Spoštovani, prosim malo pozornosti. Bomo kar pričeli, zato vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale navzoče lepo pozdravljam!

Začenjam 5. nujno sejo Odbora za zdravje.

Obveščam vas, da so zadržani se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: član Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti in Martina Haring. Kot nadomestni člani in članice odbora. s pooblastili sodelujejo: Nedeljko Todorović namesto Martine Haring, Robert Potnik namesto Elena Zavadlav Ušaj, Zoran Mojškerc nadomešča Karmen Furman in Maruša Babnik nadomešča Jelko Godec.

S sklicem seje ste prejeli tudi naslednji dnevni red:

1. točka Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija.

2. točko. Predlog zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo.

Ker v poslovniškem roku k dnevnem redu seje ni bilo predlogov za umik oziroma za razširitev zadeve, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. točko dnevnega reda, to je obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 23. oktobra letos objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 30. seji, 2. novembra letos sprejel odločitev, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. K obravnavi te točke so bili vabljeni: Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za finance, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba, Urad Republike Slovenije za investicije v zdravstvu, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Poslovniški rok za vložitev amandmajev je do zaključka razprave o členih predloga zakona, amandmaje so do sedaj vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica k 1. členu predloga zakona.

Začenjam torej drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o posameznih amandmajih, nato pa še o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Vidim in ugotavljam, da ne.

Besedo sedaj predajam vabljenim na sejo. Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k členom predloga zakona? Torej dajem besedo državnemu sekretarju Simonu Novaku in ga seveda danes tudi lepo pozdravljam na našem odboru, izvolite.

Hvala lepa gospa predsednica odbora. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Ostali navzoči! Hvala lepa za besedo. Pred nami je pomembna novela zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. Njeno bistvo je preprosto: sredstva za investicije morajo biti ne le zagotovljena temveč tudi upravljana odgovorno in v skladu z dejanskimi potrebami ter javno finančnimi zmožnostmi. V preteklih letih smo za zdravstvo zagotovili rekordna investicijska sredstva. Del teh sredstev se je zaradi zamikov pri izvedbi projektov kopičil v proračunskem skladu. Predlagana novela zato uvaja večjo fleksibilnost pri prenosu neporabljenih sredstev in krepi vlogo Ministrstva za finance pri presoji, koliko sredstev se lahko prenese v naslednje obdobje. Po veljavni ureditvi se v proračunski sklad prenese 50 odstotkov neporabljenih pravic porabe. V določenih okoliščinah pa je mogoč tudi prenos večjega deleža, če to predlaga ministrstvu za finance in to omogoča javno finančne razmere. Z novelo to možnost odpravljamo in določamo, da se lahko v proračunski sklad prenese največ 50 odstotkov vseh neporabljenih pravic porabe, in sicer le po predhodnem soglasju Ministrstva za finance ter če to omogoča javno finančne razmere. S tem zagotavljamo jasnejši in bolj predvidljivi okvir upravljanja sredstev, hkrati ureditev usklajujemo tudi z določbami novele Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo, ki se obravnava sočasno s tem predlogom zakona. Namen predlagane novele je zagotoviti bolj odgovorno in premišljeno razpolaganje z javnimi sredstvi. Če bo pri izvedbi posameznih investicijskih projektov v okviru proračunskega leta prišlo do zamikov ali odstopanj od načrtovane realizacije bodo nastali prihranki v državnem proračunu oziroma bo treba sredstva za nadaljnje in izvedbo investicij zagotoviti na drug način skladno z javno finančnimi zmožnostmi. Gre torej za ukrep, ki ne zmanjšuje investicij v zdravstvu ampak nasprotno, zagotavlja, da bodo razpoložljiva sredstva uporabljena takrat in tam, kjer bodo projekti pripravljeni za izvedbo, pri tem pa ohranjamo odgovorno upravljanje javnih financ. Cilj ostaja enak: nadaljevati pospešeno modernizacijo slovenskega zdravstva, graditi novo infrastrukturo, posodabljati opremo in ustvarjati boljše pogoje za paciente ter zdravstvene delavce. Če smo v zadnjih letih pokazali, da znamo zagotoviti sredstva za razvoj zdravstva, moramo danes dokazati tudi, da jih znamo opravljati odgovorno. Prav temu je namenjena predlagana novela. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Želi besedo predstavnica Zakonodajno pravne službe? Ja, doktor Andreja Kurent, izvolite.

