Dobro jutro in lep pozdrav vsem članicam in članom odbora ter ostalim prisotnim!

Začenjam 15. nujno sejo Odbora za notranje zadeve in javno upravo.

Obveščam vas, da je upravičeno odsoten Luka Goršek, potem pa Anjo Bah Žibert nadomešča Zoran Mojškerc, Janjo Sluga pa Dušan Stojanovič. Predlogov za razširitev oziroma umik ni bilo, zato bomo nadaljevali po predlaganem dnevnem redu.

S tem začenjam 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Zahteve poslank in poslancev Državnega zbora za oceno ustavnosti 1. člena Zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah.

In ker sem bil obveščen, da je Vlada svoje mnenje sprejela včeraj, zvečer, na korespondenčni seji in ga ob osmih zvečer tudi poslala v parlament, parlament pa očitno tega še ni sproduciral, da se v glavni pisarni zbudijo in to zrihtajo, bomo počakali 15 minut in bomo potem nadaljevali, ker se mi zdi prav, da pa to mnenje tudi vsi dobimo, če bomo že o njem odločali.

Tako da prekinjam sejo, pa jo nadaljujem, pa dajmo reči 20 čez osem, no, pa bomo 20 čez osem, toliko da upam, da nam bodo uspeli teh 50 metrov prinesti te papirje.

Hvala lepa.

Kolegice in kolegi, nadaljujemo s sejo. Vmes smo tudi pridobili mnenje Vlade, tako da kar se tiče gradiva, sedaj imamo vse. Kdo je vabljen, smo tudi napisali, tako da dam zdaj najprej besedo magistrici Saši Bricelj Podgornik, predstavnici Zakonodajno-pravne službe, izvolite.

Hvala za besedo. ZPS je pripravila mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti 1. člena zakona o spremembah zakona o lokalnih volitvah, in sicer tokrat o vsebini zahteve. Mnenje je pripravljeno kot odgovor Državnega zbora, ki je nasprotna stranka v postopku pred ustavnim sodiščem in v njem so navedeni argumenti, iz katerih izhaja, da so očitki zahteve neutemeljeni in da izpodbijana zakonska ureditev ni v neskladju z Ustavo.

Hvala lepa.

Hvala. Želi predstavnik Vlade, državni sekretar, izvolite, gospod Lavtar.

Hvala za besedo, lep pozdrav. Torej Vlada je to mnenje obravnavala in sprejela včeraj in ga tudi dostavila, ste ga dobili zdaj. Torej, z našega vidika je pač pri tem vprašanju potrebno izhajati iz 43. člena Ustave Republike Slovenije. Pač Ustava glede volilne pravice vzpostavlja jasno razlikovanje med državljani in tujci in v osnovi volilno pravico veže na državljanstvo. Hkrati pa Ustava v tretjem odstavku 43. člena določa, da zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. Torej, to je zakonska materija neustavna. Zato po našem mnenju pri obravnavani spremembi ne govorimo o odvzemu kakršnekoli ustavne pravice, ampak gre za spremembo zakona. Zakonodajalec je v neki fazi določeni skupini tujcev sicer to pravico priznal, priznana je bila na podlagi zakona in na podlagi zakona se tudi spreminja. Če bi sprejeli stališče predlagateljev, da gre za ustavno materijo, potem bi 43. člen Ustave po našem mnenju izgubil svoj pomen, saj potem zakonodajalec svojega ustavnega pooblastila po enkrat sprejeti odločitvi ne bi mogel več uresničevati. Ustava po našem mnenju torej zakonodajalcu daje prostor, da uredi volilno pravico tujcev in določi njene meje. Spremembe te zakonske ureditve za to sama po sebi ne pomeni posega v ustavno zagotovljeno pravico.

Mogoče še par podatkov o številu, številkah o katerih govorimo. Torej v avgustu 2026 bi imelo volilno pravico 103 tisoč 874 tujcev, torej, govorimo o tej kategoriji katera se obravnava danes. S tem pa, da je na volitvah leta 2022 na volišče prišlo 7 tisoč 354 tujcev iz tretjih držav ali 0,84 odstotka tistih, ki so se udeležili glasovanja. Tako da, to so številke, o katerih govorimo.

Hvala, toliko z moje strani.

Hvala gospod Zobarič, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, javno upravo.

Obveščam vas samo še, da Nataša Sukič se je za današnjo sejo opravičila.

Zdaj pa, če želi kdo razpravljati o mnenju Vlade in pa o mnenju Zakonodajno-pravne službe. Tereza Novak, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Jaz, jaz mislim, da bi morali razpravljati o tem, ali so pravice, ko jih enkrat imamo v naši državi neka varovana kategorija in se jih jemlje s tresočo roko, ali je možno to tako čez noč z enim zakonom pač preprosto izbrisati. Vsekakor niso pravice nujno za večno, in tu se strinjam tudi, da je, da se lahko o tem razpravlja, o tej konkretni pravici, ampak vzeti čez noč, tik pred volitvami, pa v resnici postavlja pod vprašaj našo pravno varnost. In jaz mislim, upam da bodo ustavni sodniki to pretehtali dobro, ker če lahko brez kakršnekoli resne argumentacije samo pod neko krinko, bojazni pred preplavljenostjo Slovenije in pol zraven se še malo straši s tujci, se jemlje neko pravico, ki v resnici ni bila kaj hudo zlorabljena, niti uporabljena,

pol se to lahko naredi tudi z vsemi ostalimi pravicami v naši državi in o tem bi morali po mojem razpravljati tudi ustavni sodniki. Kot ste slišali, je precej malo ljudi v resnici to pravico porabilo in verjetno Slovenija ne bi bila ogrožena, če bi se to naredilo, kot po mojem se spodobi za take stvari in ne tik pred volitvami, ampak na primer za naslednje volitve, da je tudi dosti možnosti za razpravo, da se dajo argumenti na mizo, da se vidi ali je to za Slovenijo sploh dobro ali ne. Skratka ta razmislek upam, da bodo naredili na ustavnem sodišču.

