29. izredna seja

Državni zbor

15. 11. 2019
podatki objavljeni: 15. 11. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke in poslanci, prosim za malo pozornosti. Lepo pozdravljeni! Lepo pozdravljeni tudi gostje na balkonu! Začenjam 29. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jelka Godec, Felice Žiža, Ferenc Horváth, mag. Matej Tonin, Jernej Vrtovec od 14.30 dalje, Aleksander Reberšek od 17. ure dalje, Blaž Pavlin, Iva Dimic, mag. Andrej Šircelj, Žan Mahnič, Željko Cigler, Luka Mesec od 13. do 16. ure, Primož Siter, dr. Franc Trček do 15. ure, Samo Bevk do 15. ure, dr. Matej Tašner Vatovec in Gregor Perič od 13. do 15. ure.  Na sejo so bili vabljeni tudi predstavniki Vlade.  Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!  Prehajamo na določitev dnevnega reda 29. izredne seje Državnega zbora.  Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 15. novembra 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo Državnega zbora določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 51 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti nihče. (Za je glasovalo 51.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 29. izredne seje Državnega zbora določen.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU.   Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, gospe ministrici mag. Kseniji Klampfer.
Ksenija Klampfer
Predsedujoča, hvala za besedo.  Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Poglavitne spremembe, ki jih novela zakona prinaša, lahko zajamemo z dvema ciljema. Prvi cilj sprememb je zagotovitev dostojnih pokojnin oziroma primernejšega dohodka za varno starost, ki ga bomo dosegli z dvigom odmernih odstotkov ter posledično izboljšanjem socialnega položaja upravičencev iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri tem smo posebno pozornost posvetili zvišanju socialne varnosti najranljivejših skupin v okviru pokojninskega sistema, med katere spadajo prejemniki najnižje starostne, invalidske in družinske pokojnine ter tudi nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Drugi cilj je podaljševanje delovne aktivnosti, ki jo želimo doseči s spodbudami za ostajanje v zavarovanju ter zagotavljanjem sočasnega prejemanja višjega dela pokojnine in opravljanja dela upokojencev. Posodobitev zakona vključuje tudi nujne spremembe na področju izvajanja poklicnega zavarovanja, v slovenski pravni red se prenašajo tudi določbe Direktive o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje.  (Nadaljevaje) Naj na kratko izpostavim bistvene spremembe. V zvezi z dvigom odmernih odstotkov je predvideno, da bi v šestih letih, kolikor bi trajalo prehodno obdobje, za moške zagotovili dvig odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe iz 57,25 % na 63,5 %. Ta odstotek bi bil tako enak za oba spola, pri čemer bi ženske letošnji odmerni odstotek v višini 63,5 % obdržale tudi v prihodnje. V kolikor te spremembe ne bi naredili bi se v naslednjih letih ženskam odmerni odstotek znižal na 60,25 %. Velja omeniti tudi dvig odmernega odstotka za najnižjo pokojnino za dopolnjenih 15 let zavarovalne dobe, ki se go dvignil na 29,5 %. Nadalje bi izpostavila tudi dodatni odmerni odstotek v višini 1,36 % za vsakega otroka. V povezavi s tem bi omenila, da pri tem institutu ponujamo možnost izbire na način, da se lahko nekdo na račun vzgoje otrok nekoliko prej upokoji v skladu z veljavnim zakonom ali pa se odloči, da oddela polnih 40 let in je še dodatno nagrajen z dodatnim odmernim odstotkom, ki pomeni tudi dolgoročno izboljšanje posameznikovega socialnega položaja. Glede na statistiko bomo s tem pomagali predvsem starejšim ženskam, ki so najbolj na udaru kar zadeva tveganja revščine.  Naj omenim tudi dvig odmernih odstotkov pri ostalih pokojninah, tako pri družinskih kot pri vdovskih, pa tudi invalidskih pokojninah in invalidskih nadomestili in nenazadnje tako imenovani dvojni status, kjer predvidevamo, da bi nekdo, ki v prvih treh letih od izpolnitve pogojev za upokojitev ostane v zaposlitvi, lahko po novem prejemal 40 % pokojnine in ne več 20 %. Na ta način naj bi več posameznikov ostalo v zaposlitvi, in sicer ne le za polni temveč tudi za krajši delovni čas. To pomeni, da bodo navedenega bosuna v sorazmernem delu deležni tudi tisti, ki bodo nadaljevali z delom vsaj v okviru polovičnega delovnega časa.  Ministrstvo je k pripravi sprememb zakonodaje pristopilo sistematično. Najprej smo pripravili izhodišča, ta je potrdila koalicija, nato še Ekonomsko-socialni svet. Na podlagi sklepa Ekonomsko-socialnega sveta je bila ustanovljena posebna pogajalska skupina v kateri smo v osmih krogih prišli do soglasja socialnih partnerjev glede predlaganih rešitev. V teh časih je to redek in zelo dragocen dosežek in dobra popotnica predlogom, ki jih imate danes pred seboj. Bi pa na tem mestu želela posebej poudariti, da smo si bili socialni partnerji tekom pogajalskega procesa enotni, da bo treba v kratkem začeti s pripravo naslednjega paketa pokojninskih sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pogajalska skupina na nivoju Ekonomsko-socialnega sveta je ravno v ta namen ostala aktivna.  Iz navedenega izhaja, da proces sprememb zakonodaje še ni zaključen in da nas čaka še kar nekaj dela, pri čemer ocenjujemo, da bi lahko že takoj po tem, ko bo zakonodajni proces tega paketa ukrepov zaključen, lahko pristopili k nadaljnjim spremembam, seveda, ob upoštevanju zastavljenih obstoječih ciljev, ki so v zagotavljanju dostojnih pokojnin in podaljševanju delovne aktivnosti ter seveda ob pozornosti na to, da sistem ostaja dolgoročno finančno vzdržen.  Državnemu zboru predlagam, da v skladu s 138. členom Poslovnika Državnega zbora na isti seji opravi tretjo obravnavo predloga zakona. Hvala.
Hvala lepa, gospa ministrica.  Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, zato za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku odbora gospodu Vojku Staroviću.  Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoča.  Spoštovani! Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada s predlogom za obravnavo in sprejetje po rednem postopku.  Državni zbor je na 12. seji o predlogu zakona opravil splošno razpravo in sprejel sklep, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki predlagatelja, predstavniki Državnega sveta, predstavnik Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, predstavnik delodajalskih in sindikalnih združenj ter seveda tudi predstavnik Zakonodajno-pravne službe. Predstavnik predlagatelja je predstavil predlog zakona. Predstavnik Zakonodajno-pravne službe in predstavnika predstavnica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora pa je tudi povedala, da je predlagatelj pripravil ustrezne amandmaje, glede ostalih nejasnosti pa podal pismena pojasnila. V dolgi razpravi je največ pripomb k predlogu zakona dala Poslanska skupina Levice. Med drugim so opozarjali, da spremembe, ki bi morale odpravljati revščino, le to uzakonjujejo. Z dopolnili so med drugim predlagali, da bi se minimalna pokojnina z polno pokojninsko dobo s 530 evrov zvišala na 613 evrov, kakor znašajo minimalni življenjski stroški in absolutna najnižja pokojnina, z 233 evrov na 440 evrov. Večina razpravljavcev je poudarila pomen soglasja socialnih partnerjev za predlagano, tako imenovano, mini pokojninsko reformo in pozdravila vložene napore ministrstva. Poslanske skupine Desus, SAB in NSi, so vsaka s svojim dopolnilom predlagale, da bi se predhodno obdobje, glede zvišanja odmernega odstotka za moške za 40 let pokojninske dobe, dvignilo na 63,5 %. To obdobje naj bi se skrajšalo za 3 oziroma 4 leta. Predlog Vlade predvideva obdobje 6 let, do januarja 2025. Poslanska skupina NSi je ob tem predlagala tudi uveljavljanje pravice do dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za vsakega rojenega ali pa posvojenega otroka, na 5 otrok in ne na največ 3, kot je predlagano v noveli. Ob tem je bil podan predlog, da bi se zaradi mladih, ki vstopajo na trg dela, dvojni status omejil na 6 let. Kot pozitivno je bilo prepoznano prizadevanje Vlade, da se doseže več delovno aktivnih, v starostni skupini od 55 do 64 let, saj v tej skupini delovno aktivnih je le 35 %, kar je eden najnižjih deležev v Evropski uniji. Predstavnik Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je bil nasprotno mnenja, da pokojninski sistem potrebuje celovito prenovo. Predloge koalicijskih poslanskih skupin za dopolnitve zakona je ocenil kot boj za upokojenske glasove znotraj koalicije. Tudi nekateri člani odbora so opozorili na lahkotno zlaganje amandmajev oziroma populizma. Predstavnik predlagatelja in predstavnik ZPIZ sta izčrpno odgovorila na dileme in pomisleke razpravljavcev. Predlog zakona rešuje anomalije iz ZPIZ-2. Opozorila sta, da pokojninski sistem ne vzdrži amandmajev Poslanske skupine Levice, ki tudi sicer niso finančno ovrednoteni. Poudarjeno je bilo, da se socialna politika ne more reševati na račun pokojninske blagajne. Prav tako je potreba skrbeti za njeno dolgoročno vzdržnost. Predstavnik predlagatelja je tudi menil, da so predlagane rešitve usklajene med socialnimi partnerji, sklep Ekonomsko-socialnega sveta, zato so po njegovem mnenju dopolnila k predlogu zakona nepotrebna. Menil je, da se s tem pod vprašaj postavlja zaupanje v socialni dialog. Predlog zakona prinaša več pravic, je bilo kasneje izpostavljeno. Smo edina država, kjer že mladi, delo in dijakov in študentov, vplačuje v pokojninsko blagajno, s čimer se pokojninski sistem že prilagaja demografskim spremembam. Odbor je sprejel številne amandmaje, pripravljen je dopolnjen predlog, ki je danes pred vami. Hvala.
Hvala lepa. Ker je zbor na 12. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališča poslanskih skupin ni možna. Tako prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. Ker je amandma Poslanske skupine Levica k 9. členu vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k 126. členu in ker je amandma Poslanske skupine SDS, k 9. členu vsebinsko povezan z amandmajema istega predlagatelja k 11. in k 126. členu, bomo o navedenih členih razpravljali skupaj. V razpravo torej dajem 9., 11. in 126. člen ter   (nadaljevanje) amandmaja Poslanske skupine Levica ter amandmaja Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ker vidim, da ja, odpiram prijavo.  Prijavljena imamo dva razpravljavca. Prvi dobi besedo gospod Luka Mesec.  Izvolite.
