Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje, lep pozdrav. Začenjamo 30. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 30. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 2. novembra 2026, s samim sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke z dnevnega reda ali za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli, državnemu zboru zato predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Pa prehajamo na odločanje. Najprej prosim poslanke in poslance, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Pa kar glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Prekinjam glasovanje. A je zdaj v redu? Okej, še enkrat začenjamo glasovanje. Evo dela, kar izvolite glasovati. Navzočih 75 poslancev, za je glasovalo 75, proti ni bil nihče, s čimer ugotavljam, da je 30. da je dnevni red 30. izredne seje tudi določen.

Prehajamo na 3. točko dnevnega reda, to je na Predlog sklepa o pravici gospe Martine Haring do opravljanja funkcije poslanke za preostanek mandatne dobe Državnega zbora.

Ker je Borisu Mijiču s 16 oktobrom 2026 prenehal mandat poslanca, je Državna volilna komisija Državnemu zboru posredovala sklep, s katerim je ugotovila, da ima pravico opravljati funkcijo poslanke za preostanek mandatne dobe državnega zbora gospa Martina Haring. Sklep Državne volilne komisije je kot matično delovno telo obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je Državnemu zboru predložila predlog sklepa, ki je objavljen na e-klopi.

Magistrica Karmen Furman, bi želeli predstaviti poročilo komisije? (Ne.) Najlepša vam hvala. Bi katerikoli od predstavnikov poslanskih skupin želel besedo? Ni interesa. S tem tudi končujemo s to predstavitvijo. Bi katerikoli od poslancev ali poslank želel besedo. Ni interesa, zato zaključujem razpravo.

In kar prehajamo na glasovanje. Na podlagi tretjega odstavka 82. člena Ustave Republike Slovenije, 7. člena Zakona o poslancih, 13. člena v povezavi s 17. ter 112. členom Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: Potrdi se mandat poslanke Državnega zbora gospe Martini Haring, rojeni 9. 10. 1984, stanujoči Ribiška pot 5A, Ptuj.

Pa kar glasujemo. Navzočih 75 poslancev, za je glasovalo 74, proti ni bil nihče, s čimer ugotavljam, da je sklep sprejet.

Poslansko kolegico vabim, da se nam pridruži in zasede svoje poslansko mesto. / aplavz/

Gospa Martina Haring, želim vam, da boste v poslanskih klopeh uspešno opravljali funkcijo poslanke in vam čestitam iz srca.

S tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na Drugo obravnavo Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, v okviru skrajšanega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, gospodu Janezu Ciglerju Kralju, ministru za kmetijstvo.

Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Poslanke in poslanci, vsem lep dober dan!

Kot smo že nedavno tega na Odboru za kmetijstvo in prehransko suverenost predstavili in ugotovili skupaj, se kmetijski sektor v zadnjih letih sooča z izzivi, ki niso več le občasni temveč postajajo pač naša nova realnost ali pa nova realnost naših kmetov in kmetic. Geopolitične napetosti in vse izrazitejše podnebne spremembe prinašajo nepredvidljive krize in huda tržna nihanja. Ključno je, da v takih razmerjih razmerah vzpostavimo takšno pravno podlago, ki omogoča hitro in učinkovito odzivanje na te krize in na tržna nihanja. Ker ti dogodki pač povzročajo resne motnje v poslovanju kmetijskih gospodarstev, tako pri pridelavi, pri reji in predelavi hrane.

Prihajamo s predlogom dopolnitve Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bo omogočil, da bomo namenska sredstva iz 45. člena Zakona o kmetijstvu lahko uporabili še bolj prožno in še bolj hitro. Konkretno bomo ta sredstva še v letošnjem letu dodali sredstvom Evropske komisije v mehanizmu za pomoč kmetom za blažitev draginje, umetnih gnojil in goriv. Evropska komisija je tukaj v okviru svojega hitrega odzivnega mehanizma namenila 2,7 milijona evrov in omogočila, da vsaka država članica doda še do največ 200 procentov k temu, in v Sloveniji smo se na vladi odločili, da dodamo maksimum, kar je možen in to je 5,4 milijona evrov. Skupaj bo kmetom še v letošnjem letu na voljo in izplačano brez vlaganja vlog 8,1 milijona evrov, ocenjujemo, da je ključno, da se hitro pomaga kmetom, da vzpostavimo pravne podlage, ki omogočajo tako učinkovitost in hitro odzivnost. Ne nazadnje se naslanjamo na star slovenski pregovor: kdor hitro da, dvakrat da. Ta mehanizem pa bo ostal tudi za v bodoče, saj, kot sem rekel, te krize in pretresi postajajo naša nova realnost v kmetijskem sektorju.

