Evo, glede na to, da je ura dve, lahko seveda začnemo z Odborom za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Seveda vse članice in člane odbora lepo pozdravljam, pozdravljam tudi vse vabljene.

Najprej naj povem, da imam zdaj zaenkrat dva nadomestila, in sicer Aleksander Štorek nadomešča Borisa Mijiča in pa Tereza Novak nadomešča magistro Tamaro Kozlovič.

S sklicem seje ste dobili dnevni red seje odbora in sicer dve točki, prva je Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in identično Predlog proračuna za leto 2028. Ker v poslovniškem roku nisem dobil nobene, nobene druge, nobenega drugega predloga, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli tudi s sklicem sej. Zdaj kot tudi drugi odbori približno isto delajo, predlagam, da obravnavo obeh točk združimo, in sicer tako, da predstavnikom predlagatelja najprej damo besedo, da predstavnika, obe predstavita oba predloga akta, nato pa seveda dam besedo vsem vam, spoštovane članice in člani.

Na sejo so vabljeni bili Ministrstvo za finance in pa Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Tako da to je to za začetek, osnovni podatki.

Zdaj pa pričenjam z obravnavo Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in Predlog proračuna za leto 2028.

Zdaj amandmajev še nimamo nobenih, nobenih kvalificiranih predlagateljev, niti predloga za amandma odbora, tako da najprej dajem besedo predlagateljem, se pravi, glede, se pravi, minister za finance, minister za kohezijo. Meni je vseeno ampak glede na to, da smo na Odboru za kohezijo, vem, da imate vi vaš proračun, vseeno, proračun je en širši, tako da bi dal najprej predstavnikom finance, pa prosim, da se predstavite, lepo prosim.

Dober dan in najlepša hvala za besedo.

Sem Matej Meško iz sektorja za proračun Ministrstva za finance in kot je bilo rečeno in tudi v navadi, bomo naredili le nekako širok pregled, kar se tiče proračuna kot splošnega, potem pa bo ministrstvo bolj podrobneje.

Kot rečeno, je pred vami Predlog sprememb proračuna za leto 2027 in Predlog za leto 2028, kjer sta oba proračuna izhajala, kot prvo iz napovedi gospodarskih gibanj, iz jesenske napovedi Umarja. Nato tudi smo upoštevali zakonske in druge obveznosti in tudi prioritete Vlade. Pomemben del pa je tudi, kar se tiče tega odbora so napovedi pri izvajanju evropske kohezijske politike in tudi drugih EU sredstev.

Če se najprej dotaknem leta 2027, je v predlogu sprememb 17 milijard prihodkov, kar je za slabih 7 odstotkov več kot v lanskem sprejetem proračunu. To pa je na račun napovedi višjih davčnih in kapitalskih prihodkov. Hkrati pa se tudi povečujejo odhodki, tudi za slabih 7 odstotkov, na 19,4 milijarde evrov. To je predvsem kot prvo zaradi višjih vlaganj v cestno in železniško infrastrukturo, na to imamo višjih subvencij privatnim, privatnim podjetnikom in zasebnikom, tudi zaradi višanja obrambnih izdatkov, potem tudi višanja transfera v pokojninsko blagajno ter tudi zaradi večjih vplačil sredstev v proračun EU. Če vse skupaj upoštevamo bi tako znašal primanjkljaj 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 BDP-ja.

Kar se tiče leta 2028, se načrtuje, kot prvo, 17,7 milijarde evrov prihodkov, kar je za slabe 4 odstotke več kot v spremembah 2027. Razlogi so enaki kot pri 27., na drugi strani pa so odhodki predvideni v višini 19,4 milijarde evrov, kar je enako kot v letu 2027 v spremembah pri tem pa lahko izpostavimo pač največja področja, kot so izobraževanje, šport, socialna varnost, pokojninska varnost. Sledita pa še obramba in zaščita in promet in prometna infrastruktura. Če vse skupaj upoštevamo, bi znašal primanjkljaj 1,7 milijarde evrov ali 2 odstotka BDP, torej bistveno nižje kot v letu 2027. Za vsa vprašanja kar se tiče politike in izhodišč načrtovanja javnofinančnih prihodkov in odhodkov ter tudi sam pristop k upravljanju javnih financ, bo bolj podrobneje predstavljena na sami seji matičnega odbora za finance.

