Dobro jutro. Jaz se najprej vsem opravičujem za manjšo zamud. Sekretarka me obvešča, da smo sklepčni, tako da predlagam, da začnemo. Skratka vse člane komisije lepo pozdravljam. Mislim, da vabljenih ni. Pričenjam 2. sejo komisije.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma se seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci. A se je kdo prav opravičil ali so samo nadomeščanja? Pooblastila. Oziroma Meira se je opravičila. Ja, okej, skratka, Meira Hot se opravičuje. Pol imamo pa kot nadomeščanja poslanca Duškota Vujanovića nadomešča magistra Tamara .. Obratno, magister Tamara Kozlovič je nadomeščena z Duškom Vujanovićem. Poslanka Jelka Godec, nadomešča jo Aleš Hojs, poslanca Zvoneta Černača nadomešča Maruša Babnik, poslanko Karmen Furman nadomešča Tomaž Lisec, poslanca Aleksandra Reberška nadomešča Janez Žakelj in pa poslanca Lenarta Žavbija nadomešča poslanka magistra Alenka Bratušek. To bo vse, ne. Okej.

S tem prehajamo na določitev dnevnega reda komisije v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za umik točk z dnevnega reda in predlogov za razširitev dnevnega reda seje, ugotavljam, da je dnevni red določen, kot je bil posredovan s sklicem.

In s tem prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je Predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora, druga obravnava.

Predlog akta je bil dne 11. 5. 2026 Državnemu zboru posredovan v obravnavo s predlogom za skrajšani postopek. Predložila ga je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Janjo Slugo in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 6. seji, 20. 5., odločil, da se predlog akta obravnava po rednem postopku.

Kot gradivo smo prejeli še mnenje ZPS, predlog za amandma Komisije za poslovnik s strani generalne sekretarke DZ in pa predlog za amandmaje komisije, poslanska skupina Svoboda in Levica.

Na sejo komisije so bili k obravnavi te točke vabljeni: predlagatelj, skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Janjo Slugo, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet in Vlada.

V skladu s 94. členom ustave ima državni zbor poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Prav tako se spremembe in dopolnitve poslovnika sprejemajo z dvotretjinsko večino. V skladu s prvo alinejo 37. člena poslovnika Komisija za poslovnik obravnava predlog poslovnika državnega zbora ter njegove spremembe in dopolnitve in pa v skladu s 170. členom poslovnika državni zbor poslovnik Državnega zbora ter njegove spremembe in dopolnitve sprejema smiselno po postopku, ki ga poslovnik določa za sprejem zakona. Rok za vlaganje amandmajev je bil 24. 9. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi. Prejeli smo predlog generalne sekretarke Državnega zbora za amandma Komisije za Poslovnik k 2. členu predloga akta in pa prejeli smo predloge poslanskih skupin Svoboda in Levica za amandmaje komisije k 1., 2. in 3. členu predloga akta.

S tem pričenjam drugo obravnavo predloga akta, na kateri bomo na podlagi 126. člena poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga akta.

Najprej sprašujem predstavnico predlagatelja, če želi podati dopolnilno obrazložitev. Janja, izvoli.

