Spoštovani zbrani! Pričenjam 6. redno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Na začetku seje naj povem, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora. Tukaj imam eno pooblastilo. Kolega Dušana Stojanović bo nadomeščala kolegica Lucija Tacer Perlin. Pozdravljam vse prisotne.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v samem poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje odbora, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Torej, sedaj prehajamo na 1. točko dnevnega reda - vprašanja in pobude članov Odbora za zunanjo politiko.

Ker ste že seznanjeni, da je ta točka uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Glede poteka te točke naj vas spomnim, da ob smiselni uporabi 245. in 246. člena Poslovnika torej je ustna predstavitev poslanskega vprašanja torej ne sme trajati več kot 3 minute, odgovor predstavnika Vlade lahko traja največ 5 minut. Tako kot običajno vas tudi tokrat obveščam, da lahko poslanka ali poslanec na seji postavi največ dve ustni vprašanji. Možno je tudi dopolnilno vprašanje poslanca, ki lahko traja največ 2 minuti, dopolnitev odgovora predstavnika Vlade pa lahko traja največ 3 minute.

Tako kot je praksa, bi izbrali torej en sklop vprašanj, potem pa bi besedo za odgovore predal gospodu ministru Tonetu Kajzerju. Torej, začnemo, kdo od članic in članov bi želel besedo? Sedaj bom odprl listo razpravljavcev. Lahko se prijavite, pravkar teče elektronska prijava. Tako. Je končano. Prva ima besedo kolegica Alenka Bratušek. Torej izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala. Spoštovani minister, spraševala vas bom o vaših dvojnih standardih.

Pred časom smo spremljali zgodbo o imenovanju oziroma ne imenovanju gospe Fajon na eno pomembno mesto, ste odigral kot ste odigral, podal celo, mislim, da kazensko prijavo zaradi suma zlorabe uradnega položaja, kar na nek način. Če mislite, da je karkoli bilo narobe, je seveda vaša dolžnost. Ampak hkrati me zanima, kako lahko sedite v Vladi, kjer pa minister že ima s strani tožilstva in policije potrjen sum kaznivega dejanja. To je ena stvar.

In druga stvar. Na Vladi ste glasovali za državnega sekretarja. Ki enako naj bi bil v kazenskem postopku, sam ste pa na ministrstvu ustavil postopek imenovanja, tako vsaj poročajo mediji, javne uslužbenke, ki naj bi bila tudi udeležena v tej zgodbi, gospe Barbare Žvokelj, mislim, da bi šla na Dansko, ki jo dobro poznate. Še enkrat, lahko se strinjam z vami, da imate pravico, še več, celo dolžnost imamo vsi, ki mislimo, da je karkoli narobe, podati sume, ampak hkrati sedeti za isto mizo s človekom, ki pa ga je, še enkrat, policija in tožilstvo spoznalo, da je stvari naredil narobe in glasovati za državnega sekretarja enako. Jaz mislim, da so dvojni standardi, ki niso najboljši za funkcionarje. Ker če za javno uslužbenko, ki je šla skozi neko sito, strokovno, vas moti ta sum, ki ste ga zaznal vi, ne sodišče oziroma ne policija, ne tožilstvo, ne sodišče, hkrati pa vas na drugi strani ne moti. S strani policije in tožilstva potrjen sum zlorabe položaja, jaz mislim, da si to zasluži vaš odgovor.

Hvala.

Naslednji je prijavljen kolega Nedeljko Todorović, izvolite.

Hvala lepa predsedujoči, spoštovani minister, spoštovani državni sekretar, vsi vabljeni.

V bistvu jaz imam pa vprašanje, če se dela kaj na, dajmo reči, v gospodarski diplomaciji. Vedno je zdaj več novih držav, ki se odpira, predvsem Afrika, Azija, če delamo kaj na tem, ker po moje je, da z gospodarstvom in dialogom lahko marsikaj rešimo, kakor s kakšnim konfliktom. Tako da hvala lepa.

Hvala kolega Nedeljko Todorović. In tretja v tem sklopu, v prvem sklopu je prijavljena kolegica magistra Meira Hot, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani gospod minister.