Torej širi se namen porabe sredstev zbranih iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Po sedanji ureditvi teh sredstev ne bi mogli uporabiti kot vir za takojšnje krizno ukrepanje, zdaj pa, če boste seveda, zato vas prosim, potrdili ta predlog zakona o dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, bo to omogočeno. Ta namenska sredstva bomo lahko neposredno usmerili v blaženje posledic resnih motenj v poslovanju.

S tem pravzaprav po naši oceni sledimo osnovnemu poslanstvu Zakona o kmetijskih zemljiščih, z zagotavljanjem pomoči v kriznih trenutkih pa ohranjamo kmetijsko dejavnost živo. Aktivno kmetijstvo pomeni obdelana kmetijska zemljišča, urejeno krajino, aktivno podeželje in predvsem pomemben prispevek k prehranski varnosti v Sloveniji, ki je pa tudi naša najvišja prioriteta. Ta pomoč bo namenjena nosilcem kmetijskih gospodarstev, čebelarjem, fizičnim in pravnim osebam, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, pridelavi, pri reji in predelavi. Pri tem se bo tudi upošteval okvir Evropske unije in pravil o državnih pomočeh. Podrobnejše pogoje, postopke, finančna sredstva in način izračuna pa bo vsakokrat določila seveda Vlada s podzakonskim aktom.

Prosim vas za podporo temu predlogu dopolnitve zakona za to, da omogočimo hitro, hiter odziv na pereče razmere v kmetijstvu. In to je šele prvi korak v vsem paketu pomoči, ki jih načrtujemo našim kmetom in kmeticam. V prvi vrsti želimo ublažiti draginjo mineralnih gnojil in goriv.

Hvala vam za podporo že vnaprej.

Najlepša hvala, gospod minister.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval tudi Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predstavnici gospe Katje Kokot kar izvolite. Ne želite. Okej. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin, besedo ima v prvi vrsti Poslanska skupina Socialnih demokratov, za njo gospod Luka Goršek.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Hitra in učinkovita pomoč kmetijskim gospodarstvom ob naravnih nesrečah, sušah, boleznih in hudih tržnih motnjah je nujna. Kmetije se, zaradi podnebnih sprememb vse pogosteje soočajo z izgubami, ki jih sami težko obvladujejo. Država mora ob takšnih krizah ukrepati pravočasno in zagotoviti pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Temu cilju ne nasprotujemo. Nasprotujemo pa predlaganemu načinu financiranja.

Predlog namreč širi namene, za katere se lahko porabijo sredstva od odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, in sicer tudi za pomoč kmetijskim gospodarstvom ob krizah. Vendar ta sredstva so tesno povezana z varstvom kmetijskih zemljišč in z ukrepi. Ki naj ohranjajo ter izboljšujejo njihovo kakovost. V Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da morajo ta sredstva ostati namenjena predvsem dolgoročnemu razvoju zemljišč, ki jih imamo. Potrebe na tem področju so velike. Kmetijska zemljišča je treba obnavljati, izboljševati njihovo rodovitnost, odpravljati zaraščanje ter vlagati v drugo infrastrukturo, ki jo tudi nujno potrebujejo. Zaradi vse pogostejših suš in drugih posledic podnebnih sprememb bi morali takšna vlaganja še okrepiti. To so naložbe, ki povečujejo odpornost kmetijstva in omogočajo, da bodo kmetje tudi v prihodnje lahko pridelovali hrano.