Toliko bi bilo z moje strani, hvala.

Hvala lepa. Zdaj bi dal besedo še, se pravi predstavnikom Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, državnemu sekretarju gospodu Megliču Ivanu. Izvoli, Ivan.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik odbora, spoštovane poslanke in poslanci.

Pred vami sta Predlog spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2028 v delu, ki se nanaša na Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Proračunskega uporabnika 1670. Naše ministrstvo povezuje tri področja, ki se neposredno izražajo v kakovosti življenja, to so lokalna samouprava, evropska kohezijska politika in skladen regionalni razvoj. Zato želim oba proračuna predstaviti predvsem skozi vprašanje, kaj omogočata na terenu in ne zgolj skozi skupne zneske. Po reorganizaciji državne uprave, so se sredstva nekdanjega proračunskega uporabnika 1630 prenesla na novi proračunski uporabnik 1670. Pri vseh primerjavah je zato treba upoštevati spremenjeno organizacijsko strukturo in obseg nalog.

Prva ključna točka je obravnava bilance A, za predstavitev proračunov je ključna bilanca A, bilanca B je zaradi preglednosti prikazana ločeno in je ne vštevamo v zneske, ki jih danes predstavljamo kot finančni načrt izvajanja politik in programov ministrstva. Bilanca A za leto 2027 izkazuje dobrih 714 milijonov evrov in za leto 2028, 395 in pol milijona evrov. Druga ključna točka je leto 2027, to je izvedbeno leto kohezijske politike. Končni finančni načrt ministrstva v bilanci A za leto 2027 tako znaša 714 milijonov, glede na prvotni vnos ministrstva je višji za skoraj 400 milijonov. Ta povečava ni posledica širitve administracije, skoraj v celoti je povezano z dodatnimi pravicami porabe za evropsko kohezijsko politiko. Tristo 25 milijonov evrov evropskih sredstev in 75 milijonov slovenske udeležbe. Najpomembnejše sporočilo je zato jasno. Dodatnih teh 400 milijonov evrov pomeni prostor za izplačilo upravičencem, izvajanje že odobrenih projektov, povračila v državni proračun in zmanjšanje tveganja izgube evropskih sredstev zaradi pravila N+3. Povečanje finančnega načrta v letu 2027 ne pomeni več administracije, pomeni pa več pravic porabe za projekte, ki se izvajajo na terenu. Tretja ključna točka je leto 2028, kjer se zagotavlja nadaljevanje Končni finančni načrt v bilanci A za leto 2028 znaša 395,6 milijona evrov. Evropska sredstva, slovenska udeležba in sredstva finančnih mehanizmov so vsebinsko usklajeni. Nižji skupni obseg glede na leto 2027 je treba razumeti predvsem kot drugačno dinamiko izvajanja evropske kohezijske politike in izplačil. Leto 2027 je zaradi finančnega mejnika N+3 izrazito izvedbeno leto, leto 2028 pa zagotavlja nadaljevanje projektov in razvojnih ukrepov. Vladni limit za leto 2027, kot smo že rekli, znaša 348, finančni načrt pa 714. Razlika izhaja predvsem iz dodatnih kohezijskih pravic porabe in pripadajoče slovenske udeležbe. Za leto 2028 znaša vladni limit 355 milijonov, finančni načrt pa 395 milijonov. Tudi tu je razlika povezana predvsem z dinamiko evropskih projektov in nacionalnega sofinanciranja. Zakaj je proračun za kohezijo nujen? Ministrstvo opravlja naloge upravljanja za program evropskih kohezijskih politik leta 2021 do 2027. Slovenija ima v programskem obdobju na voljo 3,1 milijarde evropskih sredstev. Za 2,3 milijarde evrov so že izdane odločitve o podpori. Za 1,6 milijonov pa so potrjene operacije oziroma sklenjene pogodbe za projekte. V obdobju 2021-2027 je bilo v okviru EKP izplačanih 580 milijonov, certificiranih pa 517 milijonov evrov izdatkov. Finančni mejnik za konec leta 2027 znaša 1,6 milijarde evrov certificiranih izdatkov, zato pravice porabe niso administrativna rezerva, ampak prava varovalka, da se projekti izvajajo, zahtevki plačujejo in sredstva pravočasno povrne v državni proračun.

