Lep pozdrav, spoštovani kolegice in kolegi!

Začenjam 4. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanca Tomaža Laha. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni tudi poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega zbora. In vse tudi prav lepo pozdravljam!

S sklicem ste prejeli dnevni red. V poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, zato je določen tak dnevni red seje odbora, kot ste ga sprejeli s sklicem.

In prehajamo kar na 1. točko dnevnega reda, to je Stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča EU za začasno zaprtje poglavij 15 (energetika) in 17 (ekonomska in monetarna politika) za Črno goro.

Gradivo smo prejeli od Vlade 9. 10. na podlagi tretjega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Del omenjenega gradiva ste poslanke in poslanci zaradi varovanih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Skrajni rok za odziv Državnega zbora je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

Prosim, državnega sekretarja doktor Stanislava Raščana, da nam predstavi osnutek skupnega stališča EU in stališča Republike Slovenije, prosim.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Hvala lepa, gospe poslanke, gospodje poslanci, predvsem za izredno sejo. Ker danes bo že potekala potem tudi medvladna konferenca, zaradi tega smo vas prosili za to izredno sejo in smo veseli, da ste jo v tako kratkem času lahko sklicali. Dovolite mi, da predstavim Predlog stališča Republike Slovenije do osnutkov skupnih stališč EU za začasno zaprtje poglavij 15 (energetika) in 17 (ekonomska in monetarna politika) pristopnih pogajanj s Črno goro. Republika Slovenija podpira osnutke skupnih stališč EU za začasno zaprtje obeh poglavij, na podlagi ocene Evropske komisije, da je Črna gora izpolnila zaključna merila za obe poglavji. Podpiramo predlagano prehodno ureditev energetskih ciljev do leta 2030 in dogovorjeno posebno ureditev uporabe evra ter nadaljnje spremljanje prevzetih obveznosti.

Na področju energetike je Črna gora dosegla zadostno zakonodajno uskladitev, zagotovila pravno in funkcionalno ločitev elektroenergetskih operaterjev ter vzpostavila okvir za obvezno naftne rezerve. Te trenutno dosegajo približno 40 odstotkov zahtevane ravni. Do pristopa mora zagotoviti celotno obvezno raven zalog. Napredovala je tudi pri energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Čeprav Črna gora v poglavju 15 ni zaprosila za odstopanje ali prehodna obdobja, EU predlaga posebno prehodno ureditev energetskih ciljev do leta 2030. Črna gora ne bi prispevala k skupnim ciljem EU za leto 2030, temveč bi izvajala indikativne nacionalne cilje na podlagi zavez v energetski skupnosti, vključno z najmanj 50 odstotnim deležem obnovljivih virov. Namen je ohraniti že dogovorjeni okvir EU do leta 2030 in pripraviti državno, državo na uskladitev z okvirom do leta 2030.

Črna gora je uskladila pravni okvir za neodvisnost centralne banke, prepoved monetarnega financiranja javnega sektorja in privilegiranega dostopa javnih organov do finančnih institucij. Ustavna sprememba z dne 24. avgusta 2026 omogoča, da je stabilnost cen zakonov zakonov določena kot primarni cilj centralne banke. Napredovala je tudi pri proračunskem okviru in vzpostavljanju delujočega tržnega gospodarstva. Zakon o proračunu in fiskalni odgovornosti krepi fiskalna pravila, srednjeročno načrtovanje in nadzor fiskalnih tveganj, Fiskalni svet je kadrovsko vzpostavljen, zagotoviti pa je treba njegovo dejansko neodvisno delovanje.

Posebnost poglavja je ureditev uporabe evra. Črna gora ga uporablja enostransko. Ob pristopu k EU bo Črna gora evro lahko izjemoma še naprej uporabljala na podlagi nacionalnega prava, vendar s tem še ne bo postala članica evrskega območja. Za poznejši vstop v evrsko območje bo morala izpolniti prilagojeni okvir za oceno vzdržne konvergence, ki zagotavlja ekonomsko enakovredno presojo kot pri drugih državah članicah, ter sodelovati v mehanizmu RM2, najmanj dve zaporedni leti. Dogovorjena ureditev bo vključena v pristopno pogodbo. Črna gora za izvajanje pravnega reda EU v poglavju 17 ni zaprosila za prehodna obdobja. Posebna ureditev evra je ločena od tega vprašanja. Hvala lepa.

Hvala državnemu sekretarju.

Odpiram razpravo. Kolega, izvolite.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovani državni sekretar, hvala vam za to hitro in zelo jasno predstavitev.