Če bomo sredstva, zbrana za varstvo in izboljševanje zemljišč, porabili za druge namene, bomo zmanjšali možnost za te nujne dolgoročne ukrepe. Vlada s predlogom za krizno pomoč predvideva uporabo sredstev iz vira, namenjenega drugemu pomembnemu cilju. To vzbuja skrb tudi zato, ker se vse pogosteje srečujemo s predlogi Vlade, po katerih se sredstva, ki niso povezana z namenom, za katera so bila zagotovljena in so namenjena ali zelenemu prehodu ali varstvu zemljišč, preusmerjajo v reševanje čemu drugemu. Če je pomoč kmetom prednostna naloga, potem bi vlada morala potrebna sredstva zagotoviti iz državnega proračuna, ne pa posegati v sredstva, namenjena dolgoročnemu razvoju kmetijskih zemljišč. S tem bi lahko pomagali kmetijam ob krizah in hkrati ohranili sredstva za odpornost kmetijstva ter varstvo kmetijskih zemljišč. Ker predlog podpira uporabo teh sredstev za drug namen, ne zagotavlja pa, da bodo nujna vlaganja v zemljišča ohranjena, ga v Poslanski skupini Socialnih demokratov ne bomo podprli. Naša odločitev ni nasprotovanje pomoči kmetom, je nasprotovanje temu, da se pomoč za reševanje kriz financira iz sredstev, ki so potrebna za dolgoročni razvoj kmetijstva.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod Goršek.

Naslednja je predstavnica Poslanske skupine Demokratov Anžeta Logarja, gospa Mojca Žnidarič.

Hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Vlade.

Pred nami je Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki odpira dodaten vir financiranja pomoči kmetijstvu ob resnih motnjah v poslovanju. V Poslanski skupini Demokrati Anžeta Logarja se zavzemamo za to, da kmetije, ki jih prizadenejo resne krize, pravočasno prejmejo pomoč in da lahko nadaljujejo delo. S tem družinam, ki živijo od kmetovanja, pomagamo premostiti težave, poskrbimo, da zemlja ostane obdelana in da so živali nahranjene ter prispevamo k zanesljivi oskrbi vseh s slovensko hrano. Ko suša, toča, pozeba ali poplava uniči pridelek ali bolezen prizadene živali, je lahko ogroženo preživetje družine. Podobne posledice imajo lahko nenaden padec odkupnih cen in druge resne motnje na trgu. Prihodki se zmanjšajo ali izostanejo, obveznosti pa ostanejo. Kmet mora imeti možnost plačati račune in se pripraviti na naslednjo pridelovalno sezono. Predlagana dopolnitev omogoča, da se za pomoč ob resnih motnjah v poslovanju uporabijo tudi sredstva iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Pravna podlaga za takšno pomoč že obstaja v Zakonu o kmetijstvu. Po finančni oceni predloga je za leto 2026 predvidenih 5,4 milijona evrov nacionalnih sredstev, v letih od 2027 do 2029 pa do 1,5 milijona evrov letno. Minister je na odboru za kmetijstvo pojasnil, da bi letošnja nacionalna sredstva skupaj za 2,7 milijona evrov evropskih sredstev omogočila 8,1 milijona evrov pomoči za blažitev visokih cen goriv in mineralnih gnojil. Konkretni ukrepi in izplačila bodo odvisni od predpisanih pogojev, ob tem pričakujemo razumljive postopke in pravočasno odločanje. Pomoč mora kmetijo doseči, ko lahko še prepreči opustitev dejavnosti in omogoči nadaljevanje pridelave. V Poslanski skupini Demokrati Anžeta Logarja želimo ustvariti pogoje, v katerih bo kmet lahko dostojno živel od svojega dela in razvijal kmetijo. Družinske kmetije v našem programu prepoznavamo kot jedro slovenske prehranske samostojnosti. Več doma pridelane hrane lahko pričakujemo le, če bodo ljudje, ki jo pridelujejo, imeli pogoje za delo in dovolj zaupanja v prihodnost. Demokrati Anžeta Logarja se zavzemamo tudi za vlaganja, s katerimi lahko zmanjšamo škodo ob prihodnjih vremenskih ujmah. Naš program predvideva sklad za kmetijsko podnebno prilagajanje ter vlaganja v namakanje, zadrževanje vode in zaščito pred točo ter pozebo. Poudarjamo tudi poenostavitev postopkov. Kmet, ki želi zaščititi pridelek, potrebuje pravočasen razpis in dovoljenje v razumnem roku, da lahko načrtovano naložbo izvede. Prav zaradi teh razvojnih potreb moramo odgovorno načrtovati porabo odškodnin. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in pristojna komisija Državnega sveta opozarjata na ravnotežje med krizno pomočjo in dolgoročnimi vlaganji. V Poslanski skupini Demokrati Anžeta Logarja pričakujemo, da bodo ob pomoči prizadetim ostala zagotovljena sredstva za namakanje, obnovo zaraščenih površin in izboljšanje zemljišč. Za pomoč ob prihodnjih krizah potrebujemo tudi stabilne vire financiranja, tako bomo lahko hkrati pomagali ob nastali škodi in vlagali v ukrepe, ki zmanjšujejo njene posledice v prihodnje. Skrb za kmetijska zemljišča vključuje tudi skrb za ljudi, ki jih obdelujejo. Kot družini pomagamo premostiti krizo, prispevamo k temu, da se delo na kmetiji nadaljuje in da jo bo lahko nekoč prevzela naslednja generacija. S tem ohranjamo tudi živo podeželje in prihodnost slovensko pridelane hrane. v Poslanski skupini Demokrati bomo predlog zakona podprli. Hvala.

