Pričenjam 9. sejo Mandatno-volilne komisije. Vse članice in člane komisije, vabljene ter ostale prav lepo pozdravljam. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani komisije, na seji kot nadomestni članice in člani komisije s pooblastili pa sodelujejo: Jerca Korče po pooblastilu nadomešča Braneta Golubovića, Jani Prednik nadomešča Matjaža Hana in pa Jani Möderndorfer nadomešča Igorja Zorčiča.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Mariboru. 5. in 9. aprila 2019 ste prejeli predloge za razširitev dnevnega reda z novimi 2., 3., 3.a in 4. točko in sicer: 2. Predlog sklepa o imenovanju člana Programskega sveta RTV Slovenija - na podlagi šeste alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija, 3. točka; Predlog sklepa o razrešitvi predsednika Državne revizijske komisije, 3.a točka: Predlog za razrešitev namestnika varuha človekovih pravic in 4. točka: Informacija o izvajanju 12. člena Zakona o poslancih.

Ali želi kdo v imenu svoje poslanske skupine predstaviti stališče v predlogih za razširitev? Če ne, prehajamo na glasovanje o posameznih predlogih za razširitev. Prvo bomo glasovali o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 2. točko. Glasujemo.

Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Sedaj prehajamo na glasovanje o razširitvi dnevnega reda s 3. točko. Glasujemo.

Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Sedaj bomo glasovali za novo 3.a točko. Glasujemo.

Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In glasujemo še o predlagani razširitvi dnevnega reda z novo 4. točko. Glasujemo.

Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal v sistemu UDIS, saj vsebujejo osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona. V kolikor jih nameravate navajati oziroma v zvezi z njimi sprožati vprašanja, vas prosim za predhodno opozorilo, saj moram v takem primeru v skladu s 101. členom Poslovnika sejo zapreti za javnost.

Sedaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKO MESTO OKRAJNEGA SODNIKA NA OKRAJNEM SODIŠČU V MARIBORU, ki ga je Državnemu zboru predložil Sodni svet. Del gradiva je objavljen pri EPI, obrazložen predlog Sodnega sveta pa ste zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS.

Uvodna pojasnila: Sodni svet na podlagi 130. člena Ustave, prvega odstavka 23. člena Zakona o Sodnem svetu ter 18. člena Zakona o sodniški službi Državnemu zboru predlaga, da v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Mariboru izvoli Jana Šömna. Predlog sklepa, ki ga bo Mandatno-volilna komisija posredovala v odločanje Državnemu zboru, ste prejeli kot delovno gradivo.

Predstavnico Sodnega sveta, gospo Alenko Klemenčič, prosim za uvodno obrazložitev predloga. Prosim, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovani gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni tudi vsi navzoči.

Najprej opravičujem izostanek predsednice Sodnega sveta, dr. Barbare Nerat, ki se vašemu vabilu ni mogla odzvati zaradi predhodno dogovorjenih obveznosti in udeležbe na 18. seji Sodnega sveta, ki bo potekala danes. Kljub temu, da ste gradivo že prejeli, bi vseeno želela izpostaviti nekatere ključne razloge za vpis, izbirni postopek in razloge za izbiro kandidata.

Na javni razpis za eno mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Mariboru, s predvideno razporeditvijo na kazensko pravno področje, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 27, z dne 20. 4. 2018, se je prijavilo 24 kandidatov, pri čemer so trije kandidati med postopkom svoje kandidature umaknili. Razlogi za razpis na kazenskem oddelku Okrajnega sodišča v Mariboru so v kadrovskih oslabitvah, saj so od prvotno sedmih sodnikov na oddelku, ostale le še štiri sodnice. Do aprila 2017, sta bili na oddelku dodeljeni dve okrožni sodnici, ki pa sta bili zaradi potreb na matičnem odsodišču, razporejeni nazaj, na Okrožno sodišče v Mariboru. Eden od sodnikov pa je bil imenovan za okrožnega sodnika in premeščen na Okrožno sodišče v Mariboru.

Glede na to, da sodniki kazenskega oddelka Okrajnega sodišča v Mariboru rešujejo tudi celoten pripad kazenskih zadev Okrajnega sodišča v Lenartu, oddelek brez kadrovskih okrepitev ne bo več zmogel zagotavljati sojenja brez nepotrebnega odlašanja in spoštovanja časovnih standardov. Kazenskega primanjkljaja tudi ni več mogoče nadomestiti z razporeditvijo sodnikov iz drugih oddelkov, saj nekateri tudi sami potrebujejo kadrovske okrepitve, na primer Oddelek za kazensko in mladoletniško sodstvo Okrožnega sodišča v Mariboru. Razpis je bil nujen tudi zaradi preprečitve generacijske vrzeli, saj se trenutna starostna struktura sodnikov na Okrožnem sodišču v Mariboru, katere organizacijska enota je tudi Okrajno sodišče v Mariboru, giblje med 51 do 60 let.

Sodni svet je vodil izbirni postopek, kot običajno, v treh zaporednih fazah, s postopnim izločanjem kandidatov. Prva faza je zajemala preverjanje izpolnjevanja razpisnih pogojev, ki so jih izpolnjevali vsi kandidati.

V drugi fazi je Sodni svet na 8. seji opravil oceno primernosti kandidatov, pri čemer je kot kriterije upošteval povprečno oceno na dodiplomskem študiju in na pravniškem državnem izpitu nad 8, vsaj pet let delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu, obseg in primernost strokovnih izkušenj s kazenskega področja, opravljanja samostojnega dela in dokončno mnenje predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru. Ob upoštevanju navedenih kriterijev je Sodni svet sklenil, da v tretji fazi na ustni razgovor povabi šest kandidatov, ki so izstopali po izpostavljenih kriterijih ali na podlagi dokončnega mnenja predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je bila tudi navzoča na razgovorih na Sodnem svetu. Vsak od kandidatov, ki se je uvrstil v ožji izbor in s katerim je Sodni svet opravil razgovor, je po enem ali več navedenih kriterijev, pozitivno odstopal od drugih kandidatov. Izmed njih pa je po oceni Sodnega sveta kandidat Jan Šömen celostno gledano najbolje izpolnjeval pogoje, ki jih Zakon o sodniški službi določa kot potrebne za opravljanje sodniške službe na mestu okrajnega sodnika.