Hvala za besedo.  Lep pozdrav! Uvodoma se ne morem strinjati s tem, kar je bilo rečeno v poročilu matičnega odbora. In sicer, da se socialna politika ne more reševati v pokojninski blagajni. Jaz sem prepričan, da je v resnici ravno pokojninska blagajna tista, kjer je trenutno največja socialna kriza. Imamo, če pogledate strukturo 58 tisoč upokojencev, ki živijo z manj kot 500 evri na mesec, imamo 160 tisoč upokojencev, ki živijo z manj kot 600 evri na mesec. To so ljudje, ki so celo življenje delali, to so ljudje, ki so celo življenje prejemali slabe plače in sedaj prejemajo pokojnine, ki so daleč pod pragom tveganje revščine. Lahko si oziroma mislim, da si težko predstavljate kako je živeti s 500, 600 evri. Kaj ostane od tega, ko ti ljudje plačajo račune, ko plačajo ogrevanje, televizijo, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, elektriko, kaj jim ostane? Životarjenje iz dneva v dan. Če je kje treba začeti popravljati socialno sliko Slovenije trenutno je to definitivno v pokojninski blagajni. Ne moremo se tako obnašati do starejših. Te ljudje nimajo druge možnost kot, da jim pomagamo s pokojnino, za delo v velikih primerih niso zmožni oziroma so svojih 40 let oddelali dobivajo pa take sramoten nizke pokojnine. Ob tem, ko se govori, da se ne more reševati socialne slike upokojencev s pokojninsko blagajno slišimo še drugi napev, ki je stalen to je dolgoročna vzdržnost pokojninske blagajne. Z dolgoročno vzdržnostjo je takole. Pri nas imamo v resnici padajoč delež sredstev za pokojnine. Leta 2015 je ta država gledala skozi delež bruto domačega produkta namenila za pokojnine 10,9 odstotkov svojega BDP in že takrat smo bili pod povprečjem Evropske unije, ki znaša 12,6 odstotka. Veste koliko namenimo danes leta 2019 ob tem rekordnem proračunu? Namenimo pod 10 odstotki, namenimo 9,8 odstotka BDP za pokojnine. Ko je zadnjič minister Bertoncelj govoril o tem, da imamo najboljši proračun v Evropi in koliko je uspel privarčevati je pozabil povedati, na kom je uspel privarčevati. Največja postavka, ki se je od 2015 do 2019 v proračunu znižala so pokojnine. 2015 je ta država namenila 600 milijonov več iz centralnega proračuna za pokojnine kot nameni letos. Sedaj boste seveda rekli ja, ampak se je vmes povečala pokojninske blagajna se je, ker se je povečala zaposlenost, ampak govorim o tem, da se varčevalni proračun, ki bo leta 2021 prihranil oziroma ustvaril presežka 627 milijonov evrov, kar bo šlo več ali manj v poplačilo pač nekim bankam v tuji lasti ta presežek se ustvarja v veliki meri na hrbtih upokojencev. Če mi ne verjamete poglejte koliko namenjajo druge države Evropske unije za pokojnine. Mi namenjamo 9,8 odstotka, povprečje EU je 12,6 odstotka, Avstrija namenja 14,4 odstotke. Potem pridejo ministri na delovna telesa razlagati, da mi moramo gledati na dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne in razni ekonomski instituti kažejo svoje projekcije, ki svarijo pred tako rekoč bankrotom države, če se bodo sredstva za pokojnine povečala na 14 odstotkov, kar je manj kot danes namenja Avstrija. To je manj, kot danes namenja Avstrija. Veste koliko je namenjala Nemčija pred Schröderjem, zadnjič sem bral podatek. 20 % BDP je v 90. letih Nemčija namenjala za pokojnine in še danes po številnih rezih ima ta delež bistveno večji od Slovenije. Mi imamo pa pač tukaj izjemno majhno pokojninsko blagajno, iz proračuna tako rekoč sredstev dodatnih upokojenci ne dobivajo več in posledica tega je ta slika ki sem jo na začetku povedal, 160 tisoč upokojencev pod 600 evri. Tega se ne da popravljati drugače kot z večjimi prihodki in kdorkoli misli, da se bo zgodil pač nek čudež, da se bodo te stvari popravile, je v zmoti. Država, družba se bo morala odločiti, da bo začela za upokojence skrbeti bolje kot doslej. Kje je glavna napaka ali pa kje je izvor problema? poglejte si leto 1996, prepolovljeni so bili prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delodajalce in do 2014 je na ta račun v pokojninski blagajni zmanjkalo 13 milijard evrov. 13 milijard evrov s tega naslova. V koalicijsko pogodbo smo zapisali lani poleti, da se bo ta krivica vsaj deloma popravila, da naj bi se po 0,8 odstotnih stopnjah štirikrat zaporedoma ta sredstva zvišala, da se dobi sredstva v pokojninsko blagajno, zagotovitev boljših pokojnin, ampak tega ni. In ker tega ni, je posledica kaj. lepotni popravki pokojnin. Lepotni popravki na vseh nivojih. V bistvu še največ kar s to pokojninsko reformo Vlada sporoča upokojencem je, ne bomo vam zagotovili višjih pokojnin, uvajamo pa dvojni status, torej pač lahko ob prejemanju pokojnin še delate in si s tem pomagate, ampak to je spet zelo kritično, ker pač, vprašajmo se kdo lahko dela. Lahko bodo delali ljudje, ki delajo v intelektualnih poklicih, lahko bodo delali profesorji, lahko bodo delali uradniki, vsi tisti bodo verjetno tudi zainteresirani, da bodo še naprej. saj nenazadnje je celo v uredništvu Dela so pred časom svarili, da bo osivel javni sektor, če se to sprejme. Ampak če se vprašate kaj bo s fizičnimi delavci, ali oni lahko delajo po 40. letih. Več ali manj ne, ker so izgarani, ker imajo poškodbe od 40. let garanja in niso več zmožni fizičnega dela. Če boste pogledali pričakovano življenjsko dobo v Sloveniji, boste videli, da je zelo razredna. Inženir lahko pričakuje 80 let življenja, fizični delavec lahko pričakuje 71 let življenja. In zdaj boste vi temu zlomljenemu fizičnemu delavcu, ki bo že v osnovi dobil zaradi odmere bistveno manjšo pokojnino kot bi jo dobil inženir ali pa zdravnik, rekli ja, saj če imaš manj kot 600 evrov, boš pa pač delal. Imaš dvojni status, torej lahko delaš. To ni noben odgovor na krizo v pokojninski blagajni. To nikomur ne bo rešilo položaja. Res je, poskrbeli boste za tiste, ki bi radi še delali po 65. letu in ni jih malo, da bodo lahko delali še naprej in prejemali pokojnino kot nekakšno rento. Ampak tukaj govorimo o višjem in višjem srednjem razredu. Med tem, ko za te, ki so zares v krizi, ki prejemajo manj kot 600 evrov in tega je več kot petina upokojencev, za te odgovora ni. In če bomo hoteli za te ljudi poskrbeti, jim ne moremo govoriti pojdite delati, še manj jim lahko govorimo, odprite si varčevalni račun. Kako zaboga naj si odprejo varčevalni račun ob nizkih plačah, ki jih prejemajo. Edino kar lahko naredimo je, da ustvarimo družbeni dogovor po katerem se zagotovi več sredstev v pokojninsko blagajno in sprejme to kar je zapisano v koalicijski pogodbi. 613 evrov oziroma zdaj je prag revščine že višji, prag tveganja revščine mora biti enak najmanjši zagotovljeni pokojnini za 40 let delovne dobe. Vse tiste, ki so se morali invalidsko upokojiti, zaradi bolezni zardi poškodb, pa ne smemo puščati na 300 ali pa 400 evrih kot danes, ampak jim moramo tudi zagotoviti neko dostojno življenje. In jaz mislim, da so oni trenutno največje žrtve sistema, ki ga v Sloveniji imamo,   (nadaljevanje) in da je treba, ko se pogovarjamo o pokojninski reformi, v prvi vrsti imeti pred očmi revne upokojence. Nanje je država pozabljala, na njih država ustvarja presežke v proračunu, zaradi njih je proračun, kot pravi minister Bertoncelj, najboljši v Evropi, največ bo prihranil, ampak cena tega je druga stran te enačbe - ogromna revščina med najstarejšimi, ki so tej družbi tudi največ dali, mi pa nanje pozabljamo.  Hvala.
Hvala lepa. Naslednja ima besedo gospa Suzana Lep Šimenko.
Najlepša hvala za besedo.  Moram reči, da vsi ti predlogi, dani s strani Vlade, niso prav nič sistemski, kot Vlada to zelo rada poudarja in izpostavlja, ampak so bolj kot ne populistični in nekateri tudi všečni. Žal, ne rešujejo tistega, kar bi morali - naš pokojninski sistem še naprej ostaja zelo nepregleden, temelji na neki nezdravi solidarnosti in, nenazadnje, še vedno bodo obstajale številne krivice med upokojenci.  Ko se pogovarjamo z s starejšimi ljudmi na terenu, se največ vprašanj veže na pokojnine. Zelo so prizadeti tisti z najnižjimi pokojninami. In velikokrat slišimo: »Delal sem 36, 38 let, 40 let, na koncu imam pokojnino nižjo kot nekdo, ki v Sloveniji ni delal niti dneva in vseskozi prejema socialno pomoč.« Veliko je te kritike. In se vprašamo, ali je potem takšen sistem krivičen oziroma pravičen - ne, ni pravičen, je pa resnično krivičen. Ko povprašamo mlajše generacije, marsikdo reče, »eh, saj 'penzije' tako ali tako ne bomo dobili, glede na to, kako gre vse skupaj…« Tudi ko pogledamo ta predlog, žal, vidimo, da ni nobene spodbude za naprej. Ni neke garancije, da bodo mladi z veseljem vsak mesec prisilno vplačevali v pokojninsko blagajno, zato ker tako ali tako ne vejo, kaj bo na koncu, ko bodo izpolnili teh 40 let ali mogoče takrat že bistveno več, če bodo sploh imeli kakšno pokojnino. Žal je tako, naš sistem je tak, da pokojnine izplačujemo iz trenutno vplačanih prispevkov v pokojninsko blagajno in s tistim, kar moramo vsako leto dodati še iz proračuna. Žal se v pokojninsko blagajno ne nateče dovolj, da bi jih poplačali. V času gospodarske rasti, kjer smo danes, še vedno damo skoraj milijardo oziroma 940 milijonov za to, da poplačamo trenutno stanje. In, seveda, ko pogledamo te predloge, se tudi vprašamo, kako bo pa to finančno vzdržno, kaj se bo zgodilo takrat, ne vem, leta 2025, ko bo dejansko vse to stopilo v veljavo. Ampak prav je tako, številni izmed teh predlogov so na mestu in upokojenci si resnično zaslužijo višje pokojnine, je pa seveda vprašanje, na kakšen način bo to izvedeno. Verjamem, da se tudi na ministrstvu tega zavedajo, zato so predlagali to postopno in na nek način prenašanje vsega bremena v leto 2025, ko bo povsem druga Vlada na njihovem mestu.  Če se navežem na naš amandma. Resnično je, bom rekla, krivično, vi zdaj dvigujete za vse tiste, ki so si že zaslužili polno pokojnino, ki so svoje dejansko oddelali. Na nek način je cilj tega pokojninskega zakona, da bi ljudje čim dlje časa ostali v delovnem razmerju, in na tak način jih želite spodbuditi. Ampak, glejte, ti ljudje so svoje oddelali, delali so 40 let, 40 let so pošteno plačevali prispevke v pokojninsko blagajno, zdaj pa jim pripada samo 40 %. Nam se zdi to resnično krivično. Če resnično želite, da ljudje ostanejo na trgu dela, tisti, ki to želijo, naj dobijo tisto, kar so si zaslužili, če so svoje oddelali, naj dobijo polno pokojnino. In to predlaga naš amandma, za tiste, ki želijo. Seveda pa od tega, ko delajo, ne glede na to, ali delajo polni delovni čas ali skrajšani delovni čas, recimo, za polovico ali tričetrt, ni važno, od tistega ponovno plačujejo prispevke v celoti, ponovno vplačujejo prispevke v pokojninsko blagajno, in država tako ali tako od njih spet dobi nazaj. Tisto več, kaj bodo imeli, zato, ker so si to zaslužili, bodo pa nenazadnje tudi potrošili pri nas in spet bomo dobili preko drugih davkov v sam proračun. Tako da resnično, v kolikor vi želite ohranit in izpolnit ta cilj, ki ste si ga zadali in to je, da zavarovanci ostanejo dlje časa v delovnem razmerju, potem resnično ne vidim razloga, zakaj ne bi podprli tega amandmaja in jim dejansko omogočili, da dobijo polno pokojnino, ker so za njo že oddelali in si jo dejansko tudi zaslužijo in to bi bilo edino pošteno in tudi pravično. Jaz seveda računam, da boste ravno iz tega razloga ta naš amandma tudi podprli. Toliko zaenkrat. Hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati pri teh amandmajih? Vidim, da ja, zato odpiram ponovno prijavo, prosim, prijavite se. Imamo štiri prijavljene razpravljavce. Prva dobi besedo gospa Janja Sluga, pripravi se gospod Miha Kordiš. Izvolite.