Dober dan. Hvala lepa za besedo. Torej, v našem pisnem mnenju, ki ste ga prejeli v petek, je Zakonodajnopravna služba izpostavila dva pomisleka ustavno pravne narave. Po naši oceni gre namreč s tem predlogom za sporno, sporno skladno z načelom pravne države in načelom legalitete. Namreč ta limit, ki se zdaj uvaja do 50 odstotkov je nejasen, nedoločen, ne precizen, pomeni od 0 do 50 procentov, kar seveda omogoča tudi arbitrarno ravnanje državnih organov. Tudi ob tem ni nobenih kriterijev, ki bi Ministrstvo za zdravje vodilo pri odločitvi oziroma niti ni določeno opredeljeno, kdo bo o tem odločal.

Nadaljnje pa kriterij, če to omogočajo javno finančne razmere, ki pa naj bi vodil Ministrstvo za finance, pa je tudi po naši oceni presplošen. Podali smo še tri pripombe h konkretnemu členu. Glede tega, nismo prejeli nobenih amandmajev. Tega Zakonodajno-pravna služba ne more popraviti v končni redakciji. To presega njena pooblastila. Glede amandmaja, ki je pa ravnokar prišel, pa na začetku povem samo, ga moram še seveda malo bolj pogledati, da je oblikovan nepravilno, ker ponavlja celo prvo alinejo. V drugi alineji pa zaenkrat so odveč, besede »morajo«, »najmanj«. Pa to je pa treba še pojasniti, kako je to s porabljenimi sredstvi za izvedbo investicije. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Želi besedo predstavnica Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, državna svetnica Monika Ažman? Izvolite.

Dober dan. Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Lep pozdrav tudi vsem ostalim. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlagano zakonsko novelo obravnavala na svoji 79. seji, 5. novembra tega leta. Pri čemer smo bili seznanjeni s pisnim mnenjem Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki nasprotuje predlogu zakona in opozarja, da je neutemeljeno umanjkala javna razprava o predlaganih rešitvah. Dvomi tudi v ustreznost obravnave predloga zakona po nujnem postopku in ocenjuje, da predlagana rešitev v skladu s katero prenos nad 50 odstotkov neporabljenih pravic porabe ne bi bil več mogoč, ni primerna, saj bi negativno vplivala na pogoje za večletno finančno načrtovanje in razpoložljivost sredstev za že predvidene investicije. Komisija je v razpravi podprla pripombe in prizadevanja združenja. Ocenili smo, da bi predlagatelj moral bolj podrobno obrazložiti predlagano novo ureditev in njene posledice za javne zdravstvene zavode. Nanje se namreč s predlaganimi rešitvami na nek način prenaša polna odgovornost za dokončanje investicijskih projektov, ki so sicer v pristojnosti države in to brez predhodnega posvetovanja z njimi. Predstavnik predlagatelja je na seji naše komisije zgolj še enkrat pojasnil novo ureditev, na pripombe Združenja zdravstvenih zavodov pa se ni odzval. Pričakujemo, želimo si, da bi na današnji seji vašega odbora o tem vendarle izvedeli lahko kaj več. Komisija je sicer v okviru odločanja predloga zakona le tega podprla. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Želi besedo predstavnica Urada Republike Slovenije za investicije v zdravstvu. Ne želite. Ja, tako smo zaključili z besedo vabljenih. In prehajamo na razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? Ja, prva Nataša Sukič.

