Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 31. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 31. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 6. novembra 2026, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke z dnevnega reda ali za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 70 poslank in poslancev, vsi so glasovali za, zato ugotavljam, da je dnevni red 31. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o začasnih ukrepih za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv v okviru nujnega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade magistru Damijanu Jaklinu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko.

Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci.

Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko je v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo pripravilo predlog novele Zakona o začasnih ukrepih za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv. Državni zbor je zakon sprejel septembra 2026 z namenom omilitve posledic povišanih cen goriv ter zagotavljanje stabilnejše prometne in prehranske oskrbe. Novela je potrebna zaradi zahtev Evropske komisije v postopku priglasitve sheme državne pomoči na podlagi začasnega ukrepa mesa. S predlaganim zagotavljamo učinkovitejše izvajanje ukrepov ter dodeljevanje pomoči upravičencev. Evropska komisija je zahtevala tri ključne prilagoditve: spremembo metodologiji izračuna višine pomoči, odpravo teritorialne omejitve glede nakupa dizelskega goriva in drugačno ureditev pomoči za prevoze za lastne potrebe. Pri spremembi metodologije izračuna pomoči je Evropska komisija zahtevala, da mora zgodovinska referenčna cena odražati dejanske tržne razmere pred nastopom same krize, to pomeni pred 1. 3. Zato je zgodovinska referenčna cena dizelskega goriva izračunana na podlagi povprečne maloprodajne cene dizelskega goriva brez DDV v obdobju 9.

o 20. februar 2026 in je določena v višini 1,2 evra na liter. Referenčna cena pa je ponovno opredeljena kot dejanska maloprodajna cena litrskega dizelskega goriva brez DDV, izkazana na posameznem računu upravičenca. Spremenjena metodologija omogoča izračun pomoči na podlagi dejanske nakupne cene goriva, s čimer se zagotavlja natančnejše ugotavljanje dodatnih stroškov in bolj ciljno usmerjeno dodeljevanje pomoči. Količina goriva, ki se upošteva pri obračunu, ostaja nespremenjena, pomoč se še naprej znaša največ 70 procentov pozitivne razlike med dejansko in zgodovinsko referenčno ceno, vendar ne več kot 0,2 evra na liter goriva. Evropska komisija je v postopku usklajevanja zahteva tudi odpravo teritorialne omejitve, saj bi omejevanje, saj bi omejevanje pomoči zgolj na gorivo, kupljeno v Sloveniji, lahko pomenilo neenako obravnavo nakupa goriv znotraj Evropske unije in bi bilo v nasprotju s pravili notranjega trga. Pomoč bo tako mogoče uveljaviti tudi za gorivo, kupljeno v drugih državah članicah Evropske unije. Pri tem pa se je v usklajevanju z Evropsko komisijo uspelo ohraniti ključno izhodišče ukrepa, da so pomoči upravičeni izključno poslovni subjekti, registrirani v Republiki Sloveniji. S tem smo zagotovili, da pomoč ostaja namenjena slovenskemu gospodarstvu, kar je bil tudi osnovni cilj sprejetega ukrepa. Ob tej spremembi novela uvaja tudi zgornjo omejitev pomoči v višini 0,2. evra na liter goriva, s čimer se zagotavlja sorazmernost pomoči. Preprečevanje prekomernih izplačil in gospodarna poraba javnih sredstev. Glede prevozov za lastne potrebe je Evropska komisija je opozorila, da ti ne sodijo v okvir priglašene sheme MESAF, saj ne gre za opravljanje prevoznih storitev na trgu, temveč za prevoze za potrebe lastne dejavnosti. Da bi pomoč kljub temu ohranili tudi za te upravičence, se bo dodeljevala po pravilih de minimis. S tem ohranjamo upravičenost do pomoči tudi za te prevoze, vendar na drugi pravni podlagi. Predlog novele vključuje tudi nekatere dodatne spremembe, namenjene učinkovitejšemu izvajanju ukrepov na področju kmetijstva in gozdarstva. Te se nanašajo predvsem na natančnejšo določitev pogojev za upravičenost do pomoči v gozdarstvu, ureditev razdelitve kupljenih količin po posameznih mesecih pri večmesečnih zahtevkih ter preprečevanje dvojnega uveljavljanja pomoči za kurilno in dizelsko olje.