Ja, hvala lepa. Tista začetna pozicija, pri kateri verjamem, da se vsi v tej dvorani strinjamo in lahko nekako »štartamo« iz enotnega stališča, je, da so pokojnine zagotovo pri nas zelo nizke. Tu mislim, da ni nekih različnih mnenj. Zdaj, zakaj so se pokojnine skozi leta in skozi pretekle mandate ves čas nižale, je pa druga zgodba. Na to pa jaz, ki pri tem nisem sodelovala, seveda nimam odgovora, lahko pa povem, kaj si mislim o tem, zato, ker je bilo pač tako najlažje. Ko se je ugotavljajo, da sistem ni vzdržen, da denarja ni, da je ne vem kaj, je bilo najlažje pač znižat odmerne odstotke in to je bilo to. Rešitev, tista, ki je bila najhitreje na mizi. A jaz seveda mislim, da to ni prava pot in tisto, kar se je skozi zgodovino izkazalo je, da ob vsakem spreminjanju pokojninskega sistema, vedno in zagotovo, nastanejo nove krivice – do ene skupine, do druge skupine, do tretje skupine – to zdaj vemo, ker se nam tudi posamezne skupine oglašajo in nam razlagajo, kje so tiste stvari, kjer so se jim zgodile krivice, kjer ni bilo, kjer niso bile spremembe dovolj premišljene ali pa se je vleklo poteze za eno skupino in s tem, seveda naredilo še večjo krivico eni drugi skupini. In to je tisti razlog, kjer se moramo vsi ustavit in dobro skupaj razmislit, kadar spreminjamo pokojninsko zakonodajo. Ravno v tem, spremembe pokojninske zakonodaje, zagotovo ne smejo biti nepremišljene, zagotovo ne smejo biti neusklajene in zagotovo ne morejo nastati 5 minut pred sejo. Zagotovo ne. In potem, potem imamo na mizi cel kup nekih amandmajev, ki spreminjajo en člen, pa drugi člen in hkrati ne preučijo, kaj bo sprememba tega prinesla pri vseh ostalih in kako bo učinkovala. Tako, kot sem že na odboru povedala, zelo sem vesela, da se je okrog tega predloga sprememb pokojninske zakonodaje, dosegel tako širok konsenz. Na Ekonomsko-socialnem svetu se je teklo 8 krogov, plus še potem 2, v končnem usklajevanju in dosegel se je konsenz. Ni bil enostavno dosežen, kot smo slišali že tudi na odboru. V večih stvareh se je dolgo pogajalo, se je sklepalo kompromise, se je delalo tudi korak nazaj, za dva naprej, ampak tisto, kar je najpomembneje je, na koncu so se zadeve uskladile, so se zadeve ocenile z vseh vidikov, kako bodo učinkovale in se je ta konsenz dosegel. Tako se je spreminjalo v preteklosti pokojninska zakonodaja in takrat, ko je dosežen tako širok konsenz, seveda lahko pričakujemo, da bodo te spremembe učinkovale tako, kot smo si zamislili in kot smo si želeli. Ministrica je danes že povedala, da cilj tega, kar imamo danes na mizah, je zagotoviti dostojnejše pokojnine za vse in pa seveda, podaljševanje delovne aktivnosti, pri čemer se ta drugi razlog seveda tudi v neki meri navezuje na prvega. Naj opozorim, da v preteklem mandatu se je prvič zgodilo, da so se pokojnine zamejile, torej, da se je natančno določilo koliko lahko znaša najnižja pokojnina za polno starost in polno delovno dobo. Če sem prej govorila o tem, da so se pokojnine ves čas nižale in odmerni odstotki ves čas nižali, pa se je v preteklem mandatu prvič zgodilo, da se je dosegel tudi ta konsenz, da je potrebno najnižje pokojnine določiti v nekem znesku, zato da bodo zagotavljale neko dostojnejše preživetje. In ta znesek je danes po vseh uskladitvah 533 evrov. Zagotovo bi bilo dobro, da bi bil še višji in treba je razmisliti tudi, kako premišljeno z nepovzročanjem nekih novih krivic bi lahko tudi to dosegli. Tisto, kar pa danes obravnavamo pa je dvig odmernega odstotka po zelo zelo dolgem času. Dvig odmernega odstotka, ki bo povzročil, da se bo ta odmerni odstotek za vse dvignil na 63 % in pol. Ja, seveda v prehodnem obdobju. Zakaj? Zaradi tega, ker spremembe v pokojninski zakonodaji nikoli in nikdar ne smejo biti iz danes na jutri tako velike, da bi povzročile nove krivice, o katerih ves čas govorim. In je treba te prehode vedno opraviti postopno. In drugič zato, da se resnično ljudi motivira, da ostajajo v delovnem razmerju.  Mi se sedaj lahko pogovarjamo o tem, da nekateri ne zmorejo več delati. Ampak tisti, ki lahko in tisti, ki želijo naj seveda delajo. Podatki kažejo, da Slovenija dosega najbolj nezavidljiv nizek odstotek pri delovni aktivnosti starejših od 55 let. Tu smo vodilni v Evropi. Čisto vse države nas prehitevajo, kjer je pri njih aktivnost te starejše populacije višja kot pri nas in zagotovo je treba tukaj narediti neke korake, da se ta stvar spremeni. Torej, namen je, da se z nekimi bonusi, da tako rečem, ohrani ljudi v delovnem razmerju. In ti bonusi so takšni, da se za vsako dodatno leto po izpolnitvi pogojev pokojnina zviša za 3 %. Tudi za nego in varstvo otrok se bo lahko uveljavljalo, se bo lahko izbiralo ali se bo to štelo na račun delovne dobe ali pa se bo za 1 % in 36 zvišala pokojnina. In tako pri treh otrocih za dobre 4 %, kar ni zanemarljivo. Sam dvig odmernega odstotka na 63 % in pol bo imel seveda učinek tudi na vse ostale pokojnine, tako na vdovske, invalidske in tudi na invalidska nadomestila, kjer se pričakuje nekako učinek tega dviga odmernega odstotka med 10 in 15 %, kolikor bi to na koncu pomenilo višje odmerjene tudi te pokojnine.  In sedaj če govorimo še o dvojnem statusu, ki je nakeko najbolj stimulativni ukrep za ostajanje v delovnem razmerju. Naj opozorim, da je bilo tukaj kar nekaj debate o tem, kako zadevo izpeljati. Ali da delavec lahko kar ostane neprekinjeno v delovnem razmerju. Nekateri so želeli, da bi se to delovno razmerje prekinilo, da bi se delavec upokojil in poten ponovno nadaljeval. Ampak moram reči, da tukaj se je postavilo kar nekaj vprašanj, tudi meni osebno, na katere še danes nisem dobila odgovora. Govorim o primeru, da bi se delavec moral upokojiti in potem ponovno aktivirat v delovno razmerje. Kot sem že izpostavila tudi na odboru, ne predstavljam si primera, kako bi se to zgodilo, kako bi mi v bistvu v primeru, ko bi se delavec moral upokojiti, zagotovilo temu delavcu potem, da se bo resnično naredilo tako kot se je z delodajalcem tudi prehodno dogovoril oziroma da se ga dovolj zaščiti, dane pride do izkoriščanja te situacije tudi s strani delodajalca. Govorim v primerih, ko ni mogoče nekega konsenza med delavcem in delodajalcem, se potem mora delavec upokojiti, se za to delovno mesto naredi nov razpis, se tekom razpisa ugotovi, da se je pa mogoče prijavil kdo, ki bi ga delodajalec rajši vzel v delovno razmerje in potem tega delavca seveda več ne vzame nazaj. Ali pa reče delodajalec, ah  saj ti boš pa dobil zdaj plačo in pokojnino, potem ti pa za isto delo ne potrebujem več toliko plačevati, lahko dobiš malo manj, ker boš dobil tudi pokojnino in mu za isto delo nameni bistveno nižje plačilo. Ali pa za primer, ko gre za obrtnike in samostojne podjetnike, ki imajo na primer, ne vem, pet zaposlenih, kako se bo ta s. p. najprej zaprl firmo, upokojil, kaj bo naredil s temi svojimi zaposlenimi in kako se bo ponovno potem nazaj aktiviral in kaj se bo zgodilo s temi zaposlenimi. Kot rečeno, tukaj je mnogo dilem na katere ni odgovorov. Bi pa kljub vsemu povedala, da glede nato, da že danes obstaja ta možnost, se pravi, da se nadaljuje z delovno aktivnostjo in se hkrati prejema 20 odstotkov pokojnine, pa smo seveda zahtevali podatke o tem kdo danes ostaja v delovnem razmerju tudi po izpolnitvi pogojev. In moram reči, da so podatki, ki smo jih dobili nekako v nasprotju s tem, kar smo se ves čas tudi pogovarjali, kot so bila tudi nekako moja pričakovanja. Presenetilo me je, zato vam bom tudi prebrala. Skupaj ostaja v delovnem razmerju, se pravi s tem dvojnim statusom v trenutku kot velja, 9597 ljudi in od tega jih je v zasebnem sektorju kar 78 odstotkov. Že tukaj, ko se pogovarjamo o tem, kdo je tisti, ki bo ostajal v delovnem razmerju, se ves čas pogovarjamo o učiteljih, o predavateljih in tako naprej, vendarle ta podatek kaže na čisto neko drugačno razmerja. Torej, 78 odstotkov v zasebnem sektorju in komaj 21 in pol v javnem sektorju. S tem, da to te naše debate ravno tako ovrže informacija, da je med temi, ki ostajajo kar 53 odstotkov nizko in srednje kvalificiranih delavcev. Seveda v tem trenutku, ko je mogoče pridobiti 20 odstotkov pokojnine. Ko se bo ta procent spremenil, zagotovo bo to v neki meri na to vplivalo, ker je predvideno, da dobivajo prvi tri leta 40 odstotkov pokojnine, ampak ne glede na to, ti podatki kažejo, da v tem trenutku, tako kot je postavljena zadeva ne prihaja toliko do nekih zlorab, da bi ostajali v delovnem razmerju tisti, ki lahko, ki se jih v resnici ne potrebuje, kot smo tudi v nekih razpravah slišali. Bi si seveda želela, da bi našli neko rešitev, kjer bi nekako vseeno imel delodajalec nekaj besede pri tem, kdo bo ostal in kdo ne. Ampak kot je bilo rečeno, tu je mnogo dilem za katere resnično ne vem na kakšen način jih rešiti.  Če nekako povzamem. Prvič po dolgem času se odmerni odstotki dvigujejo. Prvič po dolgem času lahko delavci z neko dodatno delovno aktivnostjo pokojnine sebi višajo na tak način, da se jim dejansko na koncu tudi v resnici pozna. In glede na to, da je bil konsenz družbenih partnerjev dosežen v tako visoki meri, tudi to pozdravljam. Zagotovo pa je treba v prihodnosti in to zelo hitro nasloviti tudi vse te krivice te skupine, ki so se oglasile, ki so v preteklosti te krivice doživele, jih identificirati in tudi zanje najti ustrezne rešitve. To pa je po zagotovilu državnega sekretarja, ta pogajalska skupina, delovna skupina ostala aktivna n se bo kar zelo hitro že pogovarjala tudi o odpravi teh krivic. Hval lepa.
Hvala lepa. Naslednji dobi besedo gospod Miha Kordiš. Pripravi se gospod Jani Ivanuša. Izvolite.