Lep pozdrav, dobro jutro vsem skupaj. Zdaj, ko to poslušam, te, bom rekla, floskule dobesedno odgovorno upravljanje državnih financ, a veste, to lahko vsakdo reče. To se lepo sliši, odgovorno upravljanje državnih financ, ampak kaj pa je odgovorno upravljanje državnih financ? Zato, da enormno povečujemo vlaganja v nabavo orožja po nareku nato pakta, recimo samo v zadnjem tromesečju za debelih 300 milijonov evrov, krčimo pa na drugi strani finance za javno zdravstvo, za pokojnine in tako naprej. Recimo samo, če pogledamo rebalans, se je točno to zgodilo. Sto milijonov smo porezali javni zdravstveni blagajni, 200 milijonov smo porezali pokojninski blagajni. Sto plus 200 je 300 in to lepo prelili kam? V nabavo orožja. In to je torej odgovorno upravljanje državnih financ. Ne javno zdravje ljudi, ne varna starost državljank in državljanov, ki se jim bodo na koncu pokojnine na koncu so se zujfale in skrčile, ker drugače ne bo šlo, če bomo take luknje ustvarjali. Ne, nabava orožja. Katerega? Takega, ki ga sploh ne potrebujemo. Torej, spor ni o tem, ali vlagati v zdravstvo, to saj to pač vsi verjetno levi in desni nekako razumemo, da je treba vsekakor nekaj sem vlagati v zdravstvo, ampak spor je o tem, koliko in kdaj. Veljavni zakon za leta od 2026 do 2031, torej ta, ki je še v veljavi, dokler ga zdaj ne boste vi spremenili, predvideva milijardo 378 milijonov evrov. Vladni predlog za to isto obdobje pa predvideva le milijardo 52 milijonov. Torej v letih 2027 in 2028 pa komaj okoli nekje 98 milijonov na leto. Polovico tega, kar zahteva trenutno veljavni zakon. Torej predlog ZZSISZ-a, to je naš predlog bil, ki smo ga dali na mizo, bi za isto obdobje zagotovil milijardo 538 milijonov in nato še pet let pa okoli 160 milijonov. A vidite, kakšna diskrepanca je pri tem? Treba se je tudi zavedati, da so mnogi projekti, o katerih govorite, da zdaj boste vi to odgovorno opravljali, če slučajno ostane presežek in boste posegali v ta sklad, kjer se nabirajo sredstva celo za 50 odstotkov. Lepo vas prosim? Projekti so v teku. Vi boste zdaj to - kaj? - počrpali ven iz sklada in potem se bo zgodilo - kaj? - s temi projekti nenadoma sredi ali bodo kar obstali? Bistvena razlika je torej tudi v tem, kaj se zgodi z neporabljenim denarjem. Pri večletnih gradnjah, kot sem zdajle vam namignila, se plačila pač zamaknejo, to vsi vemo. Če denar ob koncu leta ostane v skladu, je projekt varen, če denar vzamemo ven, projekt nenadoma ogrozimo. Vlada torej z novelo zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode predlaga, da gre v sklad največ polovica neporabljenih sredstev in še to le s soglasjem ministra za finance. To vi zdaj predlagate. Mislim, tako zaletavo, kratkovidno, kot da gledate samo do konice svojega nosu in čisto nič naprej. Mislim, ali ste sploh pregledali vse projekte, ki so v teku? Mislim, človek se malo zgrozi ob tem, da ne omenjam vašega načina sprejemanja take vrtoglave zakonodaje na hitro, brez resne javne razprave in tako naprej. Kam se vam mudi? In predvsem se je treba vprašati zakaj se vam tako mudi? Ostalo se torej po vašem predlogu vrača v proračun. Naš opozicijski predlog, ki je bil pred kratkim obravnavan tu v Državnem zboru ZZSISZ-a pa ohranja celoten prenos. In to je ta velika razlika. Recimo vaše nasprotovanje, leta 2025 je bilo za investicije izplačanih 110 milijonov evrov, 312 milijonov v letu 2027 je več kot dvakratnik. In brez okrepljenega urada za investicije v zdravstvu ter boljše priprave projektov bo del denarja pač obležal v skladu, pravite. To je najmočnejši argument Vlade, vaš ne o tem, to je vaš argument pač, da torej sredstva ne bodo porabljena. Odgovorimo lahko z zahtevo po kadrih za izvajanje investicij in recimo z merljivimi mejniki projektov. Potem, kot rečeno, zahtevate izredno sejo, da bi predlog zavrnili in odprli pot vladnemu predlogu. Rezanje investicij je pač najlažji način za doseganje fiskalnih ciljev, ker če imaš ti neke fiskalne cilje in če tako odgovorno ravnaš s financami kot sem vam uvodoma predstavila, na primeru nabave orožja, potem pač režeš investicije. To je pač najlažji način za doseganje fiskalnih ciljev, ker se posledice ne pokažejo takoj, ker se posledice pokažejo čez leta, po možnosti je takrat neka druga vlada in potem s prstom zdajšnja koalicija, ki bo morda takrat opozicija, kaže na aktualno vlado. In ne pove, da je pravzaprav ona zakuhala to situacijo. To je transfer od prihodnjih bolnikov k letošnji fiskalni statistiki in orožju, kot rečeno. Torej, če država bolnišnic ne gradi danes, jih bo jutri plačala dražje, to je popolnoma jasno. Medtem pa bodo ljudje čakali dlje. Vi imate polna usta obljub, kako bodo čakali manj časa, kako boste skrajšali čakalne vrste.