Hvala. Torej, ja, saj v resnici že na podlagi tega, da nimamo zunanjih vabljenih vemo, da gre za eno stvar, ki jo moramo urediti poslanci sami med sabo. Vsi poznamo zgodbo, ki se je zgodila na začetku tega mandata z označevanjem glasovnic. Ne glede na to, da smo takrat slišali argumente, da se to počne že od nekdaj, moram osebno reči, da sem v tej hiši že 13. leto pa se mi kaj takega osebno v nobeni od poslanskih skupin, katere članica sem bila, ni nikoli zgodilo, zato se mi taka stvar v resnici zdi nepojmljiva. Zdaj, to, kar smo prinesli na mizo, je posledica tega dogajanja, in sicer se predlagajo spremembe Poslovnika na način, da bi v prihodnje takšno označevanje glasovnic, predvsem pa to, kar je v okviru tega dogajanja posebej pomembno, da bi vse kakršnekoli načine nadzora nad tajnim glasovanjem odpravili, da se Poslovnik popravi na način, da ob zaznavanju kakršnegakoli označevanja glasovnic katerekoli strani to povzroči neveljavnost glasovanja. Trenutno, kot smo lahko videli, je v bistvu v tem oziru v našem poslovniku nekakšna pravna praznina. Namreč, trenutno Poslovnik določa samo, da v kolikor je volja poslanca iz posamezne glasovnice razvidna, je to to in takšna glasovnica je veljavna. Enako velja pa tudi za sam postopek glasovanja, kjer ni urejeno, kako se ravna z glasovnicami, posamezen poslanec lahko to glasovnico tudi nese ven iz dvorane, če hočete ven iz kabine, jo kaže drugim, jo fotografira in podobno. Zdaj smo se lotili torej spremembe prav 91. člena Poslovnika Državnega zbora na način, da se tajnost glasovanja postavi kot absolutno procesno pravilo. To pa pomeni, še enkrat poudarjam, ne zgolj varovanje razkritja opredelitve posameznega poslanca kako je glasoval temveč tisto, posebej moram to poudariti, da onemogočimo nadzor pri tajnem glasovanju nad posameznim poslancem. Torej, kot sem že rekla, posledica takšnega označevanja bi bila neveljavnost glasovanja. Določamo, da mora biti postopek glasovanja izveden na takšen način, da se zagotovi nerazločljivost glasovnic kot bistveni element tega jamstva tajnosti. In da kadar so na glasovnicah naknadno dodani znaki risbe, besede, besedila, karkoli ali pa recimo fotografiranje glasovnic, iznos ali vnos praznih ali pa izpolnjenih glasovnic, uporaba drugih pisal in tako naprej, da je to podrejeno načelu tajnosti glasovanja in povzročijo neveljavnost. Torej, po novem bi poslovnik določal, da je neveljavna glasovnica, na kateri je poslanec glasoval drugače, kot je napisano v navodilu oziroma kot ga kot da navodilo predsedujoči. Torej na glasovnici, na kateri so kakršnikoli znaki risbe ali besede oziroma besedilo poleg tistih, ki so potrebni za predlog in opredelitev oziroma izraz volje torej obkrožena besedica za ali obkrožena besedica proti in da se glasovnice izpolnjujejo, spisali določene barve, ki jih zagotovi komisija. Določi se tudi prepoved fotografiranja in kazanja glasovnic ter njihov iznos in vnos. Hkrati pa popravljamo tudi 93. člen, namreč premnogokrat, premnogokrat doslej se je zgodilo, da je komisija odšla na štetje glasovnic in še preden se je komisija vrnila v glavno dvorano Državnega zbora, preden so bili poslanci seznanjeni z rezultati tajnega glasovanja, so premnogokrat že nekateri mediji poročali o tem, kakšen je rezultat glasovanja. To pa pomeni, da je potrebno tudi pri samem štetju glasovnic zagotoviti še vedno do razglasitve rezultata to tajnost. To seveda ne pomeni, da ni možno po končanem glasovanju in po razglasitvi rezultatov, tako kot doslej, na podlagi informacij javnega značaja zainteresiranih oseb dostopati do teh glasovnic in jih tudi pregledovati, to ni v ničemer sporno in