Jan Šömen je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru leta 2009, s povprečno oceno 8,91. Do oprave pravniškega državnega izpita v letu 2012, ki ga je opravil s povprečno oceno 8,62, je opravljal tudi delo notarskega pripravnika, sodniškega pripravnika in notarskega pomočnika. Po opravljenem izpitu je krajše obdobje delal kot odvetniški kandidat, nato je bil eno leto strokovni sodelavec na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Kopru, od leta 2014 dalje pa opravlja delo strokovnega sodelavca na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru, kjer je razporejen na gospodarski-kazenski oddelek. V okviru svojega dela analizira zadeve in sprejema ter sestavlja vse vrste državno-tožilskih odločitev, predvsem v zahtevnejših zadevah. Sodeluje na preiskovalnih narokih, na narokih za glavno obravnavo ter vodi naroke za odlok kazenskega pregona. Kandidat je leta 2017 tudi magistriral na Pravni fakulteti v Mariboru. Predsednica okrožnega sodišča v Mariboru je kandidata na podlagi ustnega razgovora ocenila kot zelo odgovornega, preudarnega, z odličnim znanjem kazenskega prava, z odličnimi sposobnostmi ustnega in pisnega izražanja ter komuniciranja, zato je v dokončnem mnenju njegovo kandidaturo podprla kot prednostno. Jan Šömen se je kot odličen kandidat izkazal tudi na razgovoru s člani Sodnega sveta. Po uspešni osebni predstavitvi je odgovarjal na posamezna vprašanja članov Sodnega sveta in ob tem poleg zelo dobrega poznavanja kazensko-pravnega področja, izkazal zelo dobre sposobnosti analitičnega in logičnega razmišljanja, ustnega izražanja, obvladovanja konfliktnih situacij in komunikacijske spretnosti. Sodni svet je na podlagi razpisne dokumentacije in opravljenih ustnih razgovorov ocenil, da kandidat Jan Šömen po svojih kvalitetah izstopa iz nabora vseh kandidatov ter ga je zato na 10. seji, 20. decembra 2018 soglasno izbral in ga predlaga Državnemu zboru v izvolitev v sodniško funkcijo okrajnega sodnika na Okrajnem sodišči v Mariboru.

Hvala.

Najlepša hvala za to dodatno obrazložitev predloga. Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo.

Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: »Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Mariboru, izvoli Jan Šömen«. Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Najlepše se vam zahvaljujem za sodelovanje in želim še naprej prijeten dan.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SKLEPA O IMENOVANJU ČLANA PROGRAMSKEGA SVETA RTV SLOVENIJA NA PODLAGI ŠESTEGA ODSTAVKA 17. ČLENA ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA.

Kot gradivo za to točko dnevnega reda ste prejeli poziv poslanskim skupinam, ki je bil objavljen v sistemu UDIS, delovno besedilo predloga sklepa, ki je objavljeno na Udis, delovno besedilo predloga sklepa, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora z razširitvijo seje ter predlog kandidatke, ki ste ga članice in člani prejeli v varovani predal v sistemu Udis.

Uvodno pojasnilo. Na podlagi šestega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija programski svet sestavlja 29 članov, od katerih Državni zbor imenuje pet članov na predlog političnih strank pri čemer moramo v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v Državnem zboru. Državni zbor je na seji 14. 12. 2017 sprejel sklep o imenovanju petih članov programskega sveta RTV Slovenija, na podlagi šeste alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o Radiotelevizija Slovenije izmed katerih je eni članici, zaradi odstopa prenehal mandat. Mandatno-volilna komisija je 28. marca 2019 na podlagi sklepa osme seje pozvala poslanske skupine, da je do vključno 5. aprila 2019 posredujejo predloge kandidatov za članico oziroma člana programskega sveta RTV Slovenija, ki bo imenovana oziroma imenovan za preostanek mandata članice, ki je predčasno prenehal mandat. Četrti odstavek 18. člena zakona, ki predvideva predčasno prenehanje mandata člana programskega sveta RTV Slovenija, zaradi odstopa člana določa, da se člana, ki mu je predčasno prenehal mandat nadomesti po postopku, ki je predviden za imenovanje oziroma izvolitev članov programskega sveta. Mandatno-volilna komisija je v roku prejela eden predlog kandidatke za članico programskega sveta RTV Slovenija in sicer predlog Poslanske skupine Lista Marjana Šarca, ki za članico predlaga gospo Špelo Vrtačnik. Predlog je bil pravočasen in popoln.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.

Glede na to, da je predlagana le ena kandidatka bomo o kandidatki glasovali hkrati s predlogom sklepa. Na glasovanje dajem torej naslednji predlog sklepa: »Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se za članico programskega sveta RTV Slovenija na podlagi šeste alineje šestega odstavka 17. člena zakon Radiotelevizija Slovenija imenuje Špela Vrtačnik. Za čas do izteka mandata članov imenovani s sklepom o imenovanju petih članov programskega sveta RTV Slovenija z dne 14. 12. 2017.« Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda.

Sedaj prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA IN SICER NA PREDLOG SKLEPA O RAZREŠITVI PREDSEDNIKA DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE.

Gradivo in sicer odstopno izjavo predsednika Državne revizijske komisije ter kandidacijski postopek za imenovanje nove predsednice oziroma predsednika ste prejeli v sistemu Udis. Na spletni strani pa je z razširitvijo seje objavljeno delovno gradivo predloga sklepa o razrešitvi. Uvodna pojasnila. V skladu s prvim odstavkom 61. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja ima državna revizijska komisija predsednika in štiri člane, ki jih v skladu s tretjim odstavkom 61. člena navedenega zakona imenuje in razrešuje Državni zbor na predlog Mandatno-volilne komisije. Borut Smrdelj, ki ga je Državni zbor 26. 9. 2012 imenoval za predsednika Državne revizijske komisije je Državnemu zboru 2. 4. 2019 posredoval odstopno izjavo s te funkcije. Sedmi odstavek 61. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja predvideva razrešitev predsednika ali člana Državne revizijske komisije, če ta predloži odstopno izjavo. V skladu s tretjim odstavkom 61. člena navedenega zakona Mandatno-volilna komisija objavi javni razpis za možne kandidate za novega predsednika in sicer v 15 dneh po predčasni razrešitvi ter preveri ali prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje za imenovanje. Na podlagi prvega odstavka 61. člena navedenega zakona se v primeru predčasne razrešitve novi predsednik imenuje za osem letni mandat. Predlog sklepa o razrešitvi predsednika Državne revizijske komisije, ki ga bo Mandatno-volilna komisija posredovala v odločanje Državnemu zboru ste prejeli kot delovno gradivo. Glede na 15-dnevni rok od predčasne razrešitve, v katerem moramo objaviti javni razpis za imenovanje novega predsednika ste kot delovno gradivo prejeli tudi določitev kandidacijskega postopka za imenovanje predsednice ali predsednika državne revizijske komisije z osnutkom javnega razpisa in s predlaganima sklepoma, o katerih bomo odločali. Predlagam, da je rok za posredovanje prijav kandidatov za predsednico oziroma predsednika državne revizijske komisije do vključno srede 8. maja 2019 in da s točko imenovanje predsednika Državne revizijske komisije širimo majsko sejo Mandatno-volilne komisije, ki bo 16. maja 2019.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.