Hvala lepa.

Hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo in energetiko. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, gospodu Alešu Hojsu, izvoli.

Hvala lepa, spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi.

Odbor je omenjeni predlog zakona obravnaval na svoji peti nujni seji, 10. 11. 2025. Na seji so sodelovali predstavniki predlagatelja, predstavnica Zakonodajno-pravne službe ter predstavnik Državnega sveta. Predstavnik predlagatelja je uvodoma pojasnil namene zakona, ki ste jih slišali ponovno danes, zato tega dela ne bom ponavljal. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v povzetku pisnega mnenja izpostavila, da predlog zakona predstavlja izboljšavo veljavnega zakona z vidika uskladitve s pravili državne pomoči, opozorila pa je na zagotovitev ustrezne utemeljitve ugotavljanja upravičenosti do pomoči pri odločbah, s katerimi se poenostavlja način izkazovanja upravičenosti in tudi preveritev predlaganih rešitev z vidika varstva osebnih podatkov. Predstavnik Državnega sveta je povedal, da predlog zakona podpirajo, saj so predstavniki predlagatelja na vsa njihova vprašanja in pomisleke obširno odgovorili. Med ostalim so izpostavili, da jih je zanimalo, pod katerimi pogoji so do pomoči upravičeni prevozniki, ki za občine na podlagi javnega razpisa opravljajo šolske prevoze z avtobusi kategorije M2 in M3, ter opozorili na izključitev vozil kategorije M1, kamor sodijo kombinirana vozila. Nekatere lokalne skupnosti namreč zaradi razpršene poselitve, oddaljenosti naselij in ozkih cest za izvajanje šolskih prevozov ne morejo uporabljati večjih vozil kategorije M2 in M3, zato uporabljajo prav tovrstna vozila.

V razpravi se je širša večina članov odborov strinjala, da cilje predloga zakona podpira, poslanske skupine pa predlog zakona ali podpirajo ali pa mu ne nasprotujejo. Odbor je pohvalil uvedbo poenostavljenega postopka uveljavljanja subvencij, predvsem pa je člane zanimalo, kdaj bo aplikacija za uveljavljanje subvencijskih zahtevkov pripravljena, kdaj bodo lahko upravičenci pričeli vlagati zahtevke in kdaj bodo upravičenci lahko pričakovali plačila. Po navedbah predlagatelja je aplikacija pripravljena, po njihovih ocenah pa bi lahko bil poziv k vlaganju vlog objavljen do konca tega meseca.

Nadalje je odbor razpravljal o primernosti dveh različnih datumov za določanje zgodovinske cene goriva glede na vrste upravičencev do subvencij, razmerju namenjenih sredstev za kmetijstva in namenjenih sredstev za prevoznike. Zagotovitvi, da so predvideni mehanizmi preprečevanja goljufanja z računi vzpostavljeni predvsem zato, ker predlagana ureditev omogoča uveljavljanje računov izdanih v tujini. Primernosti, da se za subvencioniranje fosilnih goriv uporabi sredstva Borzena, ter kako je potekala komunikacija predlagatelja z Evropsko komisijo pri pripravi predloga zakona. V zakonodajnem postopku na matičnem delovnem telesu amandmaji niso bili vloženi. Odbor je brez glasu proti potrdil vse člene predlaganega zakona, zato Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o začasnih ukrepih za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv sprejme v predloženem besedilu.

Hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Gospod Vladimir Šega bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Občutek, ki me po mojem ne vara, je to, da vlada sprejema zakone, ki imajo v osnovi nek dober namen, vendar v vsak tak zakon namenoma uvede neke bombice katere mu vsak normalno razmišljujoči nasprotuje. In seveda zgolj in izključno, zaradi tega, da bi lahko kasneje kazali s prstom na opozicijo, da je proti pomoči, proti pomoči kmetom, proti mogoče avtoprevoznikom in vsemu temu.