se v ničemer ne spreminja, pomembno pa je, da je onemogočena identifikacija posameznega glasu posameznega poslanca. Zakaj? Namreč trdno stališče Poslanske skupine Svoboda je v tem, da sam poslanec ni odposlanec stranke, ali pa delegat stranke, ali pa nek izvrševalec volje, ali stranke ali pa volivcev, ampak je, tako kot piše v ustavi, predstavnik vsega ljudstva in zato pri njegovem odločanju ne more biti vezan na kakršnakoli navodila iz katerekoli strani. Prav zaradi tega so določene vrste glasovanj in te so izbrane v našem sistemu zelo restriktivno zaščitene z institutom tajnosti glasovanja. Zdaj, za 1. septembra je vladajoča koalicija prvošolčkom delila Ustavo. Pomeni, da se s tem vseeno pokaže nek odnos, čeravno se te ustave v tej hiši ne spoštuje vedno, vendarle pa se kaže nek odnos. Pisci te Ustave, upam, da se vsaj tu lahko strinjamo, so neke pravne avtoritete s tega področja, so ljudje, ki jim gre zaupati, saj so vendarle napisali ustavo, ob nastanku naše države in ta ustava velja še danes. Pomeni, pomeni, je tudi napisana tako, da izkazuje to strokovnost. In že pisci Ustave so zelo restriktivno pristopili k temu katera glasovanja v tej hiši so tajna. Namreč, načeloma velja, da so glasovanja praviloma javna samo pri točno določenih, izpostavljenih glasovanjih kjer so pisci ustave že na podlagi predhodnih izkušenj lahko predvidevali, da bi prišlo do posameznih pritiskov na posamezne poslance, na poskuse vplivanja na njihovo voljo, na poskuse, če hočete tudi podrejanja v teh eksaktnih in posamezno določenih primerih so se pisci naše ustave odločili, da mora biti glasovanje tajno. Zakaj? Ne zaradi tega, da bi onemogočili neko transparentnost, ampak ravno zaradi tega, da bi jo omogočili, d Da je dejansko izvrševanje poslanskega mandata posameznega poslanca samostojno, da se lahko odloča s svojo glavo tudi v primerih, ko ta njegova volja morebiti ni enaka volji njegove stranke ali pa poslanske skupine, predvsem pa, da bi onemogočali neke kupčije s strani nekih zunanjih deležnikov, ki bi poskušali vplivati ali na poslance ali na poslanske skupine, ali pa tudi na stranke, da bi kontrolirali njihovo glasovanje in s tem poskušali na čudne načine vplivati na to voljo. Poslancu mora biti zagotovljena neodvisnost presoje, poslancu mora biti zagotovljeno svobodno izvrševanje njegovega mandata, tako določa ta ista Ustava, in mora kot predstavnik vsega ljudstva, ki jim je nazadnje tudi odgovoren, saj so ga v to hišo poslali odločati po lastnem premisleku, z lastno odgovornostjo, po svoji presoji, tako kot meni, da je najbolj prav. Vem, da so se v zadnjem času pojavile tudi neke debate, ki znajo biti zelo všečne ali pa zelo popularne, da, zakaj vendarle sploh imamo tajno glasovanje, da bi vsa glasovanja morala biti javna, da mora biti vsak glas popolnoma sledljiv. Pa vendarle sem prepričana, da v teh primerih, ki so tu posebej omejeni, javnost glasovanja dejansko v praksi povzroči, ne samo v teoriji, povzroči tudi ravno nasprotni učinek, saj lahko na ta način vodstva stranke ali kdorkoli drug bistveno učinkoviteje nadzorujejo, da tako rečem, lojalnost posameznih poslancev, izvajajo politične pritiske ali pa celo pogojujejo neke prihodnje kandidature ali pa neke sankcije za to, če posamezen poslanec želi v posameznem glasovanju glasovati drugače, kot pa se je odločila politična stranka. To je v resnici zaščita posameznega poslanca pred njegovo lastno, tako lahko rečemo, neko politično stranko, ne pa to, kar se želi prikazati, zaščita neke politične strukture pred javnostjo. Kot rečeno, javnost lahko po končanem glasovanju še vedno preverja glasovnice tajnega glasovanja.