Na glasovanje dajem najprej naslednji predlog sklepa: »Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerem se v Državni revizijski komisiji razreši predsednik Borut Smrdelj.« Glasujemo.

Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na glasovanje dajem še naslednja predloga sklepov. Prvič: »Mandatno-volilna komisija določi besedilo javnega razpisa za možne kandidate za predsednico oziroma predsednika Državne revizijske komisije, ki ga po sprejetju sklepa o razrešitvi predsednika Državne revizijske komisije na seji Državnega zbora objavi na spletni strani Državnega zbora informacijo o razpisu pa na programu TV Slovenija 3. Rok za predlaganje kandidatov je do vključno srede 8. maja 2019.« Glasujemo.

Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Za zapis seje Mandatno-volilne komisije pa sporočam, da je gospod Blaž Pavlin po pooblastilu gospoda Jožeta Horvata.

Drugi sklep: »Mandatno-volilna komisija po preteku roka za posredovanje prijav uskladi predlog kandidatke ali kandidata za predsednico ali predsednika Državne revizijske komisije in določi besedilo predloga sklepa o imenovanju predsednice ali predsednika Državne revizijske komisije, ki ga posreduje v odločitev Državnemu zboru.« Glasujemo.

Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda.

Za magnetogram Nataša Sukič po pooblastilu nadomešča poslansko Violeto Tomić.

Sedaj prehajamo na 3.A TOČKO DNEVNEGA REDA IN SICER NA PREDLOG ZA RAZREŠITEV NAMESTNIKA VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC.

Del gradiva je objavljen pri EPI Predlog namestnika varuha človekovih pravic pa ste, zaradi varstva podatkov prejeli v varovanje predlagali v sistemu Udis. Uvodna pojasnila. Namestnik varuha človekovih pravic Tonček Dolčič, ki ga je Državni zbor imenoval za namestnika varuhinje 30. 9. 2014 mandat pa je nastopil 31. 1. 2015 Državnemu zboru predlaga, da ga zaradi upokojitve predčasno razreši s funkcije. Zakon o varuhu človekovih pravic v 22. členu določa, da veljajo določbe določbe 21. člena, ki se nanašajo na predčasno razrešitev varuha človekovih pravic tudi za namestnika varuha. V skladu s prvim odstavkom 21. člena je namestnik varuha človekovih pravic lahko med drugim predčasno razrešen, če to sam zahteva. V skladu s tretjim odstavkom istega člena Državni zbor razreši namestnika varuha, če za razrešitev glasujeta dve tretjini navzočih poslancev. Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo o tem razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo.

Dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep o razrešitvi namestnika varuha človekovih pravic, s katerim se s funkcije razreši Tonček Dolčič. Glasujemo.

Kdo je za? (19 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – INFORMACIJA O IZVAJANJU 12. ČLENA ZAKONA O POSLANCIH. Uvodna pojasnila. Med Komisijo za preprečevanje korupcije in Državnim zborom že od sprejetja Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije obstaja neenotno stališče glede obsega pravne podlage in pristojnega organa za odločanje o nezdružljivosti poslanske funkcije z drugimi funkcijami in dejavnostmi. Državni zbor vseskozi zastopa stališče, da poslanci niso izvzeti iz sistemske ureditve po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, katere namen je bil prav o uveljavitvi enotnega in celovitega pravnega okvira za vse funkcionarje tudi na področju nezdružljivosti. Nasprotno pa KPK meni, da na področju nezdružljivosti določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije za poslance ne veljajo. Zato ste kot delovno gradivo za to točko dnevnega reda prejeli dopise Komisije za preprečevanje korupcije in Mandatno-volilne komisije v tem mandatnem obdobju iz katerih izhajajo stališča obeh organov, ki sta si jih izmenjala ob konkretnih primerih. Kot delovno gradivo za sejo pa ste prejeli tudi pojasnila strokovnih služb s Predlogom spremembe Zakona o poslancih pripravljeni s strani službe Mandatno-volilne komisije in Zakonodajno-pravne službe, ki so bila predstavljena tudi delovni skupini za pripravo novele Zakona o poslancih. Iz navedenih strokovnih izhodišč izhaja, da v primerih, ko nezdružljivost s poslansko funkcijo izhaja iz Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in ne iz Zakona o poslancih, Mandatno-volilna komisija nima pravne podlage za presojo ali gre v konkretnem primeru za dejavnost poslanca v nasprotju z zakonom, torej Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ter tudi nima pravne podlage, da bi predlagala prenehanje mandata poslanca. Zato Mandatno-volilna komisija tovrstnih konkretnih primerov tudi ni uvrščala na sejo.