Najlepša hvala, gospa Žnidarič.

Za Poslansko skupino Levica, Vladimir Šega. Kar izvolite, gospod.

Hvala za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Kratka novela o kmetijskih zemljiščih na prvi pogled deluje povsem upravičeno. Kmetje se soočajo s številnimi težavami, od podražitev gnojil, goriv do posledic suš in drugih naravnih nesreč. Država jim vsekakor mora pomagati. Vprašanje, ki se danes postavlja, ali je prav, da to pomoč financiramo z denarjem, ki je namenjen varovanju in izboljšanju kmetijskih zemljišč. Odškodnino za spremembo namembnosti plača investitor, ki želi graditi na rodovitnem kmetijskem zemljišču. Namen te odškodnine je jasen, če zaradi pozidave izgubimo kmetijsko zemljišče, moramo vsaj del izgubljene pridelovalne sposobnosti nadomestiti z vlaganji v druga zemljišča. Ta sredstva so torej namenjena namakanju, odpravljanju zaraščanja, komasacijam in drugim ukrepom, ki omogočajo boljšo obdelavo zemlje in večjo odpornost kmetijstva. Novela zdaj med dovoljene namene dodaja tudi izredno pomoč zaradi resnih motenj v poslovanju kmetijstva. Ne nasprotujemo pomoči kmetom, nasprotujemo pa temu, da se za sprotno reševanje kriz porablja denar, ki bi moral zagotoviti dolgoročno odpornost slovenskega kmetijstva. v letu 2026 je za ta namen predvidenih 5,4 milijona evra, v naslednjih treh letih pa do ena pa pol milijona evrov letno, skupaj gre za skoraj deset milijonov evrov. Toda zakon ne določa, kolikšen delež teh sredstev se lahko uporabi za krizno pomoč. Vlada govori o približno tretjini zbranih sredstev, vendar ta omejitev v zakonu ni zapisana. Vlada torej ne zavezuje. Še pomembnejše je, da pravna podlaga za tako pomoč že obstaja. Zakon o kmetijstvu je omogoča od 1. januarja 2026, ta novela ne ustvarja nove pravice do pomoči, temveč zgolj določa nov vir financiranja, zato je treba jasno povedati, hitrost izplačila pomoči ni odvisna od tega, ali bomo uporabili odškodnine za pozidavo zemljišč ali splošna proračunska sredstva, odvisno je od vladnih postopkov in sprejetja ustreznih ukrepov. Pri letošnjih 5,4 milijona evra je stvar še bolj problematična. Gre namreč za slovenski del pomoči zaradi dražjih gnojil in goriv, ki jo je minister napovedal kot pomoč iz državnega proračuna. Ta pomoč je v rebalansu proračuna že zagotovljena. Celoten projekt znaša približno 1,14 milijona evrov, od tega 2,71 milijonov iz evropske kmetijske rezerve in 5,42 milijona iz slovenskih sredstev. Novela torej omogoča, da se slovenski del te pomoči namesto iz splošnih proračunskih sredstev financira iz odškodnin za pozidavo kmetijskih zemljišč. Če je pomoč kmetom prednostna naloga, naj jo vlada financira pregledno in neposredno iz državnega proračuna, ne pa tako, da posega v sredstva, ki so namenjena dolgoročnemu razvoju kmetijstva. Posebej zaskrbljujoča je odločitev vlade, da se bo iz istih odškodnin v prihodnje financiralo tudi naložbe v namakanje, komasacije, agromelacije, za katera so bila doslej na voljo tudi evropska sredstva, tako bomo iz istega omejenega vira financirali krizno pomoč in naložbe, ki bi morali preprečevati prihodnje krize. To je zelo kratkovidna politika. Če ne vlagamo v namakalne sisteme, bo vsaka naslednja suša povzročila še več škode, če ne izboljšujemo kmetijskih zemljišč, bo pridelava težja in dražja, in če ne vlagamo v dolgoročno odpornost, bomo morali vedno znova in znova namenjati denar za krizno pomoč. To je začaran krog, ki ga novela ne rešuje, ampak ga lahko še celo poglobi. Ob tem je treba opozoriti še na eno pomembno podrobnost. Do krizne pomoči niso upravičeni zgolj kmetje, temveč tudi podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo kmetijskih pridelkov. Denar, zbran zaradi izgube kmetijskih zemljišč, bo torej lahko namenjen tudi živilskopredelovalni industriji. Tudi to bi moralo biti v predlogu jasno predstavljeno. Komisija Državnega sveta in kmetijska gospodarska zbornica sicer ne nasprotujeta pomoči kmetom, vendar pa opozarjata, da mora ostati zagotovljeno ravnotežje med kriznim financiranjem in dolgoročnim vlaganjem v zemljišča. Zato pozivamo Vlado, da zagotovi, da se krizna pomoč kmetom financira iz državnega proračuna, ne pa na račun sredstev, namenjenih varovanju in izboljšanju kmetijskih zemljišč. Če vlada tega ne more zagotoviti, potem takšne novele ne moremo / nerazumljivo/.