Svet v letu 2026 je bistveno drugačen, kot je bil ob ustanovitvi Organizacije združenih narodov leta 2045. Novi oboroženi konflikti, podnebne spremembe, izjemen tehnološki napredek in hude humanitarne krize danes zahtevajo še učinkovitejše mednarodno sodelovanje kot pred dobrimi 80 leti. Prejšnji teden sem v okviru delegacije državnega zbora sodelovala na 153. zasedanju Interparlamentarne unije v Ruši, kjer sem sodelovala pri razpravi o prihodnosti Organizacije združenih narodov in morebitni reviziji njene ustanovne listine. Razprava je odprla številna zanimiva in pomembna vprašanja o tem, kako zagotoviti učinkovitejšo in reprezentativnejšo organizacijo, ki bo sposobna varovati svetovni mir, človekove pravice in mednarodno pravo. Prihodnja reforma bi morala torej okrepiti njeno legitimnost, predvsem z zagotavljanjem ustreznejše reprezentativnosti in večjega vpliva držav in regij, ki so danes morda premalo zastopane pri sprejemanju ključnih odločitev. Pri čemer je seveda posebej zaskrbljujoča nezmožnost pravočasnega ukrepanja ob večjih oboroženih konfliktih, kadar odločanje v Varnostnem svetu blokirajo interes stalnih članic. In seveda za Slovenijo kot majhno državo je učinkovit multilateralni sistem temelj varnosti in zaščite naših interesov. In zato menim, da sta večja učinkovitost in legitimnost delovanja Organizacije združenih narodov absolutno v našem interesu. Pa me s tega vidika v bistvu zanima, kakšno je stališče ministrstva glede celovite reforme OZN in morebitne revizije njene ustanovne listine? Ker je tam bilo govora tudi o procesu petletne konference v okviru katere bi se izvedla ta revizija. In katere so morda po vašem mnenju spremembe, ki bi bile potrebne, da bi se organizacija prilagodila novim razmeram in učinkoviteje odgovarjala na sodobne izzive, oziroma morda katere konkretne predloge bo Slovenija v tem procesu zagovarjala?

Hvala lepa.

Najlepša hvala, magistra Meira Hot.

Tako, prvi krog vprašanj poslank, poslank in poslancev je tako končan. Sedaj bom prosil ministra, da odgovori. Samo opozorilo, ker so tri vprašanja, imate približno 15 minut za odgovore. Izvolite, gospod minister.

Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.

Jaz se bom seveda držal časa, da smo čim bolj učinkoviti in bom odgovore seveda podal znotraj tega časa, ki je predviden za reakcijo predstavnikov Vlade.

Spoštovana gospa magistrica Alenka Bratušek, vaše vprašanje vezano na imenovanje nekdanje ministrice za zunanje zadeve za visoko predstavnico za Sahel. O stvari je bilo že zelo veliko povedanega. Tudi v medijih. Jaz sem seveda ob zaprisegi, ko sem prevzel vodenje Ministrstva za zunanje zadeve, tudi prevzel odgovornost, da vodim ta resor odgovorno, učinkovito, transparentno, skratka, skladno z zakonskimi in vsemi ostalimi določili, in jaz sem seveda bil, bomo rekli, primoran, da določene stvari, ki so bile takrat tudi v primopredaji ne omenjene, pozvati moje službe, da mi predložijo, bomo rekli poročilo ali je bilo vse skladno z zakonom, postopkovnik in tako naprej. Tako da, kar se tiče tega imenovanja je bilo ugotovljeno, pa ne moje subjektivno mnenje, ampak predložena mi je bila, predloženo mi je bilo mnenje Zakonodajno-pravne službe, da je bil v tem postopku, ki je bil zelo netransparenten, bil je zelo, bomo rekli, v kratkem času izpeljan od 14. do 16. maja, če se ne motim, da je ta uslužbenka, ki ste jo omenili in to je mnenje Zakonodajno-pravne službe, vendarle delovala onkraj njenih, bomo rekli, zakonskih pooblastil, in to je bil tudi razlog, da sem jaz bil dolžan po 257. členu Kazenskega zakonika, kar mi to nalaga, tudi podati sum. Jaz nikogar ne obtožujem vnaprej, ne dajem vrednostnih sodb, sem pa dolžan zagotoviti zakonito delovanje in postopek zdaj teče. Jaz se ne želim zdaj opredeljevati. Kako ta stvar teče na policiji, na tožilstvu, to so samostojni organi in jaz verjamem v pravno državo in tudi verjamem, da bodo zdaj v tem postopku pač ugotovljene vse, bomo rekli, nepravilnosti oziroma pravilnosti oziroma ali je bil postopek izpeljan skladno z zakonom in s pravilniki. Tako da jaz nisem nikogar odpoklical. Zdaj, trenutno sem pač dolžan spoštovati to proceduro in v kolikor se bo pokazalo, da je bilo v tem postopku vse v redu, potem se bo procedura nadaljevala. Tako da nikogar ne diskriminiram. Jaz mislim, da po 120 dneh se zdaj lahko vidi, da vendarle delujem vključujoče. Želim, da je to ministrstvo učinkovito. Imamo veliko sposobnih diplomatov, tako da, glede tega vprašanja, zdaj, vi ste spraševali seveda v širšem kontekstu drugih nekih kazenskih ovadb, jaz za vse kazenske ovadbe seveda nisem seznanjen. Tako, da jaz ne sledim nekim dvojnim merilom. In za moje ministrstvo lahko zagotovim, da so stvari, kolikor jih seveda bomo rekli, jih imam predočene pred sabo vseskozi potekajo skladno, se pravi, transparentno, brez nekih dvojnih meril in učinkovito. Tako da je pa seveda dejstvo, da imam oziroma smo dobili takrat mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je potrdilo, da je bila pač, da je bilo delovanje uslužbenke, uslužbenke takrat onkraj njenih zakonskih pooblastil, tako da to je bilo ključno, pa seveda tudi drugi elementi, ki so bili v tem poročilu navedeni, da smo podali pač naznanitev suma kaznivega dejanja.