Naj na kratko povzamem bistvene poudarke iz delovnega gradiva glede izvajanja 12. točke Zakona o poslancih. Zakon o poslancih ureditve v zvezi z nezdružljivostjo pridobitne dejavnosti s poslansko funkcijo ter prepovedi članstva in dejavnosti za poslance ne vsebuje z izjemo prepovedi članstva v nadzornem odboru gospodarske družbe, vsebuje pa jo Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. V določbi prvega odstavka 12. člena Zakona o poslancih pa je vsebovano napotilo na ureditev tega področja v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v členih od 26 do 29 vsebuje tako materialno pravno ureditev področja nezdružljivosti kot tudi postopek in sankcije v primeru ugotovljenih kršitev. Navedene določbe razlaga Komisija za preprečevanje korupcije, ki te določbe tudi izvaja, kar izhaja med drugim iz 29. člena, ki daje KPK pooblastila za ukrepanje ter tudi iz 5. člena, ki KPK opredeljuje kot samostojen in neodvisen državni organ, ki samostojno izvršuje pristojnosti in opravlja naloge določene v tem in tudi v drugih zakonih. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije za neposredno voljene funkcionarje ne predvideva sankcije prenehanja mandata kot jo sicer predvidevajo določbe Zakona o poslancih temveč jo v tretjem odstavku 29. člena izrecno izključuje. Iz navedenega izhaja, da v ureditvi prepovedi pridobitne dejavnosti ter prepovedi članstva in dejavnosti v obeh citiranih predpisih nista medsebojno skladni ter da to področje za poslance ni dovolj jasno urejeno, zato bi bila smiselna ureditev za poslance poenotiti z ureditvijo, ki velja za ostale funkcionarje na način, da bi Zakon o poslancih odkazoval na ureditev v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Na področju prepovedi članstva in dejavnosti poslancev bi s tem v celoti veljale tako materialne kot procesne določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V gradivu je predlagan naslednji predlog sklepa. Mandatno-volilna komisija podpira spremembe Zakona o poslancih v smeri poenotenja ureditve nezdružljivosti poslanske funkcije s pridobitno dejavnostjo ter prepovedi članstva in dejavnosti za poslance z ureditvijo v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo razpravljati? Kolega Tašner Vatovec, izvoli.

Najlepša hvala, predsednik. Definitivno je situacija v kateri smo se znašli ob tem primeru najmanj bizarna, če uporabim samo en izraz. Jaz mislim, da tu MVK oziroma predsedstvo MVK na nek način pretirano črkobralsko gleda na celotno zadevo. V Levici smo mnenja, da so stvari bistveno preprostejše, da so vse stvari določene v vsej področni zakonodaji tudi nenazadnje v Zakonu o poslancih, če želite. 12. člen jasno pravi v prvem odstavku, da poslanec ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z upravljanjem javne funkcije, se pravi gre za smiselno uporabo dveh zakonov, ampak je vsa podlaga, pravna podlaga že v Zakonu o poslancih. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije dalje v 27. členu tudi jasno pove katere so te pridobitne dejavnosti o katerih ni možno oziroma kjer je funkcija nezdružljiva in nenazadnje tudi Poslovnik Državnega zbora daje pristojnost komisiji, da obvesti zbor o tem, da je prišlo do takšne situacije. In jaz mislim, da takšno izmikanje oziroma to da se prepuščate v nek ping pong ali birokratsko vojno s KPK je zgolj izmikanje in izmikanje z obeh strani. KPK se izmika temu, da bi dala jasno navodilo oziroma jasno mnenje o tem kaj se dogaja in ravno tako Mandatno-volilna komisija in to v času, ko vsi polnih ust govorimo, da je ugled Državnega zbora na zelo nizki ravni, da je treba nekaj narediti, ko se želi sprejeti etični kodeks poslancev, ki bi urejal nek način vedenja ali pa moralne in etične standarde v Državnem zboru je to samo v posmeh celotni zadevi. Ta stvar je tako resna. Imeli smo poslanca, ki je odstopil zaradi kraje enega sendviča, po drugi strani pa se delovno telo, ki je pristojno za ta vprašanja, noče opredeliti do tega oziroma se prelaga to odgovornost na Komisijo za preprečevanje korupcije, ki po ZIntPK nima pristojnosti, da karkoli naredi s poslancem, lahko sicer ugotovi, da gre za nezdružljivost funkcij, ampak tisto kar lahko naredi KPK je to, da izreče nekakšen opomin. Mislim, da če želimo spraviti ugled Državnega zbora na nek višji nivo, moramo to začet zelo strogo pri nas samih, ne pa, da se na nek način poslance ščiti, ker jaz to sejo in tudi sklep, ki ga predlagate, predsednik, kot sklep MVK, je samo izogibanje odgovornosti. Tukaj bi jaz pač dodal in mislim, da je to treba povedati, da imamo v bistvu še večjo težavo. Zdaj brez zamere, ne gre, mislim, gre za seveda konkretno zadevo, ampak gre tudi za neko pač načelno ali pa splošno zadevo. Zdaj ne gre samo za poslanca in direktorja nekega podjetja. Gre za to, da imamo v eni osebi združeno tudi predsednika Pomurske madžarske narodne skupnosti, ki je ustanoviteljica tega istega podjetja. Imamo osebo, ki je istočasno tudi občinski svetnik v Lendavi, ki predstavlja narodno skupnost. Se pravi tu je skoncentriran v bistvu v eni osebi dejansko celoten manjšinski živelj politični in tudi gospodarski očitno v eni osebi, kar je tudi že iz tega vidika lahko nenavadno, če ne že sporno. Tako da jaz se lahko strinjam, da je potrebno Zakon o poslancih spremeniti, ampak ne samo za naprej, ampak je to ukrep, ki lahko v bodoče prepreči takšna izmikanja. Mislim pa, da je trenutna zakonodaja že dovolj jasna, da naredi MVK tisto, kar je pač potrebno narediti. In to je to, da seznani Državni zbor s tem, da pač so nastali pogoji za prenehanje mandata. Tako da poglejte, mislim, da vsi pogoji so. Nezdružljivost funkcij je zelo jasna. Pač jaz ne poznam nepridobitnega d. o. o. Mislim, da ne obstaja ta definicija v nobeni zakonodaji. Pravilnik o opredelitvi pridobitne, nepridobitne dejavnosti pa je tudi zelo jasen v svojem 2. členu. Tako da, če nekdo deluje na trgu in glede na to, da je pač podjetje Minta d. o. o. v zadnjih 3 letih približno 75 tisoč evrov prislužilo, so te stvari zelo, zelo enostavne. Tako da rok za odstop je potekel, mislim da, septembra lani. Poslovnik pravi, da lahko MVK seznani Državni zbor. In jaz pač bi, polagam vsem kolegom, ki ste člani MVK, da pač to storimo. MVK se lahko seznani oziroma lahko ugotovi, da je ta nezdružljivost nastala, da traja že skoraj pol leta in da s tem seveda seznani tudi Državni zbor, ker če želimo, res, če vsi želite to, da se dvigne ugled Državnega zbora, potem bi se po eni strani seveda od poslanca pričakovalo, da odstopi, če nastopijo takšne situacije, kot je recimo odstopil nekdo zaradi kraje sendviča, po drugi strani pa, če nismo sami oziroma vsak posameznik od nas 90, če ni sposoben tega narediti, pa potem za to imamo MVK.