Torej, zdaj konkretno, če se vrnem na to glasovanje, ki se je zgodilo v tem mandatu, kjer so posamezni poslanci, dajmo reči, na kreativen način izražali svojo voljo, bi mogoče pa vendarle nekako se obrnila tudi na to, kaj je bilo potem po tem dogajanju nekako med poslanci izrečeno, kaj so bili pretekli dogodki. Kot sem že uvodoma poudarila, sama nikoli nisem doživela tovrstnih nekih zahtev s strani moje poslanske skupine kadarkoli v teh treh oziroma v tem četrtem mandatu, da bi bilo potrebno kakorkoli izkazovati lojalnost stranki ali poslanski skupini. Se je pa to nekajkrat predhodno že zgodilo. In tu bi posebej želela opozoriti na leto 2018, ko je bil predsednik Državnega zbora gospod Matej Tonin. In so se tudi, so se tudi pojavile špekulacije, da je določena poslanska skupina nadzorovala tajnost glasovanja svojih poslancev. In takrat je gospod Tonin izrecno opozoril vodje poslanskih skupin, da morebitno podpisovanje, označevanje ali slikanje glasovnic pri volitvah predsednika vlade pomeni kršitev nekaterih členov Ustave in Kazenskega zakonika. To je povedal gospod Tonin. Ob tem je tudi opozoril, da morebitno podpisovanje, označevanje ali slikanje glasovnic, ki določajo tajnost volitev predsednika vlade, svobodni mandat poslanca in da zagotavljajo svobodno pravico, da to pomeni tudi kršitev člena Kazenskega zakonika, ki opredeljuje kaznivo dejanje kršitve tajnosti glasovanja. In ob tem še dodal, da se zaradi tega lahko razveljavi izvolitev predsednika vlade v postopku sodnega varstva. Takrat je gospod Tonin tudi spomnil na prakso v Nemčiji, ko so poslanci pri volitvah kanclerke slikali svoje glasovnice in jih objavljali na družbenih omrežjih, predsednik parlamenta pa je to prakso takrat v Nemčiji najostreje kaznoval s finančno kaznijo poslancev. Tonin je dejal: Poslanci imajo ustavno in zakonsko zagotovljene pravice. Kot predsednik Državnega zbora pa sem dolžan te pravice tudi braniti. Torej ob tem pa, in sem vesela, da je kolega Žakelj danes z nami, ker bom ravno njega seveda citirala, se bo lahko potem odzval. Torej, kolega Žakelj je rekel, seveda sem označil s krogcem, da sem Stevanovića izvolil. Pa to še ni toliko pokazatelj tega, ampak bolj skrbijo tisti poslanci, ki niso želeli priznati, da so označevali glasovnice. Zakaj? Zato ker to zelo jasno pove, da se zavedajo tega, kaj so storili, da so se v resnici s podreditvijo takšnim zahtevam odrekli lastni integriteti. Da so se s podreditvijo takšnim zahtevam odrekli temu, da so predstavniki vsega ljudstva in pristali na to, da so pri določenem glasovanju zgolj in samo od poslanci svoje stranke ali pa poslanske skupine, če želite. In to je z vidika poslanca, ki je šel zavestno v kandidaturo, vedel kaj so njegove naloge, za moje pojme pa, to je zdaj pa moje osebno stališče, izjemno, izjemno sporno in volivci, ki so takšnega poslanca volili, so lahko tudi izjemno razočarani. Ob tem bi mogoče spomnila še tudi na besede bivših predsednikov Državnega zbora, na primer Milana Brgleza ali pa gospoda Pavla Gantarja. Gospod Brglez je za Večer povedal, da bi takšno glasovanje razveljavil, če bi se to zgodilo v času, ko je sam predsedoval državnemu zboru. Tudi gospod Pavel Gantar je rekel, da je označevanje glasovnic, citiram: "Moralno in politično sporno, saj je načeta tajnost glasovanja. Če označene glasovnice sovpadajo s številom poslancev teh strank, je precej očitno, kdo je označeval glasovnice in popotnica ob takšnem glasovanju je slaba." - tako je dejal Gantar.