Ena najbolj umazanih zgodb od teh je bil seveda Sklad za redke bolezni, kjer ste namenoma vnesli NVO, da je izpadla opozicija, kot da je proti. Tudi ta zakon ni v tem pogledu prav nič drugačen. Noter ste dali prispevke, ki jih državljani plačujemo za prehod na zeleno energijo, za energetsko učinkovitost in za razogljičenje te družbe. V ta zakon ste dali namenoma financiranje iz Borzna, namensko financiranje za nekaj povsem drugega. In vsak, ki kolikor toliko razmišlja s svojo glavo, mu je logično, da denar, ki je namenjen razogljičenju, ne more in ne sme biti namenjen subvencijam za fosilna goriva. Seveda zgolj, zaradi tega, da boste lahko kasneje kazali na prste z opozicijo, kako grda je, ker noče pomagati avtoprevoznikom, noče pomagati kmetom. Čeprav kmetje so manjši del tega zakona, zgolj 1,9 milijonov evrov gre za kmetijstvo.

Torej trikrat manj kot jo bomo dali v gume, tako gum, poslovna odločitev. Zakaj so gume subvencije? Rekli boste, saj tudi prejšnja vlada je nekaj podobnega naredila. Ja, tudi takrat to ni bilo najboljše, ampak so bili precej drugačni časi. Kar me izredno moti, Vlada je sicer vpletla v ta zakon varovalke, da kdor dolguje državi, do te subvencije ni upravičen. Kaj pa, kdor dolguje zaposlenim? Velika večina avtoprevoznikov ne plačuje in ne vključuje svojih zaposlenih v obvezno službeno zavarovanje. Tega je preko 30 milijonov, tega dolga, teh avtoprevoznikov je preko 30 milijonov in vi boste zdaj tem istim kršiteljem ponudili 38 milijonov. Zakaj so neplačniki na črni listi za subvencije, če dolgujejo država? Zakaj pa niso na črni listi, če dolgujejo to delavcem, zaposlenim, tem, ki ure in ure, noči in dneve vozijo za njih? Skratka, s tega stališča je za nas to nesprejemljivo. Zakonu v osnovi nismo nasprotovali, mi smo ga podprli, nismo mu pa nasprotovali, vendar tej spremembi pa bomo nasprotovali še zaradi ene druge stvari, in sicer zaradi dvojnih meril. Za prevoznika je izhodiščna cena zgodovinska cena. Predkrizni februar za kmete ne, za kmete pa 30. 6. pomeni. S to novelo boste po domače povedano kmete okrog prinesli. In seveda tudi trditev, da nima ta zakon finančnih posledic za državni proračun je sicer formalno resničen, vsebinsko pa nikakor ne. Kot sem že prej povedal, denar gre iz sredstev, ki ga zbiramo za razogljičenje družbe. In seveda tudi izjava, prevoznikov oziroma prevozniške zbornice, je dovolj jasna, zaradi te subvencije se cena prevozov ne bo znižala, zato tokrat žal podpiramo pomoč kmetom, podpiramo pomoč prevoznikom, vendar tega dopolnila v Levici ne bomo podprli. Hvala.

Hvala.

Gospa Katja Kokot bo predstavila stališče Poslanske skupine Resni.ca. Izvoli.

Za začetek najprej lepo pozdravljam današnje goste. Na balkonu so učenci osnovne šole Duplek in njihov ravnatelj Tomaž Repenšek. Pozdravljeni.

Spoštovani podpredsednik, poslanke in poslanci. Cene goriv so se v zadnjem obdobju močno spreminjale. Čeprav so se ta teden nekoliko znižale, so stroški za prevoznike in kmete še vedno visoki. Ko se podraži gorivo, se pritisk ne ustavi pri podjetjih, ampak se lahko prenese tudi na cene prevoza, prevoza hrane in drugih osnovnih dobrin. Slovenija je že sprejela ukrepe za pomoč najbolj izpostavljenim dejavnostim, zdaj obravnavamo novelo, ki naj omogoči, da se pomoč tudi začne izvajati. Evropska komisija je Sloveniji ta teden odobrila možnost začasnega dodatnega znižanja trošarin. To je dobrodošel splošni ukrep, vendar ne nadomesti ciljne pomoči tistim, katerih delo je od goriva še posebej odvisno. Kaj se bo s to novelo spremenilo? Prevozniki bodo lahko pomoč uveljavljali tudi za gorivo, kupljeno v drugih državah članicah. Višina pomoči bo vezana na dejanski nakup in dodatne stroške, vendar ne bo krila celotnega računa za gorivo. Tudi podjetja, ki prevažajo za lastne potrebe, bodo lahko zaprosila za pomoč po pravilih de minimis. Novela prinaša tudi uporabne spremembe za kmetijstvo in gozdarstvo, natančneje določa, kdo je upravičen do pomoči, ureja obravnavo goriva pri zahtevkih za več mesecev in preprečuje dvojno uveljavljanje pomoči za isti strošek.

