravzaprav ena od pravic, ki jo država zagotavlja za pravico do sodnega varstva socialno ogroženim osebam, pa so v rebalansu spremembe kar precej različne. Recimo, na Okrožnem sodišču v Kopru se sredstva povečujejo za 310000 evrov, drugod se pa znižujejo. Na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu recimo se sredstva za brezplačno pravno pomoč znižuje s približno 516000 na 411000 evrov, kar je za 20 odstotkov na našem okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu. Hkrati pa ostaja ves ostali finančni načrt tega sodišča našega, torej čisto nespremenjen. Pa me res zanima, zakaj ta zmanjševanja ali na čem temelji ta ocena za zmanjšanje teh sredstev?

Rebalans, pač je vedno tako, denar se običajno razporeja znotraj nekih sistemov. Ampak manj ga pa v tem konkretnem predlogu ostaja za neke razvojne, informacijske, digitalne izobraževalne naloge in bi pričakoval pač tri odgovore. Kaj bo zaradi tega rebalansa do 31. decembra v slovenskem pravosodju izboljšanega? Kako načrtujete naloge, tiste naloge, za katere so sredstva znižali, kako načrtujete te naloge izvesti? In pa, če lahko ta učinek potem tudi izmerimo. Zato me pač ta podlaga za te konkretne zneske, ki ste jih navedli oziroma ki sem jih zdaj tudi jaz skozi proračun zaznal, me res zanima tudi na osnovi česa so bile te analize, te ocene, ta pričakovanja in anticipacije narejene? Hvala lepa.

Hvala, kolega Stojanovič. Želi še kdo razpravljati? Kolegica Tina Brecelj, izvolite.

Hvala lepa, predsednik za besedo. Jaz bi podobno kot kolega, torej kot kolego, me najprej zanima, kako to, da sredstva na tehnoloških projektih nižate kar za 970000 evrov? In tukaj me zanima vaše pojasnilo, kako gredo ta nižanja skladno z obrazložitvami rebalansa? Torej in kaj bo to nižanje pravzaprav vsebinsko pomenilo? To me tukaj tudi v zvezi s tem bi me zelo zanimalo.

Drugo pa, če sem pravilno videla, se zelo niža tudi postavka za urejanje in razvoj področja pravosodja, ta splošna postavka tukaj je nižanje kar v višini dveh milijonov. Tako da tudi tukaj me zanima kaj to posledično pomeni? In ko je govora o urejanju me tudi zanima, ker vemo, iz razprav oziroma iz dogajanja zadnjih dni, kako zelo se hiti z zakonom Skok, kljub vsem opozorilom gre po nujnem postopku. Pa me tudi zanima, ker gotovo veste kakšna kakšna je prostorska situacija na sodiščih, posebej ko je govora o sojenju v zahtevnih kazenskih zadevah, praktično primerne razpravne dvorane na Tavčarjevi 9 ni. Tako da prostorsko sodišča za že sedaj, kar se tiče sojenja v kazenskih zadevah niso ustrezno opremljena. Zdaj pa, glede na to, da se predvideva eno samostojno oziroma, ja, samostojno specializirano kazensko sodišče, me zanima tudi, kako to rešujete oziroma kako to predvidevate znotraj finančnih sredstev pravosodja? Hvala lepa.