Zdaj, če mogoče samo na hitro pogledamo tudi primerjalno ureditev, raziskovalni sektor je pripravil eno raziskovalno nalogo na to temo. Tukaj jaz sem to podrobno pregledala in seveda lahko ugotovim, da so številne države, kjer je na tak ali drugačen način zagotovljena tajnost glasovanja v smislu, da imajo označbe na glasovnici za posledico njeno neveljavnost. Zdaj, če mogoče samo na hitrico pregledamo te držav. Recimo v Belgiji imajo takšno ureditev. da vsak znak oziroma znamenje na glasovnici, ki bi se ga dalo povezati s posameznim poslancem, pomeni kršitev tajnosti glasovanja in pomeni tudi neveljavno glasovnico. Na Češkem je določba celo, da mora komisija za volitve pripraviti pisala, ki sicer niso vsa popolnoma enaka, vendar pa vsa pišejo modro, z enakim namenom torej zagotovitve tajnosti glasovanja. V Estoniji lahko vsak poslanec izpodbija postopek ali rezultat glasovanja pred pristojnim organom oziroma komisijo. Če pride do označevanja glasovnic. Tudi v Evropskem parlamentu, vsakršne označbe na glasovnici pomenijo njeno neveljavnost. V Franciji po skladno z Zakonom o volitvah, ki glede splošnih volitev prepoveduje označevanje glasovnic. Glasovnice, ki ne vsebuje jasne volje, iz katerih je mogoče ugotoviti identiteto volivca, ki so napisane na nekih glasovnicah ali kuvertah z notranjimi ali zunanjimi prepoznavnimi znaki se pri glasovanju ne upoštevajo. Ravno tako so podobne določbe na Irskem, v Italiji., če grem naprej, tudi na Madžarskem, Nemčijo sem že danes omenila, tudi Portugalska ima takšne določbe, tudi Slovaška, Španija, Švedska, da ne naštevam vsake posebej. Lahko pa tudi, če ima kdo od kolegov še kakšno vprašanje ali pa dilemo na to temo. Torej, če nekako sklenem. Z razlogom, so določena redka glasovanja v Državnem zboru označena kot tajna glasovanja in po našem trdnem prepričanju morajo biti kot takšna tudi izvedena. Ne zato, da bi se kogarkoli nadzorovalo. Zato, da se zaščiti mandat posameznega poslanca, da se mu omogoči njegova prosta presoja, da se mu omogoči glasovanje skladno z njegovim prepričanjem, z njegovim premislekom in da se onemogoči strankarska disciplina, pritiski na poslance in tako naprej. Zelo poveden je zapis nedavno odstopljene državne sekretarke iz vrst Demokratov, gospe Teje Košir, ki je v svojem zapisu na Facebooku ravno tako govorila tudi o tem, ali je kot poslanki omogočeno, da ravna po svoji vesti, glasuje po svoji vesti, da lahko znotraj poslanske skupine uveljavlja lastne razmisleke, lastno svobodno voljo ali ne. In tudi ta zadnji primer, to je prejšnji teden, se je zgodilo ta zapis, nam mora dati misliti, da je nekaj narobe, če posameznemu poslancu to ni onemogočeno. Hvala lepa.