Hvala lepa.

Kolega Hojs, izvolite.

Ja, hvala lepa.

Torej, to, kar je zdaj povedala gospa Novakova, je seveda zelo pomembno. Govorila je o tem, da je treba paziti, kaj bodo naslednje pravice, ki jih bomo tem ne-državljanom oziroma tistim, ki imajo zgolj stalno prebivališče pri nas, odvzeli. Zdaj, zanimivo je, da je ta pravica, ki jo zdaj nekako ne odvzemamo, ampak nekako usklajujemo s pravom EU, v obrazložitvi je vlada zelo natančno pojasnila, kje vse ta pravica obstaja in kje ne, torej pravica dvojnega, dvojnih volitev v državah EU, tudi v tistih državah je pretežno vezano na države, kjer imajo bilateralne sporazume. Tukaj je potrebno jasno povedati, da Slovenija z nobeno od teh držav nima bilateralnih sporazumov, kjer, od koder prihaja večina teh, ki so bili do nedavna volilni upravičenci, torej ne s Hrvaško, ne Srbijo, ne z Makedonijo, ne s Črno goro. Ob tem seveda je pa potrebno povedati tudi to, da je to, kar nekako opozicija zahteva ali pa kar je zahtevala, bilo, in to je jasno napisano tudi v mnenju vlade, bilo pač dano prepozno. Torej nihče ni rekel, da je bila ta namera odvzema te pravice že za te volitve, ampak vsi postopki so se začeli na podlagi datumov, ki jih je določila Državna volilna komisija. Torej Državna volilna komisija je povedala, kdaj se postopki začnejo; mislim, da so se začeli 7. 9. Torej jasno je, da ste vi to pobudo dali tudi, mislim, če se ne motim, 7. 9. in seveda ni zdaj ne ustavno sodišče pa ne koalicija kriva, da so pač te, da se ti datumi tako prekrivajo. Zdaj, glede na to, kar je bilo pa opozorjeno s strani, kot sem rekel prej, kolegice, bi pa jaz tudi opozoril na eno zelo pomembno stvar, ki jo je po moje potrebno zelo hitro ali pa v najkrajšem času, ali pa, bom rekel, pred naslednjim razpisom gotovo spremeniti. Večina državljanov Slovenije, posebej mladih družin, pa tistih, ki seveda so tukaj od rojstva pa ki so pridni pa delovni, pa imajo konkretno tudi v Ljubljani recimo pa v večjih mestih težave s pridobivanjem stanovanj, najbrž ne vedo, da so upravičenci za pridobivanje državnih stanovanj, državnih stanovanj torej republiškega stanovanjskega sklada tudi ne-državljani Republike Slovenije, torej tudi tisti, torej tudi tisti, ki imajo tukaj zgolj stalno prebivališče. Zdaj očitno je, da se ti državljani ne-državljani, ti ne-državljani s stalnim prebivališčem nekako ne zanimajo za volitve, se pravi, to kažejo ti procenti, ki jih je tudi državni sekretar navedel, torej relativna, relativno majhna udeležba. Morda se je vašemu ideologu, torej tistemu, ki na ustavnem sodišču zastopa barve, kadar je treba, tej levici, torej gospodu Bogdanu Biščaku, tudi v tem primeru zareklo. Če se spomnite, je govoril, da je 100 tisoč ljudi 0,5 procentov državljanov oziroma prebivalcev, ne, torej tudi osnove matematike mu očitno niso šle, ampak mogoče se je pa zmotil, mogoče je pa mislil, da zgolj 0,5 procentov pride na volišče, tako da v nekem, v nekem delu mu lahko oprostimo, ampak to, ne, ko pa ta interes prevedete na potrebe po stanovanjih, ne, boste pa šokirani, ne, tam boste pa videli, da večino teh stanovanj poberejo ne-državljani Republike Slovenije, tisti, ki imajo tukaj zgolj začasno prebivališče, kar je po moje potrebno v relativno kratkem času spremeniti. Torej naslednji razpis stanovanjskega sklada ne vem, kdaj bo, ampak mislim, da je nujno, da poleg tega, kar počnemo te dni, uredimo stvari tudi tako, da bodo v tej državi najprej imeli pravice in socialne

beneficije in pravico do stanovanj, ki ga ta država gradi, državljani Republike Slovenije. Šele potem tisti, ki so tukaj, zgolj z začasnim prebivališčem ali pa s stalnim prebivališčem pa nimajo državljanstva. Hvala predsednik.

Replika, kolegica Novak, izvolite.