Jaz bi apeliral vse tiste, ki boste razpravljali, da je to splošna informacija o nezdružljivosti funkcije poslanca v skladu z Zakonom o poslancih, nimamo za konkretne zadeve.

Izvoli. Kolega Jani, imaš besedo.

Gospod predsednik, ni nas treba opozarjati, saj znamo sami brat, kaj je informacija, pa znamo ločit med postopki, ki se začnejo, pa kdo jih začenja in tako naprej. Ne nazadnje to ves čas govorimo. Je pa prav, da se ta tema seveda razpravlja prav na tem MVK. Moj predhodnik je sicer naštel že kar nekaj razlogov in pa nekaj faktov, ki pravzaprav so vsesplošno znani. In eden najbolj problematičnih je, da seveda, če ne drugega, moramo danes ugotoviti, da se 2 državna organa ne moreta zmenit, po katerem zakonu, s kakšno stvar se začne in kdaj in kdo mora odreagirati. MVK trdi eno, KPK trdi drugo. In zdaj seveda, kadar nastane ta situacija, se preprosto ne more zgoditi, da rečemo, glejte, mi imamo prav, oni bojo rekli, mi imamo prav. In potem se ne zgodi nič. Kakšno sporočilo slovenski javnosti je, da nihče nič ne odreagira, zato ker nekaj ni v redu? Je dovolj, če rečemo, bomo spremenili zakon in to zdaj zelo jasno zapisali in uredili? Ne, ni dovolj. Prav je, da če vidimo, da je, da če vidimo, da je dilema, da bi se znalo v kakšnem podobnem primeru to zgoditi, da seveda naredimo korak naprej in da jasno zapišemo, vendar seveda takšna sprememba ne more retroaktivno delovat nekaj za nazaj. To je jasno in tukaj sploh nimamo nobene dileme in zato je škoda besed zgubljat o tem. Kaj pa bomo naredili s konkretnim primerom? Bomo pač rekli, »sorči«, zakon je takšen, nejasen, nič ne moremo narediti? To tako preprosto ne gre. MVK zato danes razpravlja in zato še enkrat poudarjam, mi danes niti ne razpravljamo o začetku postopka in to tudi ni noben postopek o ukinitvi mandata in tudi namen današnje razprave ni, da kolegu Horvatu vzamemo mandat, daleč od tega. Je pa treba razčistiti, kdo bo kaj naredil. In to seveda ne moremo narediti na nekih neformalnih srečanjih, kjer se poslanci pogovarjamo, kako bomo uredili zakon za naprej, ampak je treba narediti na organih Državnega zbora oziroma delovnih telesih, tam, kjer to nekaj šteje in velja in kjer seveda damo neko jasno sporočilo. S kakšnimi javnimi dejstvi v bistvu danes razpolagamo? Razpolagamo z javnim dejstvom, da naš kolega poslanec, me veseli, da danes z nami sedi, zaradi tega, ker veliko lažje in raje razpravljam takrat, kadar ima možnost kolega zraven sodelovat, če ne drugega, da sliši ali pa se vključi v razpravo, kaj misli o tem, da seveda poslanec ni prijavil določenih faktov, s katerimi danes slovenska javnost operira oziroma mediji, in mi na to nimamo odgovora. Prvič, decembra meseca smo dobili informacijo, da je naš kolega v pač nekem svetu v svojih krajih, ki v bistvu pokriva narodnostno manjšino, kar seveda mene osebno nič ne moti, problem pa je, da ni definirano, kakšno nagrado je iz tega naslova dobival, če jo je, oziroma ali sploh to drži ali ne drži, ne vem. Druga stvar, ki smo jo dobili januarja meseca, se pravi mesec dni kasneje dobimo podatek, da pravzaprav naš kolega je še vedno direktor firme. A je odstopil ali ni odstopil, sam je javno razpravljal o tem, ampak v registru je še vedno napisan. Mi ne vemo tega. In tudi formalno mi ne moremo s tem operirat, kaj nekdo nekaj javno pove, mora to nekdo formalno tudi ugotovit. To je tisto, kar sem že prej omenil, da moramo mi formalno tudi na MVK o tem razpravljat, zato da se sploh pogovorimo in da vemo, kakšni so fakti pred nami. In zdaj seveda pride do tega, da MVK končno razpravlja, čeprav moram reči, da sem bil izredno slabe volje, ko sem slišal predsednika MVK, kako je v javnosti povedal, da MVK tega ne bo obravnaval zaradi tega, ker pač preprosto nima zakonske podlage. Ni sporno to, da predsednik MVK daje svoja mnenja okoli tega, ampak sporno je, da smo rabili nekaj tednov, da smo prišli do takšne seje. V takem primeru se sejo skliče takoj, zato da se informiramo, da vemo, kakšna je situacija, ne da si preko medijev sporočamo, kaj drži, pa kaj ni, pa kaj je zakonska podlaga, pa kdo ima pravico kaj naredit in tako naprej. To je narobe, to je tudi v poduk za naprej. Nihče si tega ne more prikrojiti in sam vzet v svoje roke in sam odločat o tem, če imamo za to delovna telesa. No, naslednja stvar, ki se mi zdi pomembna, je, da seveda rečemo, ja, ta stvar ni urejena. Sam sem dal izjavo, ko so me novinarji vprašali in sem povedal naslednje: »V tej državi je 27 let, odkar je postal poslanec profesionalen funkcionar. Jasno, da ne more opravljati nobenega drugega dela, razen kadar - seveda, ko smo kasneje to uredili - razen če dela na podlagi dovoljenja MVK petinsko delo.« Pika. To je edini institut, kjer v resnici nekdo lahko nekaj počne. Po tej novi razlagi, oprostite, jaz ne rabim kot poslanec več vprašat, ali lahko delam petinsko delo ali ne, ker če bo ostalo tako, kot je, potem v bistvu, zakaj pa bi jaz petinsko delo prijavljal tukaj, če pa jaz lahko postanem pravzaprav direktor, samo član nadzornega sveta ne smem biti po tej logiki. To je totalni nesmisel, ki jasno govori, da moramo odreagirati. Dajmo pogledat primere, ali so v preteklosti in kako so to reševali. Danes zelo veliko govorimo o tem, kakšna je situacija danes in da v resnici, da imamo nov zakon in tako naprej, govorimo o Zakonu o poslancih in Zakonu o integriteti. Ampak v resnici nam historiat govori nekaj drugega. Mi smo imeli že take primere in je zato prav, da omenim primer Merlo - starejši poslanci se ga boste spomnili -, ta primer seveda ni najbolj primerljiv, zaradi tega, ker se je vlekel kar nekaj let, je pa primerljiv v toliko, da je bilo že takrat vsem jasno, da preprosto ne moreš delati dveh stvari hkrati; ne moreš, kot poslanec zagotovo ne. Šlo je tako, da je gospod Merlo takrat opravljal funkcijo direktorja postojnske porodnišnice oziroma bolnišnice za ženske bolezni in tako naprej, da ne govorim uradnega naslova, kakršen je bil takrat, in istočasno je bil tudi poslanec. Vse skupaj se je dogajalo praktično eno leto pred koncem mandata in zadeva je ves čas potekala na podlagi dveh zakonov, ne Zakona o integriteti, ker ga takrat še ni bilo, ampak je obstajal zakon o… / oglašanje v ozadju/, se pravi, o nedovoljenem opravljanju javnih funkcij. In istočasno je bil takrat problem predvsem tudi to - takrat še ni bilo KPK -, pravzaprav sploh ni odločal KPK in je bila dilema, ko se je poslanec izgovarjal na to, da lahko opravlja, ker členi v zakonu niso jasni, po katerem členu se pravzaprav odloča. Skratka, ta ping pong je potem tekel sem in tja, na koncu se je zadeva končala, da ni bil razrešen mandata, zaradi tega, ker smo šli na nove volitve in na novih volitvah je bil ponovno izvoljen za poslanca. In kaj se je zgodilo - gospod Merlo je hotel biti še naprej direktor postojnske bolnišnice in je sprožil ustavni spor. Ustavno sodišče je takrat zelo jasno povedalo, parafraziram, »ne bomo o tem odločali, ker so odbori in komisije zelo jasno povedali, in ne nazadnje imate svojo zakonodajo in peljite postopek naprej,« in je zavrnilo gospoda Merla v tej diskusiji. Zato danes govoriti o tem, da stvari niso jasne, in se izgovarjati na ustavnost in nedotakljivost mandata, je skrajno nesmiselno. Bolj pomembno je, ali si ti opravil, kar moraš, da ko pride do kolizije oziroma otepanja odgovornosti, kdo je po zakonu pristojen, da prične postopek oziroma da ugotavlja - MVK ugotavlja, da se mora to zgoditi na podlagi Zakona o integriteti, KPK pa se izgovarja, da poslanci imajo svoj poslanski zakon in naj delajo po tem zakonu; seveda pa vemo, da po tem zakonu mi ne moremo tega začeti. Glejte, tudi ne pozabiti, včasih so poslanci - v Državnem zboru sta obstajali dve komisiji, ena je ugotavljala nezdružljivost, MVK - oziroma takrat se še ni imenoval MVK - pa je odločal popolnoma o drugih stvareh. Kasneje smo prišli na neko logično razlago, da poslanci ne morejo sami o sebi odločati, ampak mora to narediti nek neodvisen organ. In so se stvari spremenile, spremenili smo zakon, ugasnil je zakon, ker smo v bistvu dobili Zakon o integriteti. Ampak smisle in namen, kaj poslanec lahko postane oziroma kaj lahko dela, se pa nič ni spremenil, stvari so jasne. Zato so poslanci profesionalni funkcionarji, zato da ne morejo opravljati katerekoli druge funkcije, zaradi raznih interesov, korupcije in ne nazadnje zaradi same pridobitne dejavnosti.