Kar se tiče pa regionalnega razvoja in lokalne samouprave, to so učinki za ljudi in regije. Na področju regionalnega razvoja ohranjamo ukrepe za obmejna problemska območja, narodne skupnosti, lokalno razvojno infrastrukturo in projekte povečanega pravičnega prehoda. Integralna sredstva regionalnega razvoja znašajo 27,8 milijona evrov v letu 2027 in 25 milijonov in pol v letu 2028. Evropska sredstva s slovenskim deležem znašajo 38,277 milijonov v letu 2027 in 13,241 milijonov v letu 2028. Med konkretnimi ukrepi so revitalizacija javne infrastrukture na obmejno problemskih območjih, obnove planinskih objektov, lokalni prevozi na klic, krožno gospodarstvo ter pripravo ukrepov za protipoplavno varnost poslovnih con. Na področju lokalne samouprave je cilj stabilno in predvidljivo financiranje občin, podpora skupnim občinskim upravam ter povezovanje lokalnih nalog z regionalnimi in kohezijskimi projekti.

Če zaključim, spoštovani! Predlagana proračunska proračuna zagotavljata finančne pogoje, da se že sprejete odločitve pogodbe pravočasno spremenijo v izvedene projekte in konkretne rezultate. V ospredju so pospešeno koriščenje evropskih sredstev, preprečitev izgube sredstev zaradi pravila 1 + 3, razvojne naložbe v regijah in stabilno izvajanje nalog lokalne samouprave. Naš cilj je preprost, da se načrtovana sredstva pravočasno spremenijo v boljšo infrastrukturo, kakovostna delovna mesta, dostopnejše storitve in boljše pogoje za življenje v vseh slovenskih regijah. Hvala.

Hvala lepa, državni. Evo, tako smo prva začetna pojasnila slišali. Zdaj pa odpiram razpravo za članice in člane. Izvoli, Metka Pešl Šater, izvoli, potem pa potem za tem je pa Andreja Rajbenšu.

Hvala za besedo. Predlog proračuna je obsežen dokument, vsaj tako ga jaz vidim, ki je prišel v Državni zbor z nekajdnevno zamudo. Poleg tega je obrazložitev splošnega dela za leto 2027 zelo skopa. Sploh tam, kjer vlada sredstva zmanjšuje, kot na primer štipendije, družinske prejemke, plače državnih uslužbencev, starševska nadomestila in vlada brez znanih ukrepov zmanjšuje sredstva in potem si lahko kar sami razlagamo kaj ta zmanjšana sredstva pomenijo. Mislim, da nič dobrega za javno zdravstvo, javno šolstvo, pa tudi nič od obljub za srednji razred, za pospešen razvoj in razbremenitev gospodarstva. Seveda tudi iz logičnega razloga, kar razumem, ni v predlogu proračuna, učinkov interventnega zakona, saj ta še ne velja. Na referendumu bomo izrecno proti njegovi uveljavitvi, saj škoduje srednjemu razredu in ne prinaša nič dobrega. Poleg tega bi uveljavitev interventnega zakona povišala primanjkljaj vsaj za eno milijardo evrov.