Najlepša hvala predlagateljica. Zdaj, če dovolite, bi dal besedo še Zakonodajno-pravni službi. Izvoli.

Dober dan, hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je proučila predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora, ki so bile pravkar predstavljene. V svojem mnenju je pojasnila, da je tajno glasovanje institut, s katerim državni zbor v okviru svoje volilne funkcije sprejema najpomembnejše kadrovske odločitve. Tajno glasovanje je neločljivo povezano z reprezentativno naravo poslanskega mandata iz 82. člena Ustave. Njegov namen je namreč zagotoviti, da poslanci svojo politično voljo oblikujejo in izrazijo svobodno, brez neposrednih pritiskov in nadzora. Zato mora biti vsak poseg v način izvrševanja poslanskega mandata pretehtan, utemeljen in mora upoštevati tudi ustavni pomen funkcije poslanca. V svojem mnenju je ZPS izpostavila, da načela tajnosti glasovanja ni mogoče razumeti kot absolutno prepoved vsakršnega javnega izjavljanja o vsebini, ki je predmet odločanja, saj bi bila taka prepoved pretirana. Opozorila je tudi, da je treba razlikovati med izjavljanjem, ki je posledica prostovoljne odločitve poslanca, in ravnanji, ki so posledica zahtev po razkritju, dokazovanju oziroma nadzora nad glasovanjem posameznega poslanca. Po oceni ZPS tega razlikovanja predlagana ureditev ne vzpostavlja, pač pa uvaja podroben režim omejitev, ki po oceni ZPS presegajo okvire ukrepanja, ki bi bilo objektivno povezano z varovanjem tajnosti glasovanja. Ta režim omejitev izhaja iz predpostavke, da že zgolj neka določena značilnost glasovnice oziroma ravnanje poslanca pomeni kršitev tajnosti glasovanja in dokazuje obstoj nedovoljenega nadzora. Po mnenju ZPS se zastavlja tudi vprašanje načina ugotavljanja obstoja nedovoljenega nadzora nad glasovanjem. Predlog akta ne določa postopka ugotavljanja kršitev in njihovih pravnih posledic, niti subjekta, pristojnega za njihovo ugotavljanje. Naloge komisije, ki vodi tajno glasovanje, so omejene po veljavni ureditvi. In sicer na izvedbo glasovanja, štetje glasovnic in ugotavljanje izida glasovanja, ne pa tudi na presojo, ali je neko ravnanje poslanca posledica političnih pritiskov. Takšna pooblastila bi po našem mnenju presegala vlogo komisije, ki jo ima v postopku in bi lahko posegala tudi v samo tajnost glasovanja. ZPS je v mnenju posebej opozorila tudi na primerjalno pravni prikaz ureditev v državah Evropske unije. Iz njega namreč ni razvidno, da bi bilo zagotavljanje integritete postopka tajnega glasovanja v teh državah, ki so prikazane, urejeno na način, ki bi bil primerljiv predlaganim rešitvam. Pri zagotavljanju tajnosti glasovanja imajo očitno pomembno vlogo politična odgovornost poslancev, parlamentarna kultura ter splošna postopkovna in organizacijska pravila glasovanja. V pripombah k posameznim členom predloga akta je ZPS v zvezi z uvedbo novih razlogov za neveljavnost glasovnice v zvezi s 1. členom opozorila, da bi odstopanje od novih formalnih kriterijev, ki so predlagani, imelo za posledico neveljavnost glasovnice tudi v primeru, ko bi bila volja poslanca na glasovnici izražena jasno in nedvoumno in tudi ne bi omogočala kakršnekoli identifikacije glasovnice. Opozorila je ZPS, da taka ureditev pomeni konceptualen odmik od načela, da je jasno izražena volja glasovalca prevlada nad strogim formalnim kriterijem. V zvezi s 1. členom je ZPS opozorila tudi na nedoločnost posameznih rešitev, ki bi lahko imela za posledico arbitrarnost pri presoji, ali neka glasovnica velja, s tem pa posledično povzročila tudi neenako obravnavo poslancev pri izvrševanju glasovalne pravice. Izmed pripomb k 2. členu je treba izpostaviti predvsem opozorilo glede prepovedi ponovnega vstopa v glasovalno kabino za poslanca, ki je prevzel glasovnico, a je ni oddal in je prostor zapustil. V zvezi s to rešitvijo se namreč zastavlja vprašanje, kako naj bi se nadzor oziroma ta prepoved izvajala. Morebitne dodatne oblike nadzora nad ravnanjem poslanca bi namreč lahko posegale v izvrševanje pravice do glasovanja ali celo v tajnost postopka glasovanja. ZPS je z vidika jasnosti podala tudi pripombo k 3. členu, ta se nanaša na uporabo naprav pri delu komisije, glede 4. člena pa je opozorila, da je treba razloge za skrajšanje splošnega 15-dnevnega roka za uveljavitev akta vsebinsko bistveno izčrpneje utemeljiti. K predlogu akta so bili vloženi predlogi za amandmaje komisije. Z njimi je upoštevan le manjši tehnični del naših pripomb. V zvezi s temi predlogi amandmajev pa je treba po mnenju ZPS podati dodatno opozorilo k 1. členu, se pravi k predlogu amandmaja k 1. členu. Ta spreminja besedilo nove 3. alineje petega odstavka 91. člena in neveljavnost glasovnice namesto na neupoštevanje navodila na glasovnici, kot je bilo prvotno predlagano, veže na neupoštevanje navodila predsedujočega. Po oceni ZPS je takšna ureditev neustrezna in nejasna. V prvi vrsti, iz te ureditve ni razvidno na kaj naj bi se ta navodila sploh nanašala. Predvsem pa je treba pojasniti, da način, na katerega poslanci na tajnih volitvah glasujejo, določa že sam Poslovnik, in sicer četrti odstavek 91. člena, iz Poslovnika pa tudi ne izhaja, da bi kakršnakoli navodila moral podajati predsedujoči in zato po naši presoji veljavnosti glasovnice oziroma presoje tega vprašanja ni mogoče vezati na upoštevanje ali neupoštevanje navodil predsedujočega. ZPS pri tem opozarja tudi, da je upoštevanje, da je neustrezno sklicevanje na navodila vsebovano tudi v peti alineji istega odstavka, njegove spremembe pa, njene spremembe pa niso predlagane, to je vse.

Hvala.

Hvala lepa.

S tem prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih členih predloga akta ter vloženih predlogih za amandmaje komisije k 1., 2. in 3. členu, ki smo jih vložili v Poslanskih skupinah Svoboda in Levica.

V razpravo dajem 1. člen in predlog za amandma komisije k 1. členu. Tukaj po ustaljeni praksi bom dopustil tudi splošno razpravo o celotnem aktu, tako da odpiram razpravo in sprašujem, če želi kdo razpravljati in bom dal kolegu Žaklju, ki se je že prej javil.

Ja, najlepša hvala in lep pozdrav vsem!

Zdaj, jaz bi, ker sem bil nekoliko izzvan, najprej rekel, da je za nas pomembno, da mora iz glasovnice biti jasno, kakšna je volja poslanca. In to je bilo. Zdaj pa glede na tisto moje, mojo omembo krogca. Zakonodajno-pravna služba je rekla, da se izjavlja lahko, če je posledica prostovoljne volje poslancev. Jaz sem bil pred parlamentarno dvorano vprašan s strani, s strani medijev in ne vem, ali je to čisto prostovoljno, ampak jaz sem moral nekaj reči, če ne bi nič rekel, saj veste, si takoj kriv. In jaz sem lepo povedal, da seveda sem označil krogec in s tem Stevanovića izvolil. Zdaj pa, ali je krogec ali bi moral reči dvojna klobasa, da bi tisto, da je to dvojna klobasa, ko za obkrožiš, pa je krogec nekaj drugega.