Če smo zelo eksaktni in natančni, imamo pred sabo še Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in gospod Horvat ni spoštoval niti 35. člena. 35. člen zelo jasno govori o tem, da mora vsak poslanec KPK sporočiti, kje opravlja funkcijo oziroma ali ima kakršenkoli delež oziroma kolizijo, kar se tiče podjetij. Potem se sestavi spisek - mi imamo danes pred sabo javno objavljen spisek 53 pravnih subjektov, s katerimi država ne sme poslovati. Na tem spisku je tudi ime Tjaše Möderndorfer, s.p., moje hčere, na tem spisku je, recimo, verjetno v nekem sorodstvenem razmerju gospa Mojca Šircelj, ki je v nekem sorodstvenem razmerju z gospodom Šircljem, pa je Kovinarstvo Jerman, Matej Vrtovec,(nadaljevaje) pa imamo Bandellija dvakrat v neki firmi, skratka, to so stvari, ki bi morale po zakonu biti narejene. Ampak jaz tu ne najdem imena gospoda Horvátha v tej firmi, na tej listi, jaz ga ne najdem. In že zaradi tega bi m moral nekdo odreagirati. Kdo bi moral odreagirati? Ali to dela MVK? Ne, tega ne dela MVK, to dela KPK oziroma to dela vsak poslanec, ko sam prijavlja premoženje, in mora to narediti. Ker tega na spisku ni, predvidevam, da verjetno še danes to ni prijavljeno, ker drugače bi to na spisku moralo biti. Ali se pač motim, dajte me popravit. In zato pravim, da neke stvari preprosto niso v redu, in mi moramo počistiti pred svojim pragom, sami doma. Jaz osebno nimam proti kolegu Horváthu popolnoma nič, ne moremo pa reči, saj veste, jaz o tem ne vem nič, jaz sem od tam nekje, s tem se jaz ne ukvarjam, naj ostali organi opravijo… Drugi organi bodo pa rekli, ne, ne, ne, to naj naredijo na MVK. Trikrat sem ponovil namenoma isto stvar, zaradi tega, ker se mi zdi, da enostavno ne bomo mogli upravičiti tistega interesa, da zakonodajalec, ki sprejema zakone v duhu tega, zato da se spoštujejo, potem pa jih mi sami niti ne spoštujemo oziroma ne reagiramo, ko ugotovimo, da nekdo ne opravi svoje domače naloge, da je to seveda lahko velik problem. Kako lahko mi od državljanov zahtevamo, naj se držijo pravil igre po zakonu, če se pa mi sami poslanci ne držimo teh istih pravil.

Meni je žal, jaz sem povedal tudi na delovnem srečanju kolegu Horváthu. Meni je žal, jaz bi najraje videl, da se to ne bi zgodilo. Ampak, lahko bo v tem postopku, ko bo nastal, če bomo sploh do tega prišli - jaz ne vem, ali bomo do tega prišli -, seveda se izkazalo tudi kaj drugega. Zagotovo pa nismo mi tisti, ki bomo to ugotavljali. KPK naj opravi svojo domačo nalogo, samo to je.