Torej, zdaj pa še bolj podrobno lahko razložim v čem je problem. Javno zdravstvo je pač temelj naše solidarne družbe, je ustavna kategorija socialne države, je steber, torej eden ključnih stebrov socialne države. Vidimo pa, da pred našimi očmi dejansko brutalno izvajate načrten sistemski razkroj javne mreže, v korist zasebnega kapitala, v korist privatizacije zdravstvenega sistema. Vse vaše poteze absolutno kažejo na to. Nismo neumni, da tega ne bi videli. Torej, pred nami sta dva povsem različna koncepta prihodnosti. Eden je ta, ki je bil naš predlog, pod katerega sta se podpisala magistrica Asta Vrečko kot prvopodpisana, doktorica Asta Vrečko in magister Borut Sajovic. In ta predlog podaljšuje veljavni zakon do leta 2036 in obstoječa sredstva zvišuje za dodatnih 926,5 milijona evrov, s čimer celotni proračun za investicije dviguje na končnih tri cela tri milijarde in 19 milijonov evrov. Na drugi strani pa gledamo vladne poskuse, torej rezanja sredstev, ki so nenehni, čisto povsod. Gledamo proračun za leto 2027 in 2028. Kot rečeno, predvidevate, ta odborih 97 oziroma 99 milijonov evrov na leto, kar je polovica manj od tega, kar bi ta, kar določa veljavni zakon, če se ga ne bi dotaknili. In ti vaši birokratski izgovori, kako ni kadrov za vodenje projektov, mislim ali pa ne vem kaj vse si še izmišljujete, so dejansko dimna zavesa za grozljivo politično agendo, res grozljivo. Kajti vse vaše poteze kažejo, da načrtno uničujete in razgrajujete javno zdravstvo in s tem naredite kaj? Odprete pot privatizaciji, popolni privatizaciji. Drugega si tu človek več razlagati ne more. In če vam, če boste rekli, da na pamet govorim, poglejmo, kaj konkretno delate. Proračunski rezi v zdravstveno infrastrukturo, proračuni za prihodnji dve leti. Ne to se tiče, spoštovana, / medsebojno pogovarjanje/ točno tega, ker je zgodba povezana, te zgodbe niso kar tako, vsaka posebej plava v vesolju, ampak so te zadeve še kako povezane. Vse to, ko vidimo, kaj počnete, pridemo do tega, kar danes imamo na mizi. Mislim, ne me zafrkavati. Torej, leta investicije, celotne državne investicije za leto 2027 ste napihnili za 38 odstotkov, vi, ki upravljate odgovorno z denarjem za celotne investicije, za 38 odstotkov, na več kot tri milijarde. Za bolnišnice pa denar surovo režete. Za leto 2027 ste oklestili zdravstvene investicije z načrtovanih 202 milijonov na 120 milijonov evrov, za leto 2028 pa ste jih spustili na 110 milijonov evrov. To so dejstva. Piše v vaših dokumentih, vsi to vidimo. In tisti, ki pač to