Hvala za besedo predsedujoča. 58 tisoč upokojencev, ki živijo pod pragom tveganja revščine. 160 tisoč takih, ki imajo penzion pod 600 evrov. In kaj jim pripravi Vlada? Pokojninsko reformo za dvig najnižjih pokojnin, ki lahko upokojence reši revščine in jim omogoči dostojno preživetje? Ne. Vlada palico že ima, tej palici se reče pokojnina, ki preživetja ne omogoča , zdaj ponuja še korenček v obliki subvencioniranja dodatnega dela upokojencev, takrat ko bi ti morali uživati penzijo z dohodkom, ki so si ga prislužili. Ta ukrep ni ukrep za pravično penzijsko reformo. to je ukrep za nepravično reformo trga dela in pomeni še dodatno prekarizacijo. Upokojencev ne rešuje revščina, upokojencev ne naslavlja, marveč jih sili, da tudi po izpolnjenih pogojih za penzion na trgu dela ostanejo, ne zaradi tega, da bi realizirali sami sebe, ne zaradi tega, ker radi delajo, ampak zaradi tega, ker morajo, iz naslova golega preživetja. In to ni pokojninska reforma, to je reforma tega dela. V špuri vsega najslabšega kar so reforme trga dela v zadnjem desetletju ali dveh prinesle, še več prekarnosti, še več fleksibilnosti. Vzpostavlja se spirala, negativna spirala v dirki do dna. 40 % penzije bo upokojenec, ki ostane delovno aktiven, prejel, iz tega naslova predstavlja nelojalno konkurenco tistim, ki dejansko so delovno aktivni, propisno, mlajšim recimo, zaradi tega, bo prišlo do pritiska na mezde, se pravi, do pritiska na plače, da bodo plače nižje, ker se bo rezervna armada dela povečala. Zaradi tega bo prišlo tudi do izpada delovnih mest ha mlajše, vse skupaj bo prispevalo v nižja vplačila v pokojninsko blagajno in situacija, kar se pokojninske blagajne tiče, bo še slabša. Ustvarili smo pogoje, da bodo generacije bodočih upokojencev tolkle še več revščine, kot da te revščine že sedaj ni dovolj. To je resnica tega dvojnega statusa. Dvojni status ni nekaj kar upokojencem pomaga. Dvojni status je nekaj kar delodajalce subvencionira zdaj še na plečih upokojencev in nič drugega. Edina rešitev prenizkih penzij je zelo preprosta pa kolegice in kolegi, o njej nočete ne slišati ne razpravljati kaj šele jih udejanjati in to je, da se najnižje penzije dvigne, pika, na mejo tega, da omogočajo vsaj osnovne ravni preživetja. Zato smo v levici predložili na matičnem delovnem telesu v obravnavo tudi amandmaje s katerimi niste želeli polemizirati, ki jih niste podprli in določb teh amandmajev današnja obravnava zakona ne vsebuje, kajti amandmaji so konkretno dve določbi, da se absolutno najnižja penzija, ki zdaj znaša 233 evrov, dvigne na raven kratkoročnih življenjskih stroškov, 442 evrov, in da so zajamčena pokojnina za polno delovno dobo dvigne na 613 evrov, kar je raven dolgoročnih življenjskih stroškov. To je nek naračunan znesek, precej administrativno naračunan znesek. Zadnji izračun je bil narejen leta 2017, ki naj bi omogočil preživetje v tej državi. Tak velik del upokojencev od tega zneska ne pride. Ne zaradi tega, ker bi bilo v tej državi premalo denarja. Denarja je dovolj, ampak zaradi serije političnih odločitev, ki peljejo v to, da se bogatim daje davčne odpustne, da se poračunski denar zapravlja za Natove oklepnike, da se hvali z nekaj 100 milijonskimi proračunskimi presežki, hkrati se pa upokojence strada. Strada. 280 evrov penziona, človeka v enemu mesecu ne pusti sitega. In zdaj pa v obrambi te vladne pokojninske reforme, ki je v resnici reforma za dodatno fleksibilizacijo trga dela, poslušamo racije o krivicah, češ ne smemo preveč posegati v penzije, dvigniti penziona zaradi tega, ker bomo ustvarili nove krivice. A ja, a to ko so pa zdaj ljudje lačni, ker imajo penzije,   s katerimi ne morejo skozi mesec pa pijejo cukrano vodo, da približno dobijo notri kalorije, a to je pa v redu? Pa dajte no, ali vas je kaj sram! Druga stvar, ki jo v Levici predlagamo za popravek položaja upokojencev, da se dvigi odmernih odstotkov, ki so mimogrede prenizki in so nepošteno prenizki tudi po spolu upoštevajo tudi za nazaj tudi za vse pretekle kategorije upokojencev, da se odmerni odstotek kolikor se sedaj sploh dviguje upošteva tudi za nazaj in na tak način, da se popravijo pretekle krivice. Koliko v resnici ni absolutno nikakršnega interesa, da bi odpravljali revščino upokojencev, da bi dvigovali najnižje penzije zelo zgovorno priča tudi intervencija, ki jo je imel na matičnem delovnem telesu kolega Goran Lukić iz delavske svetovalnice. On je govoril o delovnih invalidih in kakšne zneske ti delovni invalidi prejemajo. Povedal je konkretni primer enega delavca, ki je prišel preko Slovenije bil napoten v Bolgarijo. Tam je padel iz gradbenega odra se poškodoval in dobil odločbo invalid tretje kategorije. Ker tukaj nima stalnega bivališča ima samo začasno bivališče ne more uveljavljati niti socialnih pravic kot bi jih lahko pa so že te nizke in sedaj mora ta invalid shajati z 282 evri dohodka, 282 evrov za invalida, delavnega invalida. Ali Vlada pokojninska reforma položaj delovnih invalidov naslavlja? Ja, tudi to ne. Tudi je kolega Goran Lukić iz Delavske svetovalnice vedel na odboru povedati, da neprestano trkajo na vrata ministrstva pa se tam ekipe sogovornikov menjajo vsakič na novo, se razlaga položaj in problem, zgodi se nič ne oziroma kar se je zgodilo obravnavamo danes in to, kar obravnavamo danes je slabo. Ne rešuje ničesar. Ni, da je v tej državi premalo denarja za odpravo revščine ni, da je v tej državi premalo denarja za dvig najnižjih pokojnin prav nasprotno denarja je dovolj. Prvič samo v temu letu se je za razbremenitev najvišjih plač in regresov v proračun zvrtala 200 milijonov evrov težka luknja, to je 200 milijonov vsako leto proračunskega minusa. 200 milijonov, nekaj iz regresa, nekaj iz davčne oziroma dohodninske reforme za bogate. Te spremembe so se zgodile po poteh davčnih reform prejšnje Vlade, vlada Mira Cerarja, ki je v štirih letih naredila za 100 milijonov evrov škode na leto z davčnimi razbremenitvami najvišjih plač. Se pravi, če pogledamo samo zadnjih pet let davčna politika, ki se je sprejela je skupaj proračunu vzela 300 milijonov evrov vsako leto. Dala jih je kam? Tistim, ki imajo že sedaj vsega za dosti. Tam, kjer se začnejo dvakratniki, trikratniki, štirikratniki, petkratniki povprečne plače. Samo tukaj se je zgubilo 300 milijonov evrov. Povejte mi kako v tej državi ni dovolj denarja, kako ta družba ni dovolj bogata, da bi omogočila dostojno preživetje svojim upokojencem. Je seveda je, samo vi, kolegice in kolegi, vi gospe in gospodje se odločate, da bo ta denar šel v bogataške žepe pa za kapitalistične subvencije namesto za solidarnost, za pravičnost, zato da bodo upokojenci lahko preživeli.  Dalje. Se bom vrnil na dogajanje pred tednom oziroma dvema, ko se je sprejemal proračun, kjer imamo ministrsko ekipo, na njenem čelu ministra za finance, ki se hvali s proračunskimi presežki - 300 milijonov evrov na leto, 400, 600 milijonov evrov - v letu 2021. Ali ste se vprašali od kje te proračunski presežki pridejo? Vam bom dal en namig. V zadnjih letih je transfer iz proračuna v »penzijsko« blagajno padel iz več kot milijarde na pol pod raven 1 milijarde. Z lahkoto te številke interpretiramo precej točno, na način, če rečemo, da je to denar, ki se je vzel pokojninam. Vaš proračunski presežek pomeni to, da 300 evrov pokojnine ostane na ravni 300 »penzije«, pa da bo 400 evrov penziona še naprej 400 evrov penziona, da bojo delavni invalidi še naprej životarili. Vse to so politične odločitve. Tu zadaj ni demografije, tu zadaj ni višje matematike. Prav nobenega otipljivega razloga ni, zakaj najnižjih pokojnin ne bi dvignili, zakaj revščine nasploh, pa danes, glede na to kaj obravnavamo, še posebej revščine upokojencev, ne bi odpravili. Samo odločit se je potrebno za to, ampak na odboru, ste take ukrepe zavrnili. Zavrnili ste to, da se absolutno najnižja »penzija« dvigne iz 233 na 440 evrov. Zavrnili ste to, da tisti, ki je delal celo življenje, prispeval pošteno, da bi zdaj bil upravičen vsaj do 613 evrov zajamčene »penzije«. Namesto tega ljudem ponujate »minorne« dvige odmernih odstotkov. Saj to je okej, da se dvignejo odmerni odstotki, pozitivna stvar, ampak v resnici, to kar ste prinesli na mizo, je pljunek v morje revščine. Tisti, ki mu na koncu meseca zmanjka, ki se mora spraševat o temu, ali bo kupil makarone ali bo plačal položnico, tistemu ti vaši minimalni dvigi odmernih odstotkov ne pomagajo prav čisto nič. Zaradi tega dviga odmernih odstotkov, noben upokojenec, ki živi v revščini, ne bo čisto nič manj lačen. Dajmo si nalit čistega vina. Potem pa zavračate pobude za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi efektivno predstavljale najvišji dvig pokojnin, v tej državi, ker bi praktično vsem upokojencem ostalo 30 evrov na mesec več in na sejah Državnega zbora se »cenkate« o tem, da bi se penzije uskladilo za 6 evrov navzgor. 6 evrov. Jaz si ne predstavljam, kako ljudje preživijo, s tako malimi zneski in upam, da bojo danes sprejeti vsaj tisti naši amandmaji, ki režejo krivičen dvojni status, ki namesto da upokojencem omogočajo varno starost, izsilijo na trg dela, iz naslova golega preživetja in da bo sprejeto tudi naše amandmiranje, ki te dvige, kolikor majhni že pač so, kajne, ampak te dvige odmernih odstotkov in iz tega izhajajoče višje penzije, omogoči tudi za te generacije, ki so že upokojene, ne pa samo za tiste, ki šele bodo šle v pokoj. Hvala.