Podpiramo novelo, ker prej sprejeto pomoč usklajuje s pravili, ki veljajo za državne pomoči in s tem omogoča nadaljevanje postopka za njeno odobritev. Pomembno je, da so merila jasna, da se javna sredstva porabijo namensko in da pomoč čim prej doseže tiste, ki jo potrebujejo. Sprejetje novele samo po sebi še ne pomeni takojšnjega izplačila, saj je za začetek glavne sheme potrebna še odločitev Evropske komisije, je pa nujen korak, da se postopek lahko nadaljuje. Zato bomo predlog podprli.

Hvala.

Hvala.

Gospod Teodor Uranič bo predstavil stališče Poslanske skupine Svoboda, izvoli.

Spoštovani .

Pred nami je novela zakona o začasnih ukrepih za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred blaginjo goriv, ki jo je Vlada Republike Slovenije pripravila kot odziv na pripombe Evropske komisije. Te se nanašajo na predlagan datum zgodovinske referenčne cene dizelskega goriva, na obseg upravičencev do pomoči in na možnost uveljavljanja pomoči za nakupe goriva v drugih državah Evropske unije. Novela prinaša tudi nekatere administrativne poenostavitve, predvsem možnost elektronskega oddajanja vlog in poenostavljeno pooblastilo kmetijskim svetovalcem. V Poslanski skupini Svoboda se zavedamo, kako pomembno je, da država v času energetske draginje zagotovi pravočasno pomoč tistim, ki so zaradi narave svojega dela, še posebej izpostavljeni posledicam visokih cen goriv. Zato se je potrebno vprašati, zakaj je zakon, ki je bil sprejet šele pred kratkim, sploh potrebno popravljati in dopolnjevati in zakaj predlagane rešitve niso bile ustrezno usklajene z Evropsko komisijo že pred njegovim sprejetjem. Posledice takšnega pristopa namreč ne nosi predlagatelj zakona, temveč potencialni upravičenci do finančne pomoči. V poslanski skupini tako pričakujemo, da je vlada ustrezno upoštevala vse pripombe Evropske komisije in da dodatna usklajevanja ne bodo potrebna. Ne potrebujemo novih popravkov, novih obljub in novih zamikov, temveč delujoč sistem, ki bo omogočal čimprejšnjo obravnavo vlog in izplačilo pomoči. Že ob sprejemanju veljavnega zakona smo opozarjali, da morajo biti ukrepi ne le dobro zastavljeni, ampak predvsem izvedljivi in pravočasni. Opozarjali smo na zapletenost predlaganih rešitev in tveganje, da bo pomoč do upravičencev prišla prepozno. Danes se žal ukvarjamo prav s to težavo, na katere smo opozarjali. Posebej smo opozarjali tudi na spornost vira financiranja ukrepov. Zavedamo se, da je v izrednih razmerah treba poiskati sredstva za pomoč najbolj prizadetim, vendar to ne more biti razlog za porabo sredstev, ki so namenjena uresničevanju drugih ciljev. Vlada mora zato prevzeti odgovornost za posledice takšne odločitve ter zagotoviti, da financiranje interventnih ukrepov ne bo šlo na račun izvajanja zavez in ciljev zelenega prehoda. V Poslanski skupini Svoboda predlaganim spremembam ne bomo nasprotovali. Ob tem pa opozarjamo, da Slovenija ne potrebuje zgolj interventnih ukrepov in velikih razvojnih napovedi, temveč predvsem konkretne, izvedljive in dolgoročne rešitve, ki bodo dejansko uresničile zasledovane cilje in zajezile ter preprečile nadaljnje zaostrovanje energetske draginje.

Hvala.