Gospod Todorović, vi ste vprašali za gospodarsko diplomacijo, seveda je, gospodarska diplomacija je ena od ključnih prioritet, ki jih jaz mislim, je Ministrstvo za zunanje zadeve seveda v sodelovanju z drugimi ministrstvi, Ministrstvom za gospodarstvo, pa nenazadnje tudi drugimi resorji, dolžna upoštevati oziroma delovati v tej smeri. Zaradi tega, ker je to tudi ena od ključnih prioritet zagotavljanja naše varnosti, odpornosti in seveda prosperitete. Zavedati se moramo, da mislim, da zdaj ta odstotek gre že od 80 proti 85 vsega, kar v Sloveniji naše gospodarstvo proizvede, od proizvodov do storitev, izvozimo. In tukaj je posebej na tretjih trgih, pa tudi znotraj Evropske unije nenazadnje izjemno pomembno delovanje slovenske diplomatsko konzularne službe in seveda vseh ostalih agencij, nenazadnje Spirita in tako naprej. Tako da v teh 120 dneh lahko predložimo tudi konkretno poročilo. Smo pri tako rekoč vseh aktivnostih, pri vseh bilateralnih stikih, ki sem jih imel zelo visoko na listi prioritet, imeli seveda interes slovenskega gospodarstva za odpiranje, bomo rekli, vrat na nove trge. Tudi v času 81. zasedanja generalne skupščine, ko sem se pogovarjal dvostransko, tako z zunanjimi ministri Indije, Vietnama, Singapur, sem vedno to postavljal visoko na listo prioritet. In mi smo že opravili par obiskov, kjer je seveda tudi gospodarska komponenta igrala zelo pomembno vlogo. In v prihodnje, do konca letošnjega leta, pa mislim, da za začetek prihodnjega leta, ko imamo načrtovane potem tudi poti v Indijo. Ko bo začel veljati prostotrgovinski sporazum in tako naprej, bo gospodarska diplomacija tista, ki bo ključno vodilo. Naj dodam še, da delujemo tudi znotraj Slovenije. Včasih se kdo vpraša, kaj zunanji minister počne znotraj Slovenije, če pa je zunanji minister. Jaz mislim, da je izjemno pomembno, da sledimo tudi utripu lokalnega gospodarstva. Prejšnji teden, v petek, smo tako na Koroško peljali vse veleposlanike. In pomemben del tega obiska je bil tudi seznanitev s priložnostmi oziroma kapacitetami, ki jih lokalno gospodarstvo potrebuje. In veseli me, da sem že dobil prvi odziv in to je tudi, ne bom zdaj o posameznih veleposlaništvih, da so že bili sklenjeni oziroma prvi dogovori, ker pač do zdaj niso bili seznanjeni z, bomo rekli, konkretnimi kapacitetami tega dela slovenskega gospodarstva. Tako da potrjujem gospodarska diplomacija in tukaj jaz mislim, da je izjemno pomembno. Gospa Hot je povedala, da je bila na zasedanju medparlamentarne unije, da delujemo, ne bom rekel usklajeno, ker imamo vsak svoje pristojnosti, ampak vendarle za skupni cilj in skupni cilj pa je krepitev varnosti, odpornosti. In v kolikor je slovensko gospodarstvo močno in odporno, smo tudi vsi bolj odporni. Tako da ta del, ki se tiče parlamentarne diplomacije, se mi zdi izjemno pomemben. In jaz sem tukaj vseskozi, vseskozi naklonjen, bomo rekli, še bolj aktivnemu sodelovanju.