Hvala lepa. Naslednji ima besedo gospod Jani Ivanuša, pripravi pa se gospa Nataša Sukič. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Vsi prisotni v dvorani, lep pozdrav. Pred sabo imamo pač, bomo rekli temu, mini reformo in je res mini, mini, ampak vseeno boljše, kot nič. Daleč od tiste sistemske, ki bi naj prišla, pa to uredila enkrat za vselej. Moti me to, da danes še prihajajo amandmaji na mizo, zdaj že ne vem, koliko jih je, več ne vemo niti jih prešteti, niti ne vemo jih predelati, kajti prihajajo ravnokar na mizo oziroma malo prej. Tako da, to me izredno moti, kajti, saj se ne moremo prav nič odločiti, očitno nas to posiljujete s temi amandmaji, v zadnjem času in zopet se bo nekje neka krivica napravila, ne vem, mogoče so dobronamerni, ampak, na neki drugi strani pa se zopet pojavi neka krivičnost do nekih drugih oseb. Jaz bi se pri tej mini reformici usklajevanje pokojnin dotaknil neenakosti glede moškega in ženske. Kajti, tu imam občutek, da ni tako, kot bi moralo biti, imamo celo to zapisano v Ustavo. Kajti, razlike delati med moškimi in ženskami, v tej zgodbi seveda bolj ali manj gre v slabo stran moškega, kajti vemo vsi, statistika pravi, moški v Sloveniji živijo 6 let…, imajo krajšo življenjsko dobo, potem pa je sedaj zopet pri tem odmernem odstotku imamo nekje na šestih letih. Tako da jaz pri tem odmernem odstotku nisem naklonjen temu. Jaz bi dal izenačiti enega in drugega takoj, brez kakšnih dilem.  Moti me tudi, kje je ta zagovornik načela enakosti, tako imenovan zagovornik, ki je po mojem totalno nepotreben organ v Sloveniji, drugemu nič namenjen, samemu sebi. Saj se ni oglasil v tej zgodbi. Jaz mislim, da ne. Tako da tu bi jaz pač mu zameril, da se enostavno ni oglasil, da bi mogoče, vsaj poskušal pomagati pri tej dilemi.  Moti me tudi, recimo, da se dviguje odmerni odstotek tistim, ki nimajo 15 let delovne dobe. Ali ne stremimo k temu, da bi imeli vsi v Sloveniji 40 let delovne dobe in več. To je tista smer.  Pri kmečkih pokojninah, v poslanski skupini smo tudi mi podprli, predlagali, da se pokojnine, tiste, ki so res rigorozno majhne, govorim o kmečkih, da se dvignejo na raven tiste socialke 402,18 evra. Na eni strani je država kmetom dala nek nižji odsek pravic, na drugi strani pa jih je kaznovala z nizkimi pokojninami. Verjamem, da so ljudje vse to plačali, kakor jim je bilo naloženo. Ampak žal so pa prikrajšani oziroma so osiromašeni v končnem znesku. V naši družbi bi kmetje morali imeti posebno mesto, kajti oni so tisti, ki nas prehranjujejo. Rad bi tudi, da imamo zdravo in domačo hrano, ne pa da imamo tu nekakovostni uvoz in ne vem kaj vse, da potem vemo zakaj prihaja do zdravstvenih težav.  Danes imamo pač to pokojnino, ki je 40 let delovne dobe ali več na 520 evrih. To je sedaj ta zagotovljenost, ampak mi smo predlagali, dali smo pobudo, da vseh tistih, ki imajo 40 let delovne dobe in več, da bi imeli 700 evrov. To je bil naš predlog, predlog nacionalen stranke. Tudi izračune smo delali. Proračunski izdatki bi bili nič več. Govorimo o cirka 125 tisoč ljudi, ki imajo to delovno dobo in več od teh 620 tisoč, kolikor imamo upokojencev v Sloveniji. Mi smo delali izračune in bi ti izračuni nekje bili v povprečju 68 milijonov evrov na leto. To bi bil končni znesek, da bi tisti, ki imajo danes 530 evrov imeli 700 evrov pokojnine.  Glede delnih pokojnin v višini 40, se pravi, to, kar se sedaj dogaja oziroma predlog je, da bi potem bilo služba plus 40, tri leta 40 pokojnine, procentov, potem pa gre zoper ta odstotek na 20. To se mi zdi totalno nesmiselno. Pri nas bi morali stremeti k temu, da tisti, ki je v službi, pa tudi čeprav izpolnjuje pogoje, da   (nadaljevanje) lahko dela tudi na 100 % pokojnini, v končni fazi se mu pa na koncu itak vse obračuna v dohodninskih lestvicah. Tako bi država imela bistveno več od tega, ne pa da to omejujemo z odstotki, 40, potem pa zopet na 20.  Nenavadno se mi tudi zdi, da delodajalci pri upokojitvi svojih delavcev nimajo nobene besede, kajti vsakega dobrega delavca si vsak delodajalec želi, da ga ima še naprej v svoji sredini.  Pa še glede upokojevanja v javnem sektorju. Imamo ogromno zdravnikov, sodnikov, profesorjev, ki se držijo na teh pozicijah, zasedajo dobro plačana delovna mesta in enostavno se ne dajo v pokoj. Jaz bi rekel, da je treba dati priložnost mladim, ki imajo energijo, ki so dosti bolj produktivni kot pa tisti stari kadri, ki se držijo bolj ali manj samo zaradi tega, da se pač držijo in da imajo nek monopol. Tako kot smo zadnjič slišali, pri zdravnikih, profesorjih, recimo, to je katastrofa, ti se enostavno ne dajo ven.  Bi pa posebej vprašanje postavil gospodu državnemu sekretarju, ki ga moram citirati: Zakaj v dopolnitvah 39.a člena ZPIZ niso zajeti zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za predčasno pokojnino in so do sedaj že uživali pravico do 20 % predčasnih pokojnin, predlog sprememb zakona namreč navaja samo zavarovance, ki imajo pravico do starostne pokojnine. Kaj bo v bodoče z zavarovanci, ki imajo po obstoječem zakonu pravico do predčasne pokojnine?  Moram priznati, da Nacionalna stranka v Odboru za delo nima svojega člana, poskušamo nekako dojemati stvari bolj od strani. Ampak enostavno ne vidim - še dodatno vprašanje za državnega sekretarja -, kako je s temi zadevami, recimo, ta starostna struktura, ki se upokojuje, so vsi bili nekje v Jugoslaviji v vojski, vsi so vojsko služili. Nekateri so si odkupili ta čas v vojski, tudi firme so kupovale, če so imele denar, so tudi svojim delavcem plačevale ta čas, ko so manjkali. To se je plačalo, vendar ne vidimo tega, kje se to realizira, ali se sploh realizira ali pa se ne.  Toliko z moje strani. Se bom pa še naknadno vključil v razpravo, saj je še kar nekaj dilem. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospa Nataša Sukič ima besedo.
Najlepša hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovane in spoštovani! To, kar je pred nami, je, oprostite izrazu, navadno neoliberalno skrpucalo, in to od vladne koalicije, v kateri sedi stranka Desus, ki bi se morala prva boriti za upokojence, sploh tiste najrevnejše, stranka SAB, ki se širokousti, kako bo poskrbela za upokojence, in to v trenutku, ko je v tej državi več kot 200 tisoč upokojencev skrajno revnih.  Pokojninski sistem naj bi bil, moral bi biti, pa, žal, ni, sistem socialne varnosti. Ampak, ali je res? Ali sploh je še to res? In kako je potemtakem možno, da je vse več upokojencev revnih, da živijo v skrajni bedi, ampak resnično v skrajni bedi, spoštovane in spoštovani, skriti za zidovi svojih domov, da jih seveda mi zdajle tukaj ne vidimo, ker nimajo več kam, samo še hirajo lahko in čakajo na tisti zadnji izdih. Pokojninski sistemi so že 30 let pod nenehnim udarom neoliberalnih politik. In to je razlog, da se sistem solidarnosti razgrajuje, iz vlade v vlado vse bolj razgrajuje, dokler se ne bo razletel na prafaktorje. Nič se ne naredi v smeri, da bi se to stanje izboljšalo. Prav tako se ne naredi nič pri dolgotrajni oskrbi, samo govori se, kako se bo naredilo. In če vse to združimo, razpadajoči, razgrajen pokojninski sistem in dolgotrajna oskrba, nedelujoča, ki je ni, če to dvoje združimo, lahko razumemo zakaj je ta trenutek več kot 200 tisoč upokojenk in upokojencev, ljudi ki so svoje življenja dali tej družbi zato, da na koncu hirajo, živi kot živi. In to je dejstvo. Nehajmo se sprenevedati. Od vlade do vlade je slabše. Stanje se slabša. In novela, ki je pred nami, kaj kaže ta novela. Kaže, da si predlagatelj ne upa predlagati resne pokojninske reforme, da je v bistvu dezorientiran, da se boji. In kdo bo nastradal, kdo bo tisti, ki bo najbolj na udaru, ki bo največji poraženec te novele? Ja seveda, spet tisti najrevnejši upokojenci. Napoveduje se seveda neka večja reforma v prihodnje, v drugem koraku. Seveda te zgodbe o dveh korakih so sila popularne, vemo pa kaj pomenijo. V prvem koraku se ne naredi nič, za drugega pa bo prepozno, ker bodo že nove volitve na obzorju in potem bo prišla nova Vlada in zgodba se bo ponovila in se bo ponavljala v nedogled.  No, pa poglejmo zdaj ta 9. člen, kateremu mi predlagamo amandma oziroma uvajanje tako imenovanega dvojnega statusa upokojencev. V čem je problem. Čeprav na prvi pogled to ni očitno, se v temelju zažira ta predlog dvojnega statusa, spreminja, se zažira v sam koncept pokojninskega sistema. Spreminja ga namreč iz sistema socialne pravičnosti in solidarnosti, ki temelji na predpostavki, da pokojnine zagotavljajo udobno in mirno starost, v tržni rentni sistem, kjer prvi kot pokojninski steber ne zagotavlja več ustrezne pokojnine, ampak mora biti le ta dopolnjena bodisi s privatnimi zavarovanji bodisi z drugimi viri kot je recimo dodatno delo. To prinaša ta dvojni status upokojencev. Dvojni status torej vodi v situacijo v kateri pokojnine iz prvega stebra nikoli več ne bodo zagotavljale varne starosti. Nikoli. Če bomo šli po tej poti, bo samo še slabše. Dodaten problem je, da dvojni status ne samo, da se zažira v sam pokojninski sistem in ga razgrajuje na res neverjeten način, obenem ustvarja tudi nelojalno konkurenco na trgu dela in zaposlovanja na trgu delovne sile in zbija ceno delovni sili. Onemogoča mlade, ki bi lahko delali. Sili jih v prekarizacijo, v negotove zaposlitve, v delo za prenizko plačo. To ustvarja ta dvojni sistem, dvojni status, ki se ga predlaga. In kaj pravzaprav počne. To je predvsem darilo zdravnikom raznim profesorjem, raznimi birokratom. Ti bodo lahko delali. Njihova pričakovana življenjska starost je 80 let. Pričakovana življenjska starost najbolj zgaranih, tistih ki so revni že takrat, že za časa svojega aktivnega življenjskega obdobja, se pravi, za časa ko delajo, je pa 71 let. Ali mislite, da bo nekdo, da bo gradbinec po tem, ko je že zgaran po celem življenjskem delu še kopal jarke, ko bo star 67, 70 let, bo pleskar še lahko barval, pleskal stene, bo šofer težkega tovornjaka še lahko vozil na dolge relacije težke tovornjake. Ali mislite, da bo res? Ne, ne bo mogel in njegova pokojnina bo skrajno nizka in še nižja in se ne bo nikoli popravila. Zakaj? Ker se bodo tisti, ki so že itak bili za časa aktivne dobe dobro plačani, razni profesorji, zdravniki, itn., bodo še dalje delali in dobili še zraven 40 % rento, mesečno. 40 % rento bodo dobili, ki lahko rečemo, tudi svojevrsten, ne vem, univerzalni temeljni dohodek samo za posebno skupino ljudi ali ne vem kako naj temu sploh rečem. Še pravniki opozarjajo, da rešitve nizkih pokojnin in želje za delo zmožnih upokojencev in želja za delo zmožnih upokojencev ni mogoče iskati v dvojnem statusu, ampak v višjih pokojninah. Dvojni status je po njihovem mnenju, po mnenju pravne stroke nepravičen in postavlja pod vprašaj načelo medgeneracijske solidarnosti. In pomislekom pravne stroke se pridružuje celo direktor ZPIZ Marjan Papež. Še več, direktor je opozoril na seji, je povedal, da so dvojni status predlagatelji uredili tako slabo, da je povsem možno, da bodo nekateri dejansko ob delu prejemali še več kot 40 odstotkov pokojnine. Ali je bil kakšen odziv ministrstva? Ni ga bilo. Kar je povsem neverjetno in nedopustno.  Če zaključim. Sistem solidarnosti lahko obstoji zgolj in edino le na temeljih, ki niso prekarni, ampak so stabilni. In kriza pokojninskih sistemov v resnici ni kriza staranja prebivalstva, ampak je odraz razkroja rednih zaposlitev in funkcionalnega trga dela in zaposlovanja. In zato Levica zagovarja ponovno vzpostavitev osnovne solidarnostne infrastrukture, nek zaupanja vreden pokojninski sistem pa je recimo temeljni gradnik le tega kar predlagamo.  In zdaj, če se še samo strogo omejim na obrazložitev amandmaja, ki ga predlagamo k 9. členu. Še celo Zakonodajno-pravna služba naša je opozorila na številne pomanjkljivosti le tega. Zapisala je, da si nasprotujoča si stališča stroke, da bi lahko vodila v nasprotujoči si cilje predlagatelja pri urejanju te problematike. Opozorila je, da predlagatelj delno pokojnino razume kot socialno pravico, hkrati pa tudi kot finančno spodbudo. In s tem opozarja na kontradiktornost predlagane ureditve. Še bolj alarmantno je, da je predlagatelj v svojem pojasnilu k mnenju ZPS zapisal, da je kontradiktoren sistem dvojnega statusa urejen konsistentno. Prav to, da je protislovje konsistentno prisotno v zakonski materiji, je namreč osnovni problem tega dvojnega statusa.  In še enkrat poudarjam, to kar je bilo danes že povedano, reforma trga dela ne sodi v pokojninsko zakonodajo. Pika. Ne sodi. Mi trga dela ne moremo in ne smemo reformirati na račun upokojencev. Mi je zelo žal. In cinizem predlagatelja, ki v svojem odgovoru pojasnjuje, da gre tako za cilj, kot sredstvo, je na žalost več kot očiten. Predlagana reforma bo dodatno prekarizirala trg delovne sile, kar sem prej že povedal, povečala bo konkurenco med delavci, ter s tem povzročila dodatni upad delavskih pravic. Obstoječe stanje, torej še vedno e boljše kot predlagana reforma, zato mi predlagamo, da se ta 9. Člen popolnoma črta.  Ob koncu naju povem, da ne podpiramo amandmaja SDS, ki predvideva še huje. Amandama SDS bi tistim, ki delajo potem ko dosežejo upokojitveno starost dal kar 100 procentno pokojnino. Dobro, vlada koalicija bi jim pa dal 40 odstotno. Lepo vas prosim ljudje moji, kdo so tisti, ki delajo, ko dosežejo upokojitveno starost? Premislimo še enkrat o tem. Tisti in teh je večina, ki so zgarani, uničenji, invalidni, bolni, tistim to gotovo ne prinaša nič razen še dalje stanje v katerem ne bo mogoče zvišati osnovnih pokojnin pa bi jih morali. Stanje, ki omogoča, da več kot 200 tisoč naših upokojenk in upokojencev ta trenutek dobesedno hira, ki ima pokojnine manjše, kot so najnižji življenjski stroški. A je to tista družba h kateri stremimo? Je to sploh še s od solidarnosti, od družbene solidarnosti, je to nekaj česar se pravzaprav mi tukaj, ne vem, ne bomo nekega dne sramovali, če bomo še dalje nadaljevali s temi dobesedno pogromom oziroma pogubnimi neoliberalnimi politikami. Resnično se vprašajmo drage poslanke in poslanci, ali ni čas, da končno preobrnemo miselnost po 30 letih, dobesedno pustošenja vseh sistemov, ki so zagotavljali saj minimalno dostojanstvo ljudi.  In še enkrat apeliram, predvsem na Desus, ki sedite v Vladi. Vi ste tisti, ki ste prvi odgovorni upokojencem. SAB, vi govorite, da boste naredili za upokojence nekaj. Naredite, ampak ne tega, da boste ponovno ustvarjali razredne razlike, tiste, ki so že itak za časa aktivnega življenja bogatih, bodo še naprej še bogatejši, reveži bodo pa tako in tako ostali reveži in bodo samo še bolj revni. Hvala.