Zdaj pa k delu proračuna, ki se nanaša na naš odbor, in sicer sem bolj pregledala leto 2027. Najprej financiranje občin in zmanjševanje razvojnih razlik. Tekoči transfer občinam vključujejo predvsem sredstva za uravnoteženje razvitosti občin, za katere je za leto 2027 predvidenih 143 milijonov evrov. To je recimo približno šest milijonov evrov več od sprejetega proračuna za to leto. Ampak je pa to vseeno skoraj 34 milijonov evrov manj od realizacije v letu 2025. Zato me zanima, kaj pomeni ta razlika glede na realizacijo iz leta 2025? Koliko od teh 143 milijonov evrov je namenjenih prav uravnoteženju razvitosti občin? In koliko manj razvitim ter obmejnim območjem? Za katere projekte so namenjena sredstva in kako se bo preverjalo, ali sredstva dejansko zmanjšujejo razvojne razlike med občinami? Mislim, da Vlada s proračunoma za leti 2027 in 2028 nakazuje, da v resnici ne bo nič konkretnega naredila na področju pospeševanja zmanjševanja razlik v razvitosti občin. Najbrž bo ravno nasprotno, da se bodo razlike med mestnimi občinami in manjšimi ter srednjimi, srednje velikimi, še povečevale, še posebej pri tistih, ki so geografsko prav na robu države in bi še posebej potrebovale spodbude, tudi teh spodbud v tem proračunu ne najdem.

Glede povprečnin. Združenje občin Slovenije je za leti 2027 in 2028 izračunal višje povprečne stroške občin na prebivalca, kot je zadnja sprejeta povprečnina, torej teh 845 evrov, v Svobodi smo predlagali 855 evrov, predlog ni bil sprejet. Zanima me, ali sredstva v proračunu po vašem mnenju ustrezajo dejanskim stroškom izvajanja zakonskih nalog občin in zakaj se izračuni razlikujejo? V koalicijski pogodbi imate napovedano tudi prenovo financiranja občin, kje to v proračunu se vidi? Potem lokalna razvojna infrastruktura, se povečuje ta postavka za šest milijonov, se pravi na 108 milijonov.

Zanima me, ali so ta povečana sredstva predvidena za nove razpise, kolikšen je ta delež in ali bodo razpisna merila omogočala izvedbo projektov tudi občinam z manj lastnimi sredstvi, ki si pač težje zagotavljajo sofinanciranje in ali bodo imeli kakšno težo tudi recimo občine, mislim pri teh razpisih, razvojni zaostanek, demografske razmere, oddaljenost od središč ter stroški zagotavljanja javnih storitev. Glede javnih storitev me posebej zanima, kako bo vlada zagotovila, da prebivalci bolj oddaljenih regij ne bodo imeli slabšega dostopa do pravnih, zdravstvenih in ostalih javnih storitev kot prebivalci osrednje Slovenije, kar se zdaj pač vseskozi dogaja? Kaj konkretno, kakšne izboljšave imate za naslednji dve leti in iz katerih postavk proračuna je to razvidno?

Potem, decentralizacija, omenjate kot glavno prioriteto vlade, mislim, med glavnimi, katere konkretne pristojnosti boste prenesli iz države na občine in koliko dodatnega denarja boste zagotovili za izvajanje teh nalog? Tudi ne vidim teh postavk v proračunu.

Potem pa še nazadnje regionalni razvoj, to je posebna, v posebnem delu je koordinacija razvoja, tam je namenjeno 6000 evrov. Torej ste jih zmanjšali. Pričakovali bi vsaj sredstva za pripravo in postopno uvedbo pokrajin. Ali to pomeni, da v prihodnjem letu ni nobenega načrta glede regionalizacije, ki je, mimogrede življenjski projekt ministrice, tako se je vsaj sama izrazila na predstavitvi na tem odboru. Pač v tem predlogu res ni niti regionalizacije.

Se pravi, najbolj vsega me zanima, kako boste dosegli zmanjšanje razvojnih razlik med občinami, kaj je z regionalizacijo in seveda kje v proračunu se skrivajo te vaše obljube? Hvala.