Naj še povem, vsi poslanci dobimo ob začetku mandata še priročnik. Ta priročnik je namenjen - v njem so vse praktične stvari zapisane, ker vsakemu, ki postane prvič poslanec, ta priročnik zelo prav pride, starim mačkom ponavadi to razložijo, ker imajo že priročnik iz prejšnjega pa predprejšnjega mandata, pa tako naprej. Ampak v tem priročniku piše vse, samo število WC-jev v Državnem zboru, koliko jih je, ne piše. Ampak ostalo pa vse piše. In piše tudi, kdaj, kako in na kakšen način je funkcija nezdružljiva z ostalimi dejavnostmi. Tam ne piše v duhu črkobralskega duha zakona, ki ga mogoče kdo najbolje ne razume, ampak piše zelo lepo - funkcija je nezdružljiva, imate toliko in toliko časa, da opravite… bla, bla, bla, da vam ne naštevam, ker poznate vsi te dikcije.

Lahko seveda obstaja - v slovenskem prostoru je to dostikrat -, da dva pravnika lahko različno razlagata isto stvar, prav tisto razlagata popolnoma drugače. In upam si trditi, da ta hip obstajata dva pravna strokovnjaka, ki na tem področju sta naredila največ, resda se je eden bolj ukvarjal z nezdružljivostjo županov in poslancev, drugi pa se je ukvarjal prav materialno z vprašanjem, pravnim vprašanjem nezdružljivosti funkcionarjev z ostalimi pridobitnimi dejavnostmi. Kdo so še tretji, četrti strokovnjaki na tem področju, jaz jih osebno ne poznam, preverjeno ne vem, kdo to lahko razlaga. Verjamem pa, da obstaja ogromno pravnikov, ki lahko vidijo, imajo pač nek svoj pogled na to vprašanje. Ampak, veste, mi imamo v tej državi organe, ki ugotavljajo nezdružljivost, in to je pomembno. In ti organi morajo to ugotoviti, ne pravniki, strokovnjaki, svetovalci, ki jih plačamo za to, da nam povedo največkrat tisto, kar želimo slišati.

Zaključil bom z istimi besedami, kot sem začel - mi danes ne govorimo o začetku postopka še manj po odvzemu mandata. To ni namen današnje razprave. Namen današnje razprave je nekaj popolnoma drugega. Sporočilo, da KPK naj opravi svojo domačo nalogo, samo to, nič drugega. Ker KPK lahko tudi ugotovi, pa naj se sliši še tako neumno, da gospod Horváth pravzaprav naredil popolnoma nič nezakonitega, lahko. Hvala lepa.

Hvala. Zdaj ima besedo podpredsednica Anja Bah Žibert. Izvoli, Anja.

Hvala lepa za besedo.

Mislim, da smo z obema predhodnima razpravam malo to polje tudi razširili, dovoljenega in nedovoljenega in mislim, da tudi je kar prav, da včasih tako stvar tudi malo razširimo, ker se mi zdi, da danes seveda govorimo o nekem konkretnem primeru, ampak veste v zadnjem času pa tudi prej se porajajo kar številna vprašanja, ki terjajo neke odgovore pa enostavno teh odgovorov ni. Jaz bom začela s petinskim delom poslancev. ta zadeva, glejte, to je polje, ki enostavno ga nihče ne nadzira. V zakonu jasno piše, da lahko petinsko delo opravlja poslanec za zahtevnejša strokovna dela. Kdo preverja to zahtevnost? Dajte si pogledati kaj vse poslanci petinsko delajo ali pa želijo delati pa boste videli ali gre za strokovno zahtevna dela. Se pravi tudi to je na nas. In tudi o teh stvareh se bo treba enkrat pogovoriti, sicer neke stvari tečejo, ampak vseeno hočem povedati, da ni vedno spolzkost samo, ko pride do neke zgodbe, ki se nekako odpre in potem ostanejo neke dileme. Zdaj, kot drugo. Jaz se absolutno strinjam, da mi v Državnem zboru velikokrat odločamo ali pa sprejemamo stvari, ki terjajo neke zahteve od državljanov. Seveda to je v prvi vrsti, da spoštujejo zakone. Tukaj se res moram obrniti žal tudi na poslansko skupino iz katere prihaja Jani, na zadnji seji Mandatno-volilne komisije ga ni bilo, ko smo razpravljali na primer o mandatu članice v programskem svetu, ki prihaja iz vaših vrst. Gospa je bila pol leta nezakonito v programskem svetu RTV. Niče ni naredil nič, a v tem času, to pa vemo, so se sprejele ene ključne stvari, ali bo obstal direktor Radiotelevizije Slovenije, dajalo se je soglasje direktorju televizije, radia in ta gospa je pol leta kršila zakon, ker je bilo prej rečeno kdo je tisti, ki naj bi te stvari uredil in je bilo rečeno vsak posameznik bi moral vedeti kaj sme in kaj ne sme, ampak gospa je zdaj celo na listi za Evropske volitve te iste stranke. Ampak je kršiteljica zakona pol leta. Pa me tudi zanima ali je dobila kakšen dohodek v tem času, odločala je. Glejte, nekatere odločitve so šle za en glas tam, jaz sem si šla stvari pogledati. Pa smo tudi zadnjič razpravljali o tem kdo bo odgovarjal za to. Kaj dela ministrstvo je bilo rečeno, kaj dela vsak posameznik, ali so stranke, ki predlagajo takšne kandidate odgovorne za potem take kršitve? Skratka tudi to je. Zdaj, kar se pa tiče tega kar danes razpravljamo konkretno, pa se jaz strinjam s tem, da je KPK tisti, ki mora povedati kaj je prav in kaj ne, kaj je zakonito in kaj je nezakonito. Nenazadnje, poglejte, mi vsako leto dajemo neka poročila. Če potem KPK reče, da tukaj se pa mi ne gremo, potem, spoštovani, ne vem zakaj pošiljamo ta poročila. Jaz menim, da je namen teh naših poročil, obvestil, kakorkoli že o našem delovanju namenjeno ravno temu, da se stvari jasno vidijo kaj poslanci počnejo. In tukaj popolnoma dam prav, jaz sploh ne bi polemizirala o konkretnem primeru, zgodilo se je zdaj enem poslancu, lahko bi bil to en drug poslanec, ker tako kot je bilo rečeno, in se tukaj strinjam, niti ne vemo ali je kaj narobe ali ni narobe. Ampak, poglejte, jaz tudi mislim, da predlogo traja ta žogica in KPK se naj zjasni, sicer res potem se vprašajmo zakaj imamo Zakon o KPK, ali oni izvajajo svoj zakon in ali je potem smiselno oddajati poročila, če nekdo potem pravi, da za to ni odgovoren, pristojen, da bo čisto jasno. Hvala lepa.