Gospa magistrica Meira Hot, ja, kolegi mi pišejo, ker jaz vsega se ne morem spomniti. Mogoče, jaz bi vendarle, jaz vem, da ste vi zelo aktivni na tem, da se iščejo načini oziroma da se sklepajo oziroma ustanavljajo nove skupine prijateljstva Slovenije z drugimi državami, da mogoče na tem področju naredimo še korak naprej. Mi si prizadevamo tudi v stiku z ostalimi kolegi, mojimi zunanjimi ministri, ki jih sprašujem po njihovih izkušnjah, recimo del afriških trgov, ki so zelo prosperitivni, stabilne države in da recimo s temi državami tudi krepimo to medparlamentarno sodelovanje. In ta skupina prijateljstva, če se ustanovi, nimajo vse te države še rezidenčnih veleposlaništev v Sloveniji. Mi si zelo prizadevamo za to, tako da potrjujem v kolikor bo prišlo do odločitev, da se slovenska diplomatska konzularna mreža širi, bomo skušali zagotavljati tudi reciprociteto. Tako da imamo čim več rezidenčnih veleposlanikov v Ljubljani, da ne prihajajo iz Dunaja pa iz Budimpešte ali pa celo iz Berlina, kot so prišli prejšnji petek. Tako da ta vidik se mi zdi zelo pomemben in to dajem na nek način kot dodatno spodbudo. Vem, da ste vi zelo aktivni, ampak da se pri teh skupinah prijateljstva v bistvu tudi pogledajo konkretne stvari in to vi veste. Tako da gospodarska diplomacija definitivno je ena od teh.

Gospa, spoštovana gospa magistrica Meira Hot je spraševala o multilateralnem sistemu, o dejanski situaciji, geopolitični situaciji, ki v bistvu odraža zdaj te, jaz temu rečem, hudo geopolitično nevihto. Če pogledamo samo številke, vidimo in to je bilo večkrat izpostavljeno tekom 81. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, da smo v obdobju po drugi svetovni vojni, ko imamo na globalni ravni najvišje, največje število konfliktov. In ugotovitev je že kar nekaj časa, da multilateralni sistem ne deluje tako, kot smo si ga zamislili oziroma so si ga zamislili po drugi svetovni vojni, da pet stalnih članic varnostnega sveta predstavlja neko sidro, ki v bistvu zagotavlja skozi njihovo moč in odgovornost, bomo rekli tudi največji angažma za globalni mir in varnost. Vemo zdaj, da že peto leto poteka agresivna vojna tukaj v Evropi. Vidimo, da je situacija na Bližnjem vzhodu, če se izrazim tako diplomatsko, izjemno volatilna oziroma imamo številne konflikte, ki se zdaj nekateri še krepijo. Videli smo zdaj te zadnje napade teh Jemenskih Hutijev na Savdsko Arabijo, kar smo zdaj tudi v Bruslju. Jaz sem bil dva dni nazaj na seji, na srečanju Sveta za zunanje zadeve tudi obsodili. Sprejeli smo tudi skupno izjavo, v kateri v bistvu izpostavljamo pomen mednarodnega prava, ker je to vezano na to. Konflikti prinesejo žrtve, prinesejo številne kršitve mednarodnega prava. In v kolikor nimamo učinkovitih mehanizmov na globalni ravni, ki pa morajo seveda imeti mandat in zdaj te stvari so povezane. V kolikor pet stalnih članic Varnostnega sveta ni, bomo rekli, trdno usidranih v teh vrednostnih okvirih, ki so bili postavljeni po drugi svetovni vojni, se dogajajo te anomalije. In je izjemno, lahko rečem, frustrirajoče, ko vidimo, da recimo stalna članica varnostnega sveta dejansko krši ustanovno listino in je, bomo rekli, ta mehanizem, ne popolnoma paraliziran, ne smemo dvigniti rok od tega, ampak terja še večji napor. To, kar ste sami povedali. In zdaj, kaj lahko Slovenija tukaj stori? Mi smo, ne bom rekel majhna država, mi smo resna država, mi smo suverena država in si želimo, seveda v osnovi zasledujemo lastne interese, tako kot vse druge države, za našo lastno varnost, našo lastno odpornost, prosperiteto, ampak vendarle s tem razumevanjem, da smo tudi soodgovorni za svetovni mir in varnost. Bili smo nenazadnje nestalna članica Varnostnega sveta. Tako da mi v Ministrstvu za zunanje zadeve, zdaj smo tudi prvič sklicali oziroma smo se sestali s strateškim svetom, kjer bomo imeli tudi tematske diskusije, da ne bo to neka rigidna struktura, naslavljamo ravno to, kar ste sami povedali. Se pravi, kaj lahko mi storimo skozi recimo, ne recimo, definitivno skozi ta naš nukleus, ki ga, v katerega smo vstopili leta 2004 v Evropsko unijo, da Evropska unija na tem področju skuša delovati čim bolj enotno, čim bolj enotno pa seveda z visoko stopnjo demokratične legitimnosti. Ker je tukaj specifična teža potem večja. Naši vzvodi, ki jih imamo skupaj, so bistveno močnejši vizavi ostalih, bomo rekli, igralcev, kot pa če bi te države delovale posamično. Trudimo se tudi, da bi na tej akademski ravni, ker ta akademska raven je tudi izjemno pomembna vizavi aplikativne na področju zunanje politike, prišli vendarle z nekimi neinovativnimi ker je težko odkriti ponovno kolo, na katerih segmentih se tukaj zdaj kažejo možnosti, da bi vendarle lahko prišlo do napredka. Zdaj bomo videli, ko bodo potekale volitve za novega predsednika oziroma novega generalnega sekretarja, generalno sekretarko Združenih narodov. To bo v bistvu neke sorte lakmusov papir, ali obstaja volja. Ampak vse, kot veste, se začne in konča z ljudmi in z voditelji in ti voditelji in te države tudi nenazadnje Kitajska, ki je v zadnjih, zadnjem obdobju pridobila izjemen vpliv in moč, morajo pokazati tudi odgovornost na globalni ravni. Tako da jaz vam tukaj zagotavljam, da delamo vse mogoče, ne vse preko družbenih omrežij, da bi vendarle mi Slovenci tukaj odigrali pomembno vlogo. Ker smo jo v zgodovini in tudi pokazali smo našo odgovornost pred 35 leti, ko smo se osamosvojili, da smo sposobni ne samo poskrbeti sami zase, ampak da smo dejansko tudi zelo odgovoren član mednarodne skupnosti. Tako da tukaj jaz mislim, da smo na, on the same page, kot se reče. Ja.

