Spoštovane članice in člani ter cenjeni gostje, lepo vas pozdravljam. Pričenjam 7. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost.

Na seji kot nadomestni člani oziroma članice odbora s pooblastili sodeluje Martin Mikolič, ki nadomešča poslanca Srečka Ocvirka.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje 22. oktobra 2026 ste prejeli naslednji dnevni red: pod točko 1 - Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, pod točko 2 - Letno poročilo o doseganju ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi za leto 2025 ter pod točko 3 - Pobude in vprašanja članov odbora. Predlogov za spremembo dnevnega reda nisem prejela, zato ugotavljam, da je dnevni red določen, kot je bil določen s sklicem.

Prehajamo na 1. točko, to je na obravnavo Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ga je državnemu zboru predložila vlada ter je objavljen na spletnih straneh državnega zbora.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 27. seji 9. oktobra 2026 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Poslanske skupine SDS, NSi, SLS, FOKUS, Demokrati ter Resni.ca so 21. oktobra 2026 zahtevale sklic nujne seje odbora s to točko dnevnega reda.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 27. oktobra 2026 in mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 23. oktobra 2026.

K tej točki sem vabila Ministrstvo za kmetijstvo, Zakonodajno-pravno službo, Državni svet, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Zadružno zvezo, Sindikat kmetov Slovenije, Čebelarsko zvezo Slovenije.

V poslovniškem roku, torej do začetka obravnavane te točke, ni bil vložen noben amandma.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Najprej dajem besedo ministru za kmetijstvo Janezu Ciglerju Kralju kot predstavniku predlagatelja. Izvolite.

Hvala, predsednica. Dobro jutro, dober dan vsem. Članice, člani odbora.

Najprej naj se vam res zahvalim vsem, ki ste omogočili, da ta zakon gre po hitrem postopku, zato, da bomo čim prej spravili pač nujno pomoč do naših kmetic in kmetov. In sem vesel, da se nadaljuje ta tradicija, lahko rečem, enotnosti odbora za kmetijstvo, ki jo spremljam že v bistvu več kot desetletje, da vemo, da je naša naloga čim hitreje spraviti pomoč do teh, ki jo najbolj potrebujejo.

Dodatna obrazložitev, naj vam še dodatno utemelji, zakaj gremo s to spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih. In sicer, vsi spremljamo trenutno geopolitično stanje; razmere se hitro spreminjajo, napetosti so številne, ekshalirajo blizu nas, vedno bližje nas. Potem poleg geopolitičnih napetosti imamo podnebne spremembe, vedno več naravnih nesreč, bolezni. In kmetijski sektor se pač zaradi vsega tega sooča z vedno pogostejšimi krizami in seveda tudi tržnimi nihanji in to povzroča motnje v poslovanju kmetijskih gospodarstev oziroma v gospodarski dejavnosti pridelave, prireje in predelave, kar povečuje tveganje za opuščanje kmetovanja ter neobdelanost zemljišč. Ta predlog zakona bo omogočil, da se uporabijo sredstva iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti zemljišč za ukrep pomoč zaradi resne motnje v poslovanju, ki ga sicer podrobneje opredeljuje zakon o kmetijskih zemljiščih v svojem 45. členu. Tudi postopek, ki je določen v Zakonu o kmetijstvu, bo podlaga za namenitev te pomoči. Bo pa to, če povzamem, omogočilo, da mehanizmu Evropske komisije, ki je namenjeno za blažitev draginje mineralnih gnojil in goriv, temu je v evropskem mehanizmu, od tega je v evropskem mehanizmu Sloveniji namenjenih 2,7 milijona evrov, dodamo slovenska, slovensko udeležbo sredstev v najvišji možni meri, in sicer 200 odstotkov tega zneska, torej 5,4 milijona evrov v letošnjem letu.

Prosim vas za podporo spremembi tega zakona, hvala tudi Zakonodajno-pravni službi za mnenje. Kolikor smo videli, ni bilo pripomb na predlog zakona. Če bo ta zakon hitro sprejet v Državnem zboru, potem bo ta pomoč lahko še letos prišla do kmetic in kmetov. Skupaj 8,1 milijona evrov za blažitev draginje goriv in umetnih gnojil, kar je pa ključno in mislim, da vsi skupaj delimo stališče, da je potrebno to čim hitreje spraviti do kmetic in kmetov.