Zdaj, kot ste sami omenili, tudi mi sami podpiramo nekako zaprtje 15. in 17. poglavja. Med, napredek med Črno goro in na poti v Evropsko unijo, seveda za, začasno zaprtje ne pomeni še, da se tega poglavja ne da odpreti v prihodnosti, ampak v bistvu zdaj mogoče samo dva poudarka, na področju energetike. Vsaj po mojem vedenju so ključni, ključne tematike, ključne točke, zanesljivost oskrbe, uskladitev s pravnim redom Evropske unije in izvajanje energetskih podnebnih, podnebnih ciljev, ne. Tukaj bi mogoče se tudi mogoče nekako v sami razpravi nekako povprašal na tri, tri ključna vprašanja tukaj. Ali bo Črna gora pravočasno sprejela in izvajala nacionalni energetski in podnebni načrt? To je ena taka zadeva. Druga je, kako bo zagotovila uskladitev s pravili EU o električnem trgu in varnosti oskrbe z naftnimi derivati? In tretja mogoče tudi tega, ker se tudi mogoče o tem veliko pogovarjamo tudi v Sloveniji, kakšne so možnosti za večjo brezmejno energetsko povezanost in vključevanje obnovljivih virov?

Zdaj, kar se tiče pa pri drugem področju, pri ekonomski in monetarni politiki, pa je potrebno, kot ste že sami omenili, pozornost nameniti fiskalni vzdržnosti, predvsem tukaj pri neodvisnosti centralne banke in kar ste na koncu omenili, posebnostim uporabe evra v Črni gori. Zdaj, če gremo, kar se tiče v bistvu neodvisnosti centralne banke. Zame so pomembne točke, pomembne, fiskalna vzdržnost predvsem, to je ena zadeva, kakovost statističnih podatkov, ki jih od njih dobimo in neodvisnost centralne banke.

Zdaj, Evropska komisija je v poročilu za leto 2025 opozorila na zamude pri imenovanjih v vodstvo centralne banke Črne gore ter na tveganje, na njeno neodvisnost. Pa mogoče, če veste, če so tukaj že kakšen korak, korak naprej naredili?

Zdaj, kar se tiče pa evra, ja, kot v bistvu, Črna gora je ena od držav za odstopanje od porabe evra v smislu pravil Evropske unije in tukaj ste že pač odgovorili na moje vprašanje, da to ne pomeni, včlanitev Črne gore v Evropsko unijo, ne pomeni avtomatsko pridobitev evra, ampak se bo nekako morala Črna, Črna gora v tem, da bo prišla v monetarni, monetarni sistem, še dodatno pogajati in dosegati vse te maastrichtske kriterije, ki smo jih vse ostale države članice dosegli. Tako, da čisto mogoče malček za odgovor. Hvala.

Hvala, kolega Černigoj.

Želi še kdo? Izvolite poslanka Gržinič. / govorita hkrati/

Samo eno konkretno vprašanje. Se pravi, Črna gora ne glede na to, da je pravzaprav že od leta 2002 uporabila evro, ima pri pristopnih pogajanjih popolnoma enak status kot vse države kandidatke, ki tega niti približno nimajo. Se pravi, ni s tem nič pridobila pri pogajanjih.

Hvala, kolegica Černigo..., Geržina, pardon. / oglašanje iz dvorane/ Kolegica Rajbenšu. Gržinič.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica. Lep pozdrav vsem vabljenim tukaj. Kolikor sem seznanjena, je Črna gora trenutno najdalje od teh držav, ki bi rade pristopile, torej od kandidatk, ker ima odprta vsa poglavja in mislim, da ima že začasno zaprtih 18, če sem prav seznanjena. Danes sicer govorimo tukaj, torej o tem poglavju 15 pa 17. Torej, kot je bilo že omenjeno, o energetiki in pa o evru. Izpolnjena bi naj bila ta merila, kakor je tukaj zapisano, torej, da so izpolnili torej, zakonodaja je zelo visoko usklajena, kar se tiče gospodarstva in pa denarne, torej politike, pa enako. Mislim, da ne govorimo tu samo o evru, ampak tudi seveda kako bo šlo za državni proračun, kakšna je neodvisnost banke in tako dalje, torej centralne banke. Jaz bi imela v bistvu bolj tu vprašanje, za kar sem se zavzela je seveda, da kar je bilo že danes omenjeno, da seveda je to tako pozno, da ste to tako pozno, ne vem, obravnavali, ker moramo to danes do 13.

ure narediti. Ne vem, kaj se je delalo prej. Tako da bi vas vprašala, kako to, da smo to tako pozno oziroma dobili? In ne vem, če smo, mislim, da smo zadnji celo, ki čakajo na naše soglasje, če sem prav seznanjena, tako da me zanima, zakaj je do tega prišlo?

Pod drugo bi vas pa še mogoče vprašala, kaj se vam zdi kje v Črni gori ali pa tukaj se vam zdijo največji izzivi torej kaj bi morala država še na tem področju še kaj drugega urediti?

Hvala lepa.

Hvala, kolegica. Še kdo od poslank in poslancev? Ne vidim želje, tako da vabim predstavnike vlade za odgovore? Izvolite.

Hvala lepa. Hvala lepa za vsa vprašanja. Jaz imam s sabo gospo Eliško Kersnič Žmavc, vodjo sektorja za jugovzhodno Evropo in širitev EU, in veleposlanico Natašo Bergel. Tako da predlagam, da oni odgovorite na konkretna vprašanja.