Hvala lepa. K besedi se je prijavil sedaj gospod državni sekretar, gospod Tilen Božič. Izvolite.
Tilen Božič
Hvala za besedo. Pa bi začel nekje na koncu, se pravi, predlog, ki ga imate pred sabo in je zdaj šel že skozi prvo branje, skozi odbor, ni več tisti predlog, ki je bil vložen, zato je tukaj prvi odziv na tisto, kar je bilo iz stališča oziroma mnenja Zakonodajno-pravne službe. Vloženi so bili določeni amandmaji, točno na tisto, kar ste vi sedaj omenjali, je bil tudi že dodan dodaten odziv Zakonodajno-pravne službe in podali smo tudi pisno utemeljitev tistih zadev, ki niso bile vezane na amandmaje, zakaj je predlog utemeljen oziroma, kaj je razlog za to, da se določene stvari naredi tako, kot se. Tako da, res je teh gradiv veliko, ampak so in so javno tudi objavljena na spletni strani Državnega zbora. Zdaj, predlog, kot je bil pripravljen, temelji, kot že tudi povedano, na izhodišča, ki so bila v koalicijski pogodbi. Vnesen je bil tudi en sporazum, z vami, z Levico in takrat ste pristopili k temu. Se pravi določene stvari so nekako, razumem, tudi takrat, ko ste s temu pristopili, bile v tem duhu, kot si predstavljate, moram pa vseeno povedat, da to, kar je bilo rečeno, jaz, če povzamem to, kar je bilo zdaj čisto na koncu rečeno, je tako, da, višje pokojnine za prihodnje generacije, slabo, več sredstev za upokojence, slabo. Jaz tega ne razumem. Zaradi tega ker, vse, kar se dela zdaj, s to spremembo, je dejansko, prvi cilj, ki mu dosledno sledimo, se pravi, boljši socialni status oziroma upokojencev, v tem duhu, da pridemo na raven dostojnih pokojnin in druga zadeva, ki gre pa z vidika vzdržnosti sistema, ker je treba ves čas gledat obe komponenti, kaj bomo naredili na tistem, kjer nam gre dejansko zelo slabo in to je delovna aktivnost nad 55 let. Ne govorimo o delovni aktivnosti nad 65, govorimo o delovni aktivnosti 55 do 64, kjer smo na evropskem repu. Razlogov za to je veliko, od tega tudi ministrstvo ne beži, ker večina zadev se tiče našega ministrstva, se pravi, se tiče tudi pogojev dela, se tiče vključevanja starejših v delo, se tiče dejansko zagotavljanja nekega podpornega okolja v duhu novih veščin, znanj in vlaganja v zaposlene, se tiče tudi varnosti in zdravja na delovnem mestu in tako naprej in to skupaj, z določenimi mehkimi ukrepi, se pravi, ne z prisilnim zadrževanjem ljudi na trgu dela, ampak z neko ponujeno roko v tej smeri, da si lahko tako na kratek rok, v smislu dvojnega statusa, kot tudi na zelo dolgi rok, izboljšajo svoj socialni položaj, je tista smer, za katero smo ocenili, da je prava in je razumna in vsi s tem pridobijo oziroma vsi s tem, tudi kot sistem, če gledamo v širšem smislu, tudi kot družba pridobivamo. Tako da, od tu naprej, moram reči, da s tem, ko se ves čas slika, neka katastrofična slika pokojninskega sistema, ki to ni, je to več ali manj izključno oglas za komercialne zavarovalnice za prodajo njihovih produktov. Zato me malo preseneča tako oglaševanje. Mi imamo prvi steber, je integralni del našega sistema, socialne varnosti, ga moramo čuvat, skrbet za njega, zaradi tega, da bojo vse, tudi prihodnje generacije, iz tega črpale. Jaz sem že večkrat povedal, da gre verjetno za eno izmed največjih civilizacijskih pridobitev družbe, ko se pogovarjamo o prvem stebru, ko se pogovarjamo o pretočnem sistemu, ko se zagotavlja skozi tega tudi določena socialna varnost. Je pa res, da je ta sistem, zavarovalni, in je vedno bil odvisen od tega, koliko je nekdo vplačal in koliko let je seveda to vplačeval in iz tega potem so tudi posledice v višini pokojnin. Se pravi, nihče se ni, bom rekel, rodil pri 60. letih. Vedno ima neke predhodne razloge za to. Nekateri so lahko na strani, tiste osebe, ki se upokojuje, lahko so pa tudi določeni razlogi, ki pa niso bili v moči te osebe in v tem primeru imamo določene korekcijske mehanizme z vidika solidarnosti tako v pokojninskem sistemu, kot tudi v sistemu, se pravi, socialnih transferjev, ki potem zagotavljajo neko dostojno raven bivanja, ko je seveda, glede na možnosti, ki jih imamo, možno zagotovit, glede na ostale prioritete, ki so tudi vzpostavljene. Tako da, od tu naprej ena določena vprašanja, na takšne zadeve, kot so neoliberalno »skropucalo« in podobno, se pa ne bom odzival, kljub temu, da imam jaz kar dosti prebranega iz te pa iz one strani, ker to pa je, moram reči, da je pa nekoliko žaljivo, ker če bi dejansko  (nadaljevanje) koncepte tiste, ki so bili konec koncev tudi neoliberalni ali na drugi strani dosledno se prebiralo pa bi se primerjalo v katero smer gre ta predlog boste težko potegnile takšne vzporednice kot so bile danes risane. Od tukaj naprej tudi je bilo vprašanje predstavnika SNS-a dve zadevi. Eno je bilo glede vojske, se pravi, kako se to upošteva. Upošteva se dve tretjini služenja tega vojaškega roka in to se lahko na več načinov upošteva. Eno je zagotovo, če imate izpolnjenih 40 let pokojninske dobe se lahko to uporabi za znižanje starosti, da se lahko, se pravi, če se starostno upokojite pri malenkostno nižjih pogojih se pravi se upošteva. Če so pa dokupljena leta se pa to upošteva takrat, ko se izpolni pogoj 40 oddelanih let in če imate morda 1 leto dokupljeno se bo takrat odmerjena pokojnina, se pravi, starostna od 41 let. Se pravi, da v vsakem primeru, ko se izpolnijo polni pogoji za upokojitev, če se malo pogovorno izrazim se to upošteva zraven se pravi nikakor ne gre v nič, ampak se zrcali skozi višjo pokojnino, ki se, potem prejema za celotno obdobje.  Od tukaj naprej je bilo tudi vprašanje na 39.a člen, se pravi, v nekem smislu dvojni status, ker smo spremenili eno zadevo. Se pravi, da obstoječi dvojni status predvideva, da lahko nekdo 20 odstotkov črpa že ob izpolnjevanju pogojev za predčasno pokojnino in zaradi tega, ker se ta odstotek sedaj dviga in zaradi tega, da smo tudi, ko smo gledali podatke ugotovili, da je smiselno stimulirati naslednje generacije, se pravi, tiste, ki izpolnjujejo polne pogoje smo tukaj ta pogoj spremenili. Tisti, ki pa sedaj to že prejemajo bodo prejemali do izpolnitve polnih pogojev, če bodo pa delali od takrat naprej bodo pa, potem opravičeni 3 leta do prejemanja 40 odstotkov.  Od tukaj naprej vseeno je bilo še par stvar rečenih, ki bi jih veljajo malo še obdelati se pravi kakšne so dejansko pokojnine v Sloveniji. Zagotovo ena izmed pomembnih stvari, ki se jo velja pogledati je v bistvu kakšne so pokojnine pri izpolnjevanju določenih pogojev. Se pravi, če so izpolnjeni pogoji 40 let je povprečna pokojnina, ki jo lahko nekdo pričakuje 840 evrov tam nekje neto. Starostna pokojnina trenutno v Sloveniji povprečna znaša okoli 740 evrov neto, če ne upoštevamo delnih pokojnin. Delnih pokojnin, zakaj ne upoštevam pri tem? Zaradi tega, ker delna pomeni, da imaš še neki drugi dohodek ali iz dela ali nekega drugega vira, ki ti dejansko, potem šele pokaže tvoj socialni položaj. Ne more ti ga recimo, če si polovično upokojen polovično pa delati pogledati samo polovico se pravi te pokojnine in reči to je sedaj status nekoga in s tem mora preživeti. Ta informacija ni točna, ker se ti dohodki med seboj na ravni osebe dohodek, s katerim razpolaga se seveda sešteva.  Od tukaj naprej… Tukaj je bil komentar na to za kaj dvigujemo odmerne odstotke, če sem pravilno razumel tudi za tiste, ki imajo zgolj 15 let pokojninske dobe. Mi smo se odločili, da se dejansko vsem nekoliko dvignejo postopoma odmerni odstotki govorimo o najnižji odmeri se pravi za 15 let pokojninske dobe in 65 let starosti tudi pri vdovskih, pri družinskih, pri invalidskih, pri invalidskih potem nadomestilih tudi pri starostni pokojnini, se pravi, pri vsem v določenem deležu dvigujemo odmerne odstotke, kar bo na koncu obdobja prehodnega prinesel med 10 in 15 odstotkov višje pokojnine, ker strmimo k tem, da morajo imeti vsi nekako boljšo kakovost bivanja v času, ko so seveda upokojeni.  Od tukaj naprej, kar se tiče teh razlik, kjer je bilo rečeno, da jih delamo med moškimi in ženskami. Tukaj bi vseeno omenil, da prehodno obdobje 6 let bo pripeljalo do tega, da se bo ta odmerni odstotek za moške in ženske izenačil na 63,5. Zakaj ne gremo v to nemudoma? Iz več razlogov, to smo tudi na odboru pojasnjevali, se pravi, zaradi tega, ker bi s tem kreirali dodatne razlike in distorzije v sistem in tudi, zaradi tega, ker je ena izmed rdečih niti kot smo tudi že povedali podaljševanje se pravi delovne aktivnosti. Na ta račun ocenjujemo, da bo zakonska novela poleg tega, da izboljšuje status upokojencem dodatno pripomogla tudi k temu, da bo kdo morda delal nekoliko dlje in si še dodatno izboljšal svoj položaj za v prihodnje. Določeni komentarji se tičejo tudi, so bili vezani na davčni sistem, se pravi na domnevno škodo in tako naprej. Jaz bi s tem v zvezi vseeno predlagal, da se pogleda realizacijo pobranih dajatev na FURS za zadnjih pet let, preden se takšne izjave da.  