V naslednjih letih bo pa ta zakon omogočil, da tudi iz tega proračunskega sklada oziroma proračunske postavke v letih 2027, 2028 in 2029. Lahko se uporabi za te namene do 1,5 milijona evrov, skupaj do leta 2029 potem slabih deset milijonov evrov. Prosim za podporo in se veselim debate na tem odboru, ki je vedno bila konstruktivna in strokovna in predvsem usmerjena v dobrobit kmetov.

Pa še predsednica čisto logistično. Zaradi Odbora Vlade za gospodarstvo bi jaz, če se bo odbor zavlekel, moral nekje 10:40 zapustiti sejo, ampak me bo nadomestila državna sekretarka, če bo potrebno. Hvala.

Hvala ministru za predstavitev.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, magistrica Saša Bricelj Podgornik za obrazložitev pisnega mnenja? Ne.

Sedaj dajem besedo še predstavniku Državnega sveta, gospodu Branku Tomažiču, izvolite.

Ja, hvala za besedo in lep pozdrav tudi v mojem imenu!

Naša komisija je podprla Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, v razpravi pa smo razpravljali, da je kar težko spustiti ta denar iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ker vemo, da zelo nujno rabimo denar za obnovo zemljišč, kmetijskih, pa tudi za namakalne sisteme, vendar zakon podpiramo. Hvala.

Hvala gospodu Tomažiču za predstavitev.

Želi besedo še predstavnik oziroma predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, doktor Jože Podgoršek? Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci, minister z ekipo, spoštovani ostali gostje!

Tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici smo pregledali predlog, Predlog spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih. V bistvu se spreminja bolj ali manj en člen in kot je že minister pojasnil, se dodaja možnost porabe sredstev te namenske postavke od odškodnin zaradi pozidave kmetijskih zemljišč za pomoč kmetijam, zaradi motenj v kmetijstvu. Bom zelo iskren. V tem delu tudi sam ali pa mi kot zbornica smo močno pritiskali na ministrstvo, da vendarle tej državni pomoči oziroma tej pomoči, ki en del pokriva tudi Evropska unija, dodamo dvakratni znesek. No, in to je sedaj ena možnost, da lahko kmetijam pomagamo v najvišji možni meri, kar nam Evropska komisija dovoljuje. Po zagotovilu ministrstva, ministra, tudi ostaja dovolj sredstev za ostalo namensko porabo, še posebej po zadnji spremembi Zakona o kmetijskih zemljiščih, v času prejšnje vlade, ko se je odškodnina dvignila, torej, glede na to, da minister, ministrstvo zagotavlja, da bo dovolj sredstev za odpravo zaraščanja za, kmetijskih zemljišč, za gradnjo namakalnih sistemov, potem tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici spremembo zakona podpiramo. Hvala.

Hvala doktor Podgoršku.

Sedaj želi besedo še predstavnica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, magistrica Irena Tušar? Izvolite.

Irena Tušar (predstavnica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov): Pozdravljeni, spoštovane poslanke, poslanci, ostali gostje!

Glede na to, da je zagotovljeno, da bodo ostala tudi sredstva za odpravo zaraščanja, in za nakupe kmetijskih zemljišč, kar se tudi financirajo sredstva na Skladu kmetijskih zemljišč, nimamo pripomb na dopolnitev zakona.

Hvala, gospe Tušar. Želi besedo še predstavnik Čebelarske zveze Slovenije? Nimamo nikogar. Pa tudi iz Sindikata kmetov niso prišli.

Prehajamo na razpravo o členih predloga zakona. Predlagam, da v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika o obeh členih razpravljamo in nato tudi glasujemo skupaj, kajti ni bil vložen noben amandma. Ali kdo takšnemu predlogu nasprotuje? Ne. Tako dajem v razpravo oba člena predloga zakona. Želi kdo razpravljati? Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani minister, spoštovane kolegice in kolegi.