Hvala lepa, Anja.

Zdaj ima besedo kolega Ferenc Horváth. Izvoli.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Vsi lepo pozdravljeni!

Kje naj začnem? Ko se je začel ta neke vrste medijski linč, tako kot ga jaz vidim, smo vsem poslanskim skupinam poslali neke vrste mojega osebnega stališča iz katerega mislim, da so bile zadeve čisto razbrane. Jaz bi pričakoval, da če nekdo pride in tolče po meni 15 ali 20 minut, da si vsaj te zadeve malo prebere pa se o teh zadevah tudi pogovori. Najprej, jaz mislim, da sem moralno povsem čist tudi iz zakonsko pravnega vidika sem tudi, seveda se pa lahko v določeni politični in druge vrste pritiski vedno nekako izvajajo name na posameznika kot pripadnika madžarske skupnosti. Proti temu dejansko nimam orožja in ga niti ne želim imeti. Obtoževati nekoga korupcije ali nekih podobnih nečednih zadev, kot ste mene, je zelo čudno že iz tega vidika, ker če bi tisto stališče prebrali, potem bi nekako lahko ugotovili, da dejansko jaz iz tega naslova nikoli nisem prejel nobenega evra, nobenega centa niti za, bom rekel s tem podjetjem, kjer sem bil dejansko kot podpisnik, nisem imel nikoli niti pogodbe. Iz tega izhajajoč tudi nisem imel pridobitno dejavnost, zato teh prihodkov, ki jih nisem imel, jih tudi nisem mogel prijaviti KPK. Torej mislim, da je tudi treba ločiti ali poslanec opravlja pridobitno dejavnost ali to pomeni poslanec kot posameznik ali pa upravlja kot neke vrste podjetnik. In jaz nimam dovolj sredstev, da bi plačeval neke strokovnjake, ki bi mi zapisali tisto kar sem jaz želel slišati oziroma prebrati in to tudi razložiti potem javnosti, ampak smo pogledali določena pravna mnenja, pogledali smo tudi določene sodne prakse, ki jasno loči razliko med pridobitno dejavnostjo poslanca, torej posameznika, v tem primeru mene kot Ferenc Horváta, kot sem rekel ni bilo nobenega, lahko to kjerkoli pogledate, zato mislim, da sem v tej zadevi popolnoma čist. In če je ugled Državnega zbora zaradi tega mojega delovanja okrnjen, potem nas ne bi smelo skrbeti za nič drugega. Jaz bi lahko zdaj vse na dolgo in počez govoril pa odgovarjal na tista vprašanja, če so kakšna konkretna vprašanja bom odgovoril, ker se ne izmikam, ampak kot sem rekel zadeva ni pravno-formalno dorečena, zato pa mislim, da sem jaz najmanj kriv, jaz nobenega zakona nisem kršil. Da sem pa predstavnik madžarske narodnosti pa tudi član občinskega sveta, to pa je potem po moje že malo bizarno vprašanje iz tega vidika, če uporabim to isto besedo bizarno, ker dejansko zakonodaja pripadnikom madžarske narodne skupnosti določa določene pravice in mislim, da sem jaz v skladu s temi zakoni in svojimi pravicami živel, bil izvoljen, saj se nisem tja sam postavil, bom tako rekel, ampak so se moji volivci odločili tako kot so se oziroma ne moji, ampak volivci, pripadniki madžarske narodne skupnosti. Ta obtožba pa je že malo, bom rekel čutim kot neke vrste poseganje v pravice avtohtone narodne madžarske skupnosti, ker dejansko so se zadeve na vseh področjih izvajale v skladu z zakonom. Se pa strinjam, da se mogoče v preteklosti tej zadevi, tej problematiki in tudi bom rekel kot statusu madžarske skupnosti pa tudi italijanske skupnosti, ker imamo isti status, se mogoče ni posvečalo toliko pozornosti. Mi smo v prejšnjem mandatu želeli kot predsednik pomurske-madžarske skupnosti, ko še nisem bil poslanec v Državnem zboru, smo se celo poskušali urediti ta status predsednika, ker sam tudi menim, da bi moral pridobiti neke vrste večjo težo, politično težo, da bi potem res prišlo do neke nezdružljivosti, ampak pri tem nismo uspeli. Torej, da ne bom predlog, jaz, kot sem omenil, nobene pogodbe nisem imel, nobenega izplačila iz tega naslova nisem imel, zato mislim, da se nimam za kaj zagovarjati. Zakonodajo pa želim in bom podprl, da se čim bolj točno uredi, ker mislim, da se bomo potem takšnim problemom lahko izognili. Nečesa se je pa treba tudi zavedati in to zdaj čisto dobronamerno povem. Gospa je povedala kakšni so lahko očitki tudi če nekdo želi razlagati teh 20 %. Recimo, jaz bi bil danes lahko po zakonu, enoumno, bi bil lahko, recimo, predsednik nogometnega društva ali nogometne zveze in bi iz tega naslova tudi dobival kar zajetna dodatna sredstva. Torej mislim, da je to vprašanje treba čim bolj precizno odrediti. Jaz nisem proti temu, da me ne bo nekdo narobe razumel, vendar mislim, da nekoga obdolževati nečesa, kdor ni iz tega imel nikoli nobenega prihodka, in sem dejansko deloval kot podpisnik. In ko sem bil na to opozorjen, da je to lahko morda sporno, sem takoj tudi dal podpisano izjavo s koncem decembra, ampak zdaj novi vršilec dolžnosti je bil imenovan, mislim, da prejšnji teden, zato ker enostavno nismo imeli sredstev, da bi zaposlili direktorja. In če pogledate, tudi z državo kot takšno nismo imeli nobenih del; iz preteklosti imamo en projekt tako imenovanega Ribniškega sklada, ampak to je tudi dejansko vse, kar se več ali manj izvaja.

Morda toliko. Torej, jaz se počutim, kako bi rekel, sem nedolžen v vseh zadevah, katerih me obtožujete. Če pa seveda nekdo želi drugače stvari razlagati, to je pač pravica vsakega posameznika. Hvala.