/ izključen mikrofon/ Hvala lepa. / vklop mikrofona/ Se opravičujem, da Luka Simonič nadomešča gospoda Andreja Poglajna.

Zdaj pa, državni, sprašujem, pa finance, ali boste odgovarjali posamezno ali damo en sklop poslancev, pa potem na tri, kar povejte? Predlagam, da damo potem tri, pa vi potem odgovorite, okej.

Zdaj, prijavila se je druga, Andreja Rajbenšu, izvoli.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik.

Lep pozdrav vsem vabljenim tukaj!

Jaz bom mogoče se bolj skoncentrirala na eni dve konkretni vprašanji. Eno bi bilo torej skupina projektov pod, torej z naslovom Komunalno opremljanje romskih naselij, katere namen je seveda pomoč občinam pri osnovni komunalni infrastrukturi. Zdaj, dokument pri kazalniku javnega razpisa prikazuje torej dva razpisa, enega v letu 2025 in enega v leto 2026, tisti v 2025, mislim, da je bil zaključen. 2026, še ne vem, nimamo podatkov, ker pač iz teh podatkov, ki jih pač imamo, pač ni mogoče sklepati o teh sredstvih, pa tudi, kako daleč je ta projekt, torej koliko je kaj dokončano in tako dalje. Zdaj, predvsem me seveda tukaj zanima, če se bodo projekti v letu 2027 in pa seveda 2028 tudi nadaljevali, če niso zaključeni ali pa če bo kaj drugega, ker tudi to ni razvidno. Zdaj gradivo obravnava seveda teritorialne pristope Lasa, in tukaj za leto 2028 je cilj 24 podprtih strategij v manj razvitih kohezijskih, torej regiji in pa 13 v bolj razviti kohezijski regiji. Zdaj potrjena strategija kot taka pa seveda še ne pomeni, nekega izvedenega projekta za presojo učinkov, za to je pa seveda potrebno še kaj več. Torej, pomembni so tudi izzivi, torej pozivi, pogodbe, izplačila in pa dejanske koristi, ki nastanejo seveda od tega v lokalnem okolju. Zato bi bilo moje prvo vprašanje oziroma pod prvi sklop vprašanje: Kateri razpisi za komunalno opremljanje, torej romskih naselij, bodo odprti v letu 2027 in 2028? Koliko projektov je dokončanih in koliko jih še čaka? In pa, kakšni, torej kakšna bo časovnica izplačil, torej kakšni so pogoji občinske soudeležbe in pa kot sem že prej rekla, kakšna je učinkovitost pristopa Lasa na območjih z najmanj razvitimi možnostmi?

Naslednji sklop pa naslednje vprašanje. Se bom pač malo osredotočila bolj na moj rojstni kraj, torej na Maribor. Zdaj, v prejšnjem mandatu, torej v mandatu doktor Goloba je bil Maribor to, kar je, tudi vedno ponavlja in kar kažejo tudi seveda številke, je bil Maribor enostavno investicijska prioriteta Vlade, kar se ni zgodilo do te vlade še nikoli, kar seveda kažejo tudi projekti, ki so bili v tem času izpeljani, torej skozi proračunska sredstva in pa seveda tudi skozi evropska sredstva, da jih ne bom vseh naštevala, ta večja so tako znana in zelo dosti je tudi manjših projektov. Ampak, če govorim o skupni vrednosti lahko govorim nekje o cirka proračunskih sredstvih samo v letu 2022 do 2026, pustila sem 2021 in 2027 na strani, kamor spadajo seveda evropska kohezijska sredstva je bilo nekje okrog 350 milijonov samo proračunskih sredstev, torej plus še potem evropska sredstva nekje cirka 600 oziroma nekaj čez 600 milijonov. Če bi pa pogledali celo obdobje 2021-2027, pa celo cirka 900 milijonov, torej malo manj kot milijardo. Tako da se lahko vsi najbrž strinjamo, da je bil za prejšnjo vlado Maribor seveda resnično je pomenil investicijsko prioriteto. Zdaj mene seveda zanima. Ali boste tudi v tem obdobju torej nadaljevali torej in sledili ambicioznosti proračuna, ki je takšen kot je bil seveda v prejšnjem mandatu? In če mi seveda lahko katere projekte seveda izpostavite, ne tiste, ki zdaj so že do leta 2027, ampak tudi kaj drugega, kakšne večje projekte seveda govorim.