Zdaj, slišali smo eno kratko predstavitev s strani predlagatelja in ostalih gostov. Zdaj, če bi povzela vse, kar ste povedali, bi rekla, da se vsi strinjamo, da slovenski kmetje v letošnjem letu nedvomno potrebujejo pomoč in to seveda čim prej. V Poslanski skupini Svoboda smo pripravili tudi predlog zakona, s katerim smo predvideli rešitve, s katerimi bi lahko kmetom pomagali, vendar ste se, se je koalicija odločila, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ker menda ni dovolj sistemsko bil naravnan, pa vendar je omogočal dokaj hitro odzivanje na trenutno situacijo. Seveda razmere, razmere trenutne so zahtevne, država se mora nanje odzivati, vendar veliko vprašanje je, na kakšen način se država odziva, in kakšno ceno za današnje odločanje plačujemo potem v prihodnosti. Tudi v preteklosti so stanovske kmetijske organizacije opozarjale, glasno opozarjale na ogroženost slovenskega kmetijstva. Pošiljali protestne zahteve, organizirali proteste, zahtevali sistemske spremembe. Tudi letos februarja smo konstantno poslušali o zahtevah slovenskih kmetov in nevzdržnih razmerah. Danes teh protestov, zahtev ni slišati, vsaj ne tako zelo glasno, kot so bile v začetku letošnjega leta.

Zdaj, pred nami je zakon, predlog zakona, ki posega v namenski vir financiranja, v sistemski vir financiranja, ki je bil namenjen varovanju in razvoju kmetijskih zemljišč, pa vendar nekega velikega nasprotovanja oziroma sploh nasprotovanja s strani kmetijskih stanovskih organizacij zdaj ne slišim. Kar se tiče spremembe, pa sem morda za razumevanje in za širšo sliko, kaj konkretno v tem členu, kaj je možno financirati iz prejetih odškodnin, iz zbranih odškodnin zaradi pozidave kmetijskih zemljišč, ker dobro vemo vsi skupaj, da ko so enkrat kmetijska zemljišča pozidana, so izgubljena za vedno. Torej iz samih odškodnin pa bi z ukrepi kmetijske zemljiške politike odpravljali lahko zaraščanje in izvajali agrarne operacije, tudi med to šteje tudi nakup kmetijskih zemljišč. Tudi financira se gradnja, sanacija vodnih zadrževalnikov, za kar vemo, da bo v prihodnosti nujno, nujno potrebno poskrbeti. Tako da dobro vemo, zakaj so bile odškodnine uvedene, iz razloga ravno tega omejene dobrine, kot so kmetijska zemljišča, in vemo, da je prostor takšen, da ni tega neomejeno in ko enkrat začnemo z gradnjami in pozidavami, potem je treba razmišljati, kako bomo to izgubljeno, ta izgubljen prostor tudi nadomestili. Tako, da v prejšnjem mandatu smo celo podvojili te odškodnine, kar pomeni, da je bistveno več sredstev potem bilo namenjenih nadgradnji oziroma razvoju kmetijskih zemljišč. In ravno zaradi tega smo želeli spodbujati gradnjo na slabših kmetijskih zemljiščih, ki niso tako primerne oziroma ne tako rodovitne kot drugi. In tudi v leta 2025 ste stanovske organizacije oziroma Kmetijsko gozdarska zbornica takšno usmeritev jasno podprla. Če preberem mnenje oziroma stališče, ki ste ga dali na odškodnino na spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih leta 2025 ste zakonodajalca sicer posebej opozorili, da zbrana sredstva iz naslova odškodnine ne smejo biti namenjena nakupu kmetijskih zemljišč, ne smejo biti namenjena Skladu kmetijskih zemljišč za nakup ter za izvajanje pilotnih in raziskovalnih projektov, pa vendar naj bo namenjena predvsem obnovi zaraščenih in degradiranih kmetijskih zemljišč ter za gradnjo in vzdrževanje namakalnih sistemov in plačilo odškodnin za zasebne lastnike zemljišč, ki so omejeni pri njihovem gospodarjenju zaradi zavarovanih območij, kot je Natura ali pa vodovarstvena območja.