Od tu naprej, kar se tiče, ja, spet to, da kar obravnavamo danes je slabo. Jaz se s tem ne strinjam, sem tudi že povedal, ampak ne bi se v tem delu ponavljal.  Potem kar je bilo rečeno, da bo s tem povzročen pritisk na plače in da bo delavcev več in s tem, da se bo zgodil dumping. Tu je treba vseeno opozoriti tudi na eno izmed nedavnih analih Umarja, pa tudi na našo analizo, nenazadnje tudi tisto, kar smo poslali v informacijo Fiskalnemu svetu, kar ste tudi tukaj dobili. Se pravi, kakšna so predvidena gibanja, se pravi, kako se bo naše prebivalstvo, se pravi Slovenci, kako se bomo starali. Starali se bomo zelo hitro, tudi hitreje kot nekateri drugi. In iz tega razloga je treba določene ukrepe narediti in dejansko bo problem prej to, da delavcev ne bo, kot da delavci bodo. Iz tega razloga moramo, podobno kot so ostale države, postopoma dvigovati delovno aktivnost, kot že povedano, v starostni skupini 55 do 64 let pa tudi tisti, ki želijo seveda več. Zaradi tega, ker, večkrat smo že dali Švedi, se pravi živijo približno enako časa, lahko pričakujejo doživetveno starost kot mi. Sočasno pa delajo v povprečju 7 let več, pa tega ne jemljejo kot, se pravi Švedska kot nek neoliberalni koncept, ampak jemljejo kot to, da se morda ne počutijo tako hitro starejši, da imajo vključujoče okolje na delovnem mestu, da se v zaposlene vlaga in posledice tega so seveda na drugi strani tudi bistveno višje pokojnine in k temu seveda tudi mi stremimo.  Od tu naprej, kar se tiče…, krivičnost, se pravi, z nekega vidika kaj se bo zgodilo v tem smislu, da dajemo teh 40 %, kot neko spodbudo za delo. Gre za kombinacijo dveh spodbud, se pravi na eni strani tisto, kar se da takoj. Se pravi, če nekdo po izpolnitvi polnih pogojev za upokojitev dela naprej, tri leta prejema 40 %, ampak ne gre zgolj za to. Gre tudi za to, da v tem času akumulira izdatno več oziroma izdatno višji odmerni odstotek. Kaj to pomeni? Da tisti, ki bi eventualno delal tri leta dlje pomeni, ne samo teh 40 %, ki jih je stalno prejemal, ampak pomeni približno 15 do 16 % višjo pokojnino ob upokojitvi in to za trajno. Če se pa to zgodi, recimo, v prehodnem obdobju, ko ti odstotki rastejo lahko to za takšno osebo pomeni tudi do 22 % višjo pokojnino, kje trajna. Na ta način pa mislimo vseeno, da se izdatno izboljšajo pogoji, se pravi za dostojno življenje na starost.  Zagotovo pa je tukaj treba vseeno še izpostaviti par drugih zadev. Ker je bilo prej rečeno tudi to, določeno šparanje. Glede na projekcije, ki jih imamo, pa če pogledamo kako se bo vse skupaj gibalo, kako se bodo prihodnje generacije upokojevale, je ocenjeno, da iz obstoječih tam približno 10 oziroma pod 10 % BDP bomo prej kot oziroma tam približno v 20 letih tukaj prišli na 15 % BDP, v naslednjih 5 do 10 letih pa še tam nekje na 17 % BDP. Če to primerjamo s tem, kar akumuliramo danes, kar naredimo danes, in zakaj tudi denar potrebujemo, se pravi za šolstvo, za varnost, za zdravstveni sistem in tako naprej, in glede na to, kakšne so tendence je treba seveda o tem razmišljati danes in se na to pripravljati. Ker pokojninski sistem, zato da dobro deluje, mora biti na nek način vsake toliko podvržen enemu rednemu servisu, se pogleda kakšne so predpostavke, pogleda se kaj se dejansko dogaja, kako s tem shajajo in živijo ljudje in potem se išče neko ustrezno sredino, da se pride do rešitve. Tako kot se je iskalo ustrezno rešitev, se pravi sredino pri dvojnem statusu. Ko na eni strani imamo predlog, da bi lahko nekdo ob izpolnitvi pogojev prejemal sto odstotno pokojnino, na drugi strani imamo predlog, da ne bi smel prejemati nič. Tudi tu v okviru pogovorov s socialnimi partnerji je bilo zelo zanimivo, zelo različne argumentacije, in mi smo jim seveda prisluhnili, imeli tudi nekako svojo vizijo, kako bi to realizirali. In na koncu smo prišli do tega, da prva tri leta 40 %, nato pa vpad na 20.  Sočasno je bilo danes tudi večkrat povedano, da so tu zgolj neki, bolj gre za profesorje in javni sektor in tako naprej. Bi še enkrat poudaril, ker je danes že v eni razpravi bilo to izpostavljeno, dvojni status že imamo. Ta obstaja. Trenutno kot se izvaja je razmerje,   (nadaljevanje) da približno 22 % koristnikov dvojnega statuta izhaja iz javnega sektorja, 78 % iz zasebnega sektorja. Kar kaže na to, da ne gre za neko bojazen, ki se je realizirala ali pa se realizira, ampak relativno dobro sledi razmerjem - če pogledamo, koliko je aktivnega prebivalstva v zasebnem in koliko v javnem sektorju, je to zelo, lahko rečemo, uravnoteženo razmerje.  Dodatna reč, kar se tiče pokojninske blagajne, ko je bilo rečeno, da se nekako tudi varčuje, upokojenci in tako naprej. Leta 2016 je bila pokojninska blagajna težka 5 milijard, leto kasneje 5,1 milijarde, leta 2018 5,3 milijarde, 2019 5,6 milijarde, leta 2020 bo težka že skoraj 6 milijard in potem tako naprej, se pravi, leta 2021 predvidoma približno 6,5 milijarde evrov. Že s to uskladitvijo, ki se bo zgodila v naslednjih dveh mesecih, se pravi, izredna 1,5 in redna 3,5 %, je to skupaj približno 5 %, in to bo v naslednjem letu znašalo nekaj manj kot 300 milijonov evrov. Kar pomeni, da tudi tisti, ki so obstoječi upokojenci, bodo preko indeksacije, se pravi, teh prerazporeditev deležni 300 milijonov evrov dodatnih sredstev.  Zdaj še kratko, kar se tiče tega za nazaj, se pravi, morebitne korekcije odmernih odstotkov, kot so bili predstavljeni danes v razpravah, čeprav se to tiče naslednjih členov, pa se bom vseeno tega zdaj dotaknil, glede na to, da je bilo o tem že razpravljano. Ne gre za tako enostavno nalogo. Mi smo si zadali, da do konca leta pripravimo analizo, kje je prišlo do morebitnih krivic. In zakaj to ni tako enostavno - preprosto zaradi tega, ker vmes je bila indeksacija zamrznjena. Tistim, ki so se v vmesnem obdobju upokojevali, ko se je vzelo njihove plače v obzir, da se je izračunalo, koliko dejansko jim pripada, se je v času, ko so se potem upokojili, vseeno revaloriziralo pretekle plače, kar pomeni, da so v drugačnem položaju. Istočasno po letu 2013 se niso vsi upokojevali s 24-letnim povprečjem najboljših plač, ampak nekateri z manjšim, to velja šele za zadnji dve leti, da se upokojujejo pri teh višinah. In tu je še dosti drugih faktorjev, ki na to vplivajo. Iz tega razloga je treba dejansko dati podatke na mizo, jih pogledati, preračunati in ugotoviti, kje dejansko odkloni so. Tam kjer so, jih je pa treba potem nekako ciljno nasloviti, morda z nekimi prihodnjimi nadgradnjami izrednih uskladitev, ki bi bile bolj ciljno usmerjene, ampak do tega bo moralo priti tudi skozi razpravo na Ekonomsko-socialnem svetu in seveda tudi v tej hiši.  Kar se tiče - kar sem še opazil - morebitne diskriminacije, se pravi, odnos do mlajših. Vseeno moram povedati, da pri dvojnem statusu lahko pride do večjih težav, se pravi, če bi bila 100 % pokojnina zagotovljena, ne mladih v primerjavi s starejšimi, kolikor je med starejšimi samimi. Se pravi, nekdo, ki bi bil star 60 let in bi izpolnil pogoje za upokojitev, bi oddelal 40 let pokojninske dobe in bi prejemal 100 % pokojnino, bi bil z vidika tudi trga dela, kar bi se tam začelo dogajati, in določenih tenzij bistveno bolj konkurenčen kot tisti, ki je star 59, 58, 57, 56, 55 let, to je pa ravno tista skupina, ki je tudi - po podatkih, ki jih imamo - posebej ranljiva, posebej občutljiva, ker če izgubi službo, jo tudi zelo težko najde. Iz tega razloga smo mi tudi nenaklonjeni temu, da bi bil ta dvojni status, se pravi, 100 % pokojnina. Na drugi strani se pa tudi postavlja vprašanje, ali ni morda bolje del sredstev, ki jih imamo v državnem proračunu, nameniti temu, da bi mladi prej prišli na trg dela, prej dobili zanesljivo in ne prekarno zaposlitev, prej si ustvarili, se pravi, rešili svoj stanovanjski problem, prej tudi morda ustvarili družino in tako naprej, zaradi tega, da bodo tudi sami lahko prej začeli prispevati v pokojninsko blagajno, da bo ta solidarnost s starejšimi zaživela prej in da bodo tudi sami, ko se bodo upokojili, lahko računali na to, da bodo mlajše generacije zagotavljale ustrezna sredstva zanje.  Hvala.
Hvala lepa. Preden odprem nov krog prijav, imamo repliko, gospa Sukič, izvolite.