Najlepša hvala, gospod minister. Tako, sedaj bom odprl drugi krog. V drugem krogu se boste prijavili, če želite dopolnitev. Začenjam s prijavami, kar prijavite se vsi.

Tako imamo sedaj drugi krog. Gospod Černigoj, vi ste prvič prijavljeni v drugem krogu, vi imate 3 minute. Kolegica Alenka Bratušek želi dopolnilno vprašanje, vi pa imate 2 minuti, ker je dopolnilno. Izvolite. Kolega Černigoj, vi ste prvi prijavljeni v tem krogu.

Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo, spoštovani gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi.

Jaz se vam bi uvodoma rad, gospod minister, zahvalil za vašo že dosedanjo razpravo. Jaz se strinjam, da sodelovanje je potrebno v bistvu na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve in tukaj bi res pohvalil vaše odgovore na področju sodelovanja. Predvsem mogoče tukaj me malo več zanima med sodelovanjem med državnim zborom in ministrstvom za zunanje evropske zadeve. Mogoče bi bilo tukaj smiselno tudi razmisliti o nekem skupnem operativnem modelu sodelovanja, in to, kar ste rekel o skupnih prijateljstev in k sodelovanju v prihodnosti seveda bi nekako tudi, in tukaj se strinjam s kolegom Todorovićem, nekako morali tudi še bolj slediti tem gospodarski diplomaciji, gospodarskim v bistvu nekem sodelovanju, ki ga nekako zasledujemo slovensko gospodarstvo. In tukaj me veseli, da je v bistvu neko pripravljenost za sodelovanje in vpogled v to gospodarsko diplomacijo, v bistvu velik poudarek na tem področju in jaz nekako sem tudi sodeloval, deloval v gospodarstvu, si tega samo želim in pozdravljam. Zato mogoče res to še boljše sodelovanje, predvsem pa, da bi poskušali najti nek skupen diskurz v prihodnost, ker kot ste sam rekel, ne v bistvu zunanja politika, gospodarska diplomacija ni samo zunaj Slovenije, ampak tudi znotraj Slovenije, in jaz to samo pozdravljam in v bistvu si res želim nekega operativnega modela oziroma boljšega sodelovanja med Državnim zborom in Ministrstvom za zunanje, za zunanje in evropske zadeve.

Hvala.