Zdaj, v vašem mnenju, ki ste ga poslali 7. oktobra na podlagi za ta predlog, ki ga imamo danes na mizi, pa samo predlagate, da se pri načrtovanju porabe teh sredstev ohrani ustrezno ravnotežje med kriznim financiranjem in dolgoročnimi vlaganji v kmetijska zemljišča. Zelo dober predlog. Upam, da bodo na ministrstvu to tudi upoštevali. Tako da od vas sem morda pričakovala oziroma bi pričakovali tudi kmetje na terenu, da boste malo bolj glasen zagovornik prihodnosti slovenskega kmetijstva in razvoja kmetijske panoge. Tudi lahko bi od vlade zahtevali dodatna sredstva za izplačilo odškodnin in ne pristajali na to, da se današnja pomoč financira na račun jutrišnjega razvoja. V preteklosti je bil celo leta, če se spomnimo na leto 2012, je takratna Vlada, pa lahko ugibamo kdo je bil predsednik Vlade takrat, celo želela ukiniti odškodnine kmetijskih zaradi spremembe namembnosti oziroma jih je takrat močno, močno znižala. In takrat je Slovenska ljudska stranka temu odločno nasprotovala. In upam, da bodo danes tudi bili glasni pri zaščiti kmetijskih zemljišč oziroma razvoju kmetijstva na ta način. Tako da se ne čudim, da ta ista politična stran posega v sistem kmetijskih zemljišč. Sicer odškodnin ne ukinja, odpira pa možnost, da bo zbrani denar porabljen v druge namene. Tako da glede na to, da imamo izjemno malo kakovostnih zemljišč v Republiki Sloveniji in soočamo se z vedno bolj pogostimi sušami, podnebnimi spremembami, s pritiski pozidave. Seveda bi morali več vlagati v namakanje, izboljševanje zemljišč, povečanje njihovega proizvodnega potenciala. Sicer sem slišala, da vam je minister obljubil, da bodo sredstva za vse to zagotovljena. Resnično upam, da ve od kod, ali bo še izčrpal kateri drugi sklad, da bo ta sredstva zagotovil, ker iz proračunskega, če bi imeli ta sredstva v proračunu, bi lahko tudi zagotovili sedaj za odškodnine in pustili namenska sredstva oziroma vir financiranja, ki je že predviden za razvoj kmetijskih zemljišč. In iz predloga beremo, da Vlada se iz tega namenskega vira letos počrpa 5,4 milijona evrov za pomoč zaradi motenj v poslovanju in v naslednjih treh letih 1,5 milijona letno. Torej, predvidevamo, da bodo te že veste, da bodo motnje v poslovanju v tako velikem obsegu in že vnaprej zagotavljate sredstva za to. Torej vlada očitno za pomoč kmetijstvu ne želi zagotoviti dodatnega denarja iz splošnega proračuna, posegate v sredstva, namenjena njenemu dolgoročnemu razvoju. Tako da za vas, minister, imam vprašanje, da če veste koliko namakalnih sistemov bo zaradi te odločitve manj zgrajenih, koliko zemljišč bo ostalo zaraščenih in kako boste zagotovili, da sredstva za razvoj kmetijskih zemljišč ne bodo vsako leto znova postala rezerva za reševanje tekočih zadev - konkretno, od kod in na kakšen način imate to namen, ne samo da pač boste. Tako da spoštovane kolegice in kolegi, slovensko kmetijstvo ne potrebuje pomoči za naslednjih nekaj mesecev, ampak dolgoročno politiko varovanja kmetijskih zemljišč, vlaganje v proizvodnjo hrane in zanesljiv sistem pomoči ob krizah. In če bomo denar, ki je namenjen varovanju in izboljševanju kmetijskih zemljišč, porabljali za reševanje trenutnih kriz, ne da bi zagotovili dodatne vire financiranja, potem ne rešujemo prihodnosti slovenskega kmetijstva, rešujemo zgolj trenutne težave sedanje vlade.

Hvala.

Hvala.

Sedaj dajem besedo gospodu Jožetu Lenartu, izvolite.