gledamo in vidimo, razumemo kaj to pomeni. In to je očitno in načrtno stradanje naših javnih zdravstvenih zavodov, ne pika, ampak klicaj. Da se razumemo, sto milijonski udarec javni zdravstveni blagajni z rebalansom, ki sem ga omenila že uvodoma kaj je to drugega kot uničiti javno zdravstveno blagajno, da boste potem lahko rekli, da javna zdravstvena blagajna je, nesposobni so in tako dalje. In tam lepo jasno opozarjajo, da to, kar ste naredili za zdravstveno blagajno samo za zadnje tri mesece letošnjega leta z rebalansom pomeni, da ne bodo imeli denarja za osnovna zdravila, recimo zdravila za demenco, da vas ni sram, to počnete. / medsebojno pogovarjanje/ Tukaj sem ga slišala. Lahko pogledate magnetograme, spoštovana predsednica. Kot predsednica, vi ne zavajajte tukaj. Ker piše v magnetogramih nadaljnji dokaz za nagane te Vlade in te koalicije pa je ta vaš interventni zakon, o katerem bomo 6. decembra odločali. Tam ste z vsemi vašimi odpustki za bogate poskrbeli, da bodo luknje v javni zdravstveni blagajni še dodatne in da bodo luknje v državnem proračunu katastrofalne. Fiskalni svet opozarja kakšne bodo in si je bolj relevantno od vaših ocen, pa že vaše ocene vašega ministra pravijo, da bo luknja 650 milijonov evrov. Fiskalni svet pravi med 900 milijoni in milijardo 200. In vi boste dobesedno zlomili zdravstveno blagajno, ne bom se zdaj dotikala pokojninske in ostalih blagajn, pa kaj vi počnete, za božjo voljo. Denar iz zdravstvenega investicijskega sklada boste kam dali? Naravnost za krpanje vaših Nadaljevanje) proračunskih lukenj, ki jih ustvarjate s čim? Z interventnimi zakoni za bogate in z nakupovanjem orožja recimo, ko tako odgovorno upravljate z državnimi financami. Tudi pri investicijah Vlada z novelo zakona predlaga, da so neporabljena sredstva torej ob koncu leta ne prenašajo več v celoti, smo slišali od vas, v varni investicijski sklad, ampak se po vaši logiki polovica vrne v splošni proračun. Pika. In tako boste vi navidezno krpali te vaše luknje, ki jih ustvarjate s popolno norostjo, ki se jo greste.

In takole, da zaključim, proti temu finančnemu stradanju javnih institucij, sploh zdravstvena zdravstva in pomembnih ključnih družbenih podsistemov absolutno v Levici ne bomo tega pristali. In glejte, bo pa šel vsak zakon na referendum, če bo treba, pa vsak zakon bo šel v ustavno presojo, če bo treba. Ker to, kar počnete, je enostavno nesramno brezsramno, brezsramna pot...

Ne se razburjati...

... privatizacije javnega zdravstva in privatizacije zdravstva...