Hvala lepa.

Hvala lepa. In zdaj v tem krogu bom dal še gospe Terezi Novak besedo, potem bi pa prosil za odgovore. Hvala.

Hvala lepa za besedo. Jaz bi najprej tudi začela na splošno se mi zdi, da lahko nas, ljudi kar skrbijo te spremembe proračuna za leto 2027 in tudi potem predlog za leto 2028. Čeprav se sredstva dvigujejo, je manj sredstev za ljudi. Predvsem je tukaj po mojem, smo lahko kar zaskrbljeni, manj sredstev za socialo, za transferje gospodinjstev in posameznikom, družinski prejemki se znižujejo, Sredstva za javne uslužbence tudi. No, dobro, to je na drugem, manj, manj tudi izredne denarne socialne pomoči, ne samo denarne socialne pomoči, kar pomeni neposredno to, da lahko se ljudje v času, ko recimo prihaja posebej ta zdaj zimska sezona, pa draginja, obrnejo mogoče za kakšna dodatna sredstva, če jim zmanjka. Meni se zdi to čisto nedopustno. Na račun tega se zelo povečujejo sredstva za orožje, na drugi strani manj sredstev za raziskave, manj sredstev za raziskave, manj sredstev za študijsko dejavnost, manj za znanstveno, raziskovalno in inovacijsko dejavnost, kar pomeni po mojem vložek v razvoj Slovenije kot visoko razvite države, ki ustvarja delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Vse to je po mojem nekaj, kar nas lahko vse državljanke in državljane skrbi. Najbrž vsi poznamo rek znanje je orožje, ampak to ne pomeni, da namesto znanja kupuješ orožje. Ampak te proračunske podlage kažejo prav na to, kot da razumemo znanje in razvoj z nakupom orožja. Tako da jaz mislim, da je, da res lahko vse državljanke in državljane krepko skrbi kam Slovenija gre.

Zdaj pa, če preidem na ta del, ki ga danes obravnavamo, je bilo že rečeno, da je ministrica, pravzaprav je tudi nas mogoče od vseh ministrov še najbolj navdušila s svojo predstavitvijo. Tudi s tem, da so pokrajine nekaj, kar ona smatra kot svojo svoje poslanstvo ali kakorkoli v tej vladi, vsaj tako sem jaz razumela, ampak zdaj se pa to ne vidi v proračunu. V programu lokalne samouprave je navedeno kot cilj operativne aktivnosti za ustanovitev pokrajin, ampak v obrazložitvi pa tega proračuna pa ni nobenih določenih kazalnikov in potem je v bistvu težko kakorkoli oceniti ali gre tu samo spet za navajanje nekih dejstev, ki se dobro slišijo ali je tukaj je tudi namen, da se kaj naredi brez kakršnekoli časovnice ali pa ocene posledic nekih prenosov nalog. V bistvu ne moremo govoriti o tem, da se karkoli na tem področju dela in iz tega proračuna ne izhaja, da bi se.

In zato bi vprašala, kateri konkretni dokumenti, analize ali pa predlogi bodo pripravljeni do konca 2027 in 2028 za ta namen? Kakšna sredstva in kadri so namenjeni tej nalogi? In kako bo zagotovljeno, da decentralizacija ne bo pomenila prenosov nalog brez sredstev oziroma da se ne bo iztekla iz tega, kar vidimo zdaj, da si vsak minister skoraj že določi svoje rojstno mesto za ministrstvo in se to prodaja kot decentralizacija. Tako da me zanima predvsem ta del, ki se tiče pokrajin. Hvala lepa.