Hvala.

Gospod Šega, najlepša hvala. Gospa Kokot za Poslansko skupino Resnica, izvolite h govornici.

Spoštovani predsednik, spoštovani minister, poslanke in poslanci.

V Poslanski skupini Resnica bomo Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih podprli. Ker kmetijskim gospodarstvom omogoča hitrejšo pomoč takrat, ko jih prizadene resna motnja v poslovanju. Kmetijstvo je izpostavljeno nenadnim pretresom, od suše, poplav, pozebe in bolezni do velikih nihanj cen ter geopolitičnih kriz. Ko takšni dogodki ogrozijo obstoj kmetije, posledice niso le zasebna izguba, če kmetija preneha delovati, ostanejo neobdelana tudi zemljišča. Ohranjanje aktivnih kmetov je zato del varstva kmetijskih zemljišč in prehranske varnosti. Predlog je kratek in konkreten. Sredstva od odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč bodo lahko namenjena tudi pomoči zaradi resnih motenj v poslovanju, ki jo že omogoča 45. člen Zakona o kmetijstvu. Pomoč torej ne bo avtomatična za vsako kmetijo, dodeljevala se bo po pravilih tega zakona, ob upoštevanju pogojev in pravil Evropske unije, tudi pravil o državnih pomočeh. Za leto 2026 je predvidenih 5,4 milijona evrov, za leto 2027, 2028 in 2029 pa do 1,5 milijona evrov letno; dejanska poraba bo odvisna od kriz in potrebnih ukrepov. To so pomembna sredstva, ne pa zagotovilo, da bo vsaka motnja v celoti pokrita, so pa dodaten vir, ki lahko omogoči hitrejši odziv. Slišali smo pomisleke KGZS in Državnega sveta, da bi lahko pomoč zmanjšala sredstva za dolgoročno izboljševanje zemljišč, zlasti za namakanje komasacija in odpravljanje zaraščanja. Ta skrb je upravičena. V Sloveniji imamo približno 800 kvadratnih metrov ornih zemljišč na prebivalca, zato moramo varovati tako pridelovalni potencial kot kmetije, ki ta zemljišča obdelujejo. Ministrstvo ocenjuje, da bi šla v prihodnjih letih za pomoč približno tretjina letno zbranih sredstev, preostanek pa bi ostal za druge ukrepe. Ob tem je treba pravočasno objavljati razpise in odpraviti ovire, zaradi katerih že pripravljeni namakalni projekti ne pridejo do izvedbe. Ta dopolnitev ne nadomešča dolgoročne ureditve financiranja krizne pomoči, je pa razumna možnost, da država ob resni krizi ukrepa hitreje in ohrani delujoče kmetije. Zato bomo zakon podprli ob pričakovanju, da se bo pri porabi sredstev ohranilo ravnotežje med takojšnjo pomočjo in vlaganje v prihodnost kmetijskih zemljišč.

Hvala.