Jaz sem jasno povedal, da sem izvolil Stevanovića,.

Zdaj pa še nekaj, gospa Sluga, če sem jaz Stevanovića izvolil, še ne pomeni, da se z njim o vseh stvareh, ki jih dela, strinjam, prav tako tudi z Matejem Toninom, ki je bil moj predsednik in je evropski poslanec. Tako da dajte malo gledati kako manipulirate s temi, s temi zadevami, ne, ker ne bi želel, da nekomu obesite krivdo za od srednjega veka samo, ker pripada neki skupini. Jaz sem Janez Žakelj. Nihče me ni prisilil, nič, a ne, imam pa jaz eno lepo rešitev. Najprej pozdravljam Zakonodajno-pravno službo, ki je povedala, da je to, da je to po domače povedano brez veze. Ampak jaz imam tu primer, primer, recimo sem si tu skiciral štiri krogce, ki niso zaključeni in se ne končajo na vrhu na desno, na levo pa spodaj. Torej, če bo tako, pomeni, da bo komisija rekla, tukaj je nekaj zadaj ali pa recimo, da bo, da bo nekje, da bom jaz glasovnico takole prepognil, aha, to je označeno, eden je to prepognil. Samo tu je bilo rečeno, da omogoča identifikacijo glasu posameznega poslanca, ne poslanske skupine. Ker če pa gre za poslansko skupino, gospa Sluga, potem pa, ko ste ena od skupin, zdaj se že ne spomnim, je rekla, da Poslanska skupina bo obstruirala, obstruirala glasovanje, torej se je poslanska skupina skupaj odločila, da ne bo glasovala, jasno izrazila svoje stališče in je s tem naredila pritisk na nekoga. Ki bi se pa mogoče drugače odločil. Torej je to prepovedano. Ali boste tudi v tem primeru razveljavili, razveljavili glasovanje?

Zdaj, glede delitve Ustave, ustavna volja poslancev je jasno razvidna. Ampak jaz slišim v medijih, recimo v medijih zaznavam, da so nekateri poslanci tudi iz vaše strani, gospa Sluga, bili, jaz to, jaz samo slišim, ne vem, ali je res ali ni, ampak da je bil nanje vršen pritisk, ki je bil, ki je rezultiral v hudi, tragični, tragični, tem dogodku, koncu nekega življenja. Glejte, dajmo mi, nekaj je kazenska odgovornost, nekaj je politična odgovornost, predvsem pa je smiselno in tukaj je treba nekaj poudariti, kar je že tudi gospa iz Zakonodajno-pravne službe. Mi smo poslanci in bi morali imeti neko kulturo in neko odgovornost. In ga ni, ga ni zakona, ki se ga ne da kršiti, če recimo nekdo samo gleda, kako bo, kako bo to delal, ne. In zdaj si mi lahko napišemo poslovnik, ki bo obsegal tisoč strani, pa bo prišla ena stvar, ki bo recimo nekdo bo z eno pikico, z enim, z enim svinčnikom, ki je ultravijolično, ne vem kaj. Pa bomo mi spet, pa bomo mi spet komplicirali. Glejte, tukaj gre za kulturo in odgovornost poslancev in jaz mislim, da je to, ker sem bil že izzvan, sem se oglasil, mislim pa, da je to brez potrebno izgubljanje, zdaj, ko vam voda v grlo teče ali pa recimo, ko vam gre slabo v opoziciji, skušate to spremeniti, ko bo pa na naši strani, boste pa zadovoljni. Tako da dajmo, dajmo malo ustaviti konje. Hvala.

Hvala lepa.

Naslednja se je javila Maruša Babnik. / pogovor v dvorani/ Katja Kokot. Aha, predlagateljica, pardon, pardon, nisem ...

Kolega Žakelj, to je zdaj bilo klasično odvračanje pozornosti od tega, o čemer se danes dejansko pogovarjamo. Žal mi je, da ne poznate Poslovnika niti toliko, da ne veste, kaj pomeni obstrukcija in bi vam priporočala, da si v tem delu Poslovnik ponovno preberete. Ne veste, ne veste niti tega, da ko je napovedana obstrukcija strani poslanske skupine, lahko posamezen poslanec kljub temu tako prisostvuje seji, kot tudi glasuje. Tako da, ko govorite o tem, da se s tem posameznemu poslancu karkoli onemogoči, to ne drži, ne drži. Žal mi je, preberite si Poslovnik, tudi še na kakšnem drugem mestu bi ga lahko, pa se ne bom zdaj vsega spotikala, kar ste povedali. Ampak obtožili ste me, da manipuliram. Jaz nisem v ničemer se vrednostno opredelila do tega, kar sem citirala vašega bivšega predsednika Tonina, v ničemer. Jaz sem samo prebrala citate njegovih izjav in potem sem naključno ali pa tudi ne prebrala še citat vaše izjave, ki pa ni bil citat te izjave, ki ste jo dali pred dvorano, kot ste zdaj sami dejali, ampak je bil citat iz prispevka na POP TV, kjer ste bili s kolegico Andrejo Katič 14. aprila na 24 ur zvečer ob 22.30. In ste povedali, da ste narisali krogec. To pač tako je. Jaz tega nisem komentirala, še enkrat, tudi zdaj ne bom komentirala, ampak sem prebrala, kar ste sami izjavili. Vsakršno sprenevedanje zdaj je brez veze, ker mi vsi tukaj vemo. Mi smo te glasovnice videli, smo tudi videli te križce in krožce in tako naprej. In nima nobenega smisla, ker se samo smešite zdaj, ko se sprenevedate.

In še ena pa zdaj vaša manipulacija, vi ste začeli vaše izvajanje z izjavo, da je ZPS rekla, da je vse to brez veze. ZPS ni tega rekla. ZPS mnenje je, ga imam jaz pred sabo, vi ne vem, če ga imate prebrali, ga zagotovo niste, ste mogoče zdaj poslušali kar je bilo rečeno, ampak ZPS ni rekla, da je to vse skupaj brez veze. Tako da to je manipulacija pa z vaše strani. In v ničemer niste ovrgli ničesar, kar sem kot predlagateljica povedala. Bi pa, če se vam zdi to vse skupaj brez veze, samo še enkrat opozorila. Tudi Evropski parlament ima takšna pravila in tudi v Evropskem parlamentu velja tako kot velja.

Hvala lepa. Gremo naprej z razpravo, naslednja dva sta Vinko Levstek in Katja Kokot.

Hvala za besedo. Zdaj sam tega predloga spremembe Poslovnika ne bom podprl zaradi tega, ker sem prepričan, da je sedanja ureditev tega tajnega glasovanja urejena ustrezno. Jaz sem prepričan, da nobenemu poslancu ni bilo z orožjem ogroženo oziroma bila grožnja, da mora glasovati in označiti glasovnica. Zdaj v tem, ko vi predvidete, da bodo glasovnice, če bo kdo kaj gor narisal, neveljavne, potem boste imeli, bo to prineslo velike težave. Kajti nekdo, ki bo glasovnico za ali proti označil s kvadratom, ali bo to glasovnica veljavna ali neveljavna, če bo nekdo označil glasovnico za, proti s trikotnikom, bo to veljavna ali neveljavna. Jaz mislim, da ni nobene potrebe, da spreminjamo ta način izvedbe glasovanj, tajnega glasovanja. Verjetno ste pa tudi vi v vaši Poslanski skupini Svoboda se prej pogovarjali, kako boste glasovali ali pa ne, ali pač ne. To je pač stvar vsake poslanske skupine, kako se odloči, da bo glasovala. In jaz mislim, da je, da je prav, da se poslanska skupina med seboj uskladi kako bo glasovala. In jaz kot poslanec na ta način ne čutim nobene, nobene grožnje ali pa, ne vem, vplivanja na mojo odločitev. Poslanec, ko gre v glasovalno kabino je sam in tam se on sam odloči kako bo glasoval in jaz mislim, da ni nobene potrebe, da spreminjamo ta način glasovanja. Če je iz glasovnice jasno razvidna volja volivcev oziroma glasovalca, potem je ta glasovnica veljavna ne glede na to, ali je za ali proti. Obkrožen s krožcem ali s kvadratkom ali s trikotnikom. Tako da jaz ne vidim nobene potrebe in se mi zdi tudi ta predlog izgubljanje časa in po moje po nepotrebnem danes izgubljamo ta čas. Hvala.