Hvala, predsedujoča, za repliko. Poglejte, v Levici ne trdimo - spoštovani sekretar, vam repliciram -, mi ne trdimo,   da bo do dumpinga prišlo zato, ker bo na trgu dela več ljudi, več oseb, ampak zato, ker bodo upokojenci za tisto mesečno pokojninsko rento pripravljeni še dalje delati tudi za nižje plačilo in to bo tisto posledično povzročilo dumping, posledično zmanjševalo plače ali pa plačilo za delo, posledično povzročalo dodatno prekarizacijo na trgu dela. In kaj ste vi pravzaprav povedal prejle? Povedal ste, ja, prvi steber bi moral dejansko vsem zagotavljati minimalno varno starost, ampak ne, mi ne bomo delali več na tem, da bo prvi steber to zagotavljal, mi bomo ljudi silili, da se bodo izmozgavali do konca dokler še vse za silo stojijo na nogah. In ne vem, kako si predstavljate, da bodo mladi, ki bodo prisiljeni v prekarne zaposlitve, kdaj dosegli 40 letno zaposlitev, da bodo potem, ko bodo prišli do svojega 65.ali 67. leta starosti, imeli 40 let delovne dobe. Povejte mi kako, če se bo vse to odvijalo na trgu dela, kar sem vam zdaj opisala, če bodo mladi vse težje prihajali do rednih, stabilnih, varnih zaposlitev, da bodo lahko si ta leta nabirali. Kako? Nikakor. In tako bomo šli, vse huje bo in ljudje bodo na koncu delali dobesedno dokler bodo lahko za silo še stali na nogah, bodo na koncu delali in družba se jih bo lepo razbremenila odgovornosti do njih, čeprav so svoja življenja vgradili v izgradnjo te družbe. In to je tisto o čemer govorimo in o teh posledicah dumpinga govorimo, ne zato, ker bo več ljudi, zato ker bodo ti ljudje pripravljeni delati za manjšo ceno samo zato, da bodo lahko na koncu imeli več, ker s samo pokojnino iz prvega stebra pač očitno ne bi več imeli dovolj.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod državni sekretar, izvolite.
Tilen Božič
Hvala za besedo.  Bi samo opozoril na to, da ta zakonski predlog ne vsebuje zahteve po prekinitvi delovnega razmerja, kar pomeni, da za takšen dumping, kot je bilo zdaj nekako predvideno, ne bi smelo biti prostora. Se pa strinjam, da v kolikor bi prihajalo do obvezne dopol…, se pravi, prekinitve ali pa, če bi delodajalec imel pri tem besedo, bi dejansko seveda bile lahko težave.  Druga zadeva, ki je. Mi imamo koncept, se pravi, vsako delo šteje, tudi šteje delo preko študentskega servisa, vplačujejo v pokojninsko blagajno, približno 60 milijonov je tega na letni ravni. Marsikdo, ko zaključi študij, ima že nekaj, vsaj nekaj mesecev pokojninske dobe, je pa prekarnost ena izmed prioritet, se pravi, preprečevanje prekarnosti je ena izmed priorritet tega ministrstva, se s tem tudi ukvarja in bomo tudi spomladi predstavili določene ukrepe, ki si jih predstavljamo tudi na področju mladih zardi tega, da bi prej prišli do rednih zaposlitev, glede na čas, se pravi, približno 50 % delodajalcev poroča o primanjkljaju kadrov, je čas odličen za to, da se ta prekarnost dodatno zameji.  Hvala.
Hvala lepa.  Ker vidim, da je še interes za razpravo, odpiram nov krog prijav. Imamo 7 prijavljenih razpravljavcev.  Prvi dobi besedo gospod Marijan Pojbič, pripravi se gospod Marko Bandelli.  Izvolite.
Hvala lepa spoštovana gospa podpredsednica.  Prepričan sem, da vsi, ki sedimo v tem parlamentu in tudi Vlada, se zavedamo, da je stanje v našem pokojninskem sistemu pa stanje upokojencev za veliko upokojenk in upokojencev problematično. Mi imamo zelo zapleten pokojninski sistem in se mi zdi, da z vsakim novim zakonom ga še bolj zapletemo. V danih okoliščinah, če bi želeli, pokojnine in vse povezano s pokojninami na pravi način urediti, bi potrebovali nov sistemski zakon. Razlogov je veliko. Posamezne razloge ne bom posebej našteval, vsi vemo, da se družba stara, da gre veliko denarja iz proračuna, v nekih pasovnih obdobjih je tudi milijarda in pol bilo iz proračuna vplačanega v pokojninski sistem, da so se lahko pokojnine izplačevale. Imamo problem s privilegiranimi pokojninami, imamo problem pri dedovanju pokojnin, ki je sedaj vse znotraj pokojninske blagajne   in tako naprej. Te stvari bi bilo treba urediti, jih izločiti iz pokojninske blagajne in cel kup je še takih stvari.  Prej sem poslušal gospoda državnega sekretarja, ko je rekel, da je povprečna pokojnina za 40 let delovne dobe 840 evrov. Pa ga sprašujem in ga prosim za podatek, koliko upokojencev, ki imajo 40 let delovne dobe imajo pokojnino od 500 do 600 evrov pokojnine. Kakšna je ta številka? In potem govoriti o povprečni pokojnini 840 evrov je mislim malo zlagano do sebe. To je zavajajoč podatek. Jaz imam cel kup prijateljev, ljudi, ki jih poznam po celi Sloveniji, ki so zelo slabe volje, jezni, ker imajo pri polnih 41 letih delovne dobe 500 pa nekaj evrov pokojnine, nekaj čez 500 za polni delovni čas. In so objektivno jezni na vse nas, ki sedimo tu notri. Da bi mi sistemsko pristopili k rešitvi tega stanja ne bi sprejemali takšne zakonodaje, kot je danes na mizi. Zakaj? Vsi se zavedamo, da s tem zakonom delamo veliko razliko med upokojenci glede na čas njihove upokojitve. Imamo en velik problem, da za tiste, ki so se upokojili z odmernim odstotkom 57 in pol odstotka se s tem zakonom za njih ne naredi čisto nič. Oni od tega nimajo nič. Jaz nimam nobene težave, da se na tem področju stvari izboljšujejo. Absolutno podpiram vse stvari, ki gredo v to smer. Ampak če želimo pravično urediti to situacijo, potem se jo je treba lotiti na tak način, da tudi tisti, ki so se upokojili pri 57 in pol odmernim odstotkom, bi od tega zakona imeli tudi določene pozitivne rešitve. To bi bilo pravično. Če za en del tistih, ki se bodo upokojili zvišujemo na 63 in pol za moške, bi bilo prav, da na nek način najdemo tudi ustrezno rešitev, seveda, nihče ne pričakuje, da bi se to zgodilo od danes na jutri, ampak v nekem časovnem obdobju, da bi se obe zadevi spravili na neko sprejemljivo raven pokojnin. In ne morem mimo tega, enostavno ne morem mimo tega, da še vnaprej namesto, da bi razlike zmanjševali, da bi stanje na tem področju izboljševali, delamo še večje razlike. In to ni prav. Poglejte, danes sem poslušal marsikaterega izmed razpravljavcev pred menoj, da se zavedamo, da ljudje s 300, 400, 500, 600, delovni invalidi upokojeni po III. stopnji na primer in tako dalje je nemogoče preživeti. Pač je nemogoče preživeti. In za te ljudi bi morali poiskati neko ustrezno rešitev. Neka solidarnost, neka pravičnost bi morala biti, ampak na tak način, da bi tudi ti ljudje lahko živeli, pa preživeli iz meseca v mesec. Jaz upam, da se tega čisto vsi zavedamo, ki tukaj v tem parlamentu sedimo. Tako kot sem rekel, Vlada in koalicija in opoziciji. Ni vprašanje kdo je v kateri politični opciji, še enkrat to povem. Ko odpiramo tako pomembna vprašanja kot so pokojnine in problem, ki ga imamo na tem področju, potem tukaj ne bi smeli biti ne eni ne drugi, ne levi ne desni, ne taki ali drugačni. Ta problem je tako akuten, tako pomemben, tako izpostavljen, problematičen, da bi tukaj pa morali najti nek pomemben konsenz. In tukaj bi pričakoval tudi od pozicije, koalicije in Vlade, partnerstvo, tako kot je bilo za časa, ko smo vodili mi vlado. In bi bila zadeva bistveno lažja, bistveno bolj sprejemljiva in našli bi bistveno boljšo rešitev, kot je danes na mizi. Upam, da se s tem strinjate, da ni tu nikogar, ki bi rekel, da temu ni tako.   (nadaljevanje) In da se tu zdajle igramo, kdo je bolj pameten, kdo je manj pameten, na plečih teh obubožanih upokojenk in upokojencev v naši družbi. Prej sem posebej opozoril na delovne invalide, glede katerih se ne moremo poenotiti, da bi jim pokojnine spravili na neko točko, s katere bi lahko vsaj s tistim najbolj nujnim preživeli. Ampak ne! Ne! Mi dajemo na mizo rešitve, ki imajo tudi neke dobre stvari, absolutno, tu ni nobene dileme. Odmerni odstotek 57,5 je absolutno treba popraviti, tu ni nobenega dvoma, nobene dileme. Vendar, kot pravim, poiskati je treba neko pravično varianto, takšno, ki se bo dotaknila vseh najbolj ranljivih. Tega pač jaz pri tej zakonodaji in iz te zakonodaje ne vidim. Ne vidim, in to se mi zdi zelo nepravično, nepošteno in ni prav. Razlike se povečujejo, in to ni prav, ne bi se smele.  Amandma, ki smo ga vložili v Slovenski demokratski stranki, bom seveda osebno podprl, ker nimam nobenega problema, če si je nekdo zaslužil za 40 let delovne dobe polno pokojnino, zakaj je ne bi prejemal, če ima zasluženo. Vseskozi govorimo, da ima zasluženo pokojnino. Zakaj bi mi njemu, če želi delati naprej, vzeli njegovo pokojnino, ki je zaslužena, ki jo je pridelal! Pravico ima, da to pokojnino prejema. Če pa želi delati in ostati na trgu, kar pa je interes vseh skupaj, mislim, da tudi vseh političnih opcij, ki smo v Državnem zboru, da bi ljudje delali dlje, če le lahko delajo, da dobi plačo, od katere plača vse prispevke, kot vsak, ki je zaposlen. Jaz tu ne vidim nobenega problema. In danes sem Levico poslušal, tisoč in en argument, zakaj je to narobe in tako dalje. Pri Levici jaz vidim tudi en velik problem, pri njihovih razpravah, na žalost moram pač to omeniti - vse, kar slišiš, kar pride z njihove strani, je to, kako bomo delili in kaj bomo delili. Niti enkrat od njih ne slišim, da bi se vprašali, od kod vzeti denar, kdo ga je zaslužil, ali ga bomo imeli v proračunu ali ga ne bomo imeli v proračunu, kdo polni proračun. Potem pa so vsi tisti, ki zaposlujejo, ki vodijo podjetja, lopovi, izkoriščevalci in ne vem kaj vse, na drugi strani. In to so tisti, ki polnijo proračun! Tu se mi postavljajo zadeve neverjetno nerazumljive. Jaz se z Levico v marsičem strinjam, pa tudi v Slovenski demokratski stranki vedno damo glas, če vidimo, da je stvar dobra, da je treba rešiti. Včeraj smo imeli nek tak problem, kjer je na koncu bil zakon soglasno sprejet, ne glede na to, da je bila Levica predlagateljica, s podpisi Slovenske demokratske stranke. Torej dokazujemo, da ko gre za dobre stvari, držimo skupaj, stopimo skupaj. Ampak ko govorimo o tako pomembnih vprašanjih kot je pokojninski sistem, sprememba pokojninskega sistema, pa mislim, da bi se morali zavedati tudi tega, med drugim, kako več pripeljati v proračun, da lahko na drugi strani dajemo več. Z veliko mladimi sem govoril in vsak dan z njimi govorim, ki mi pravijo: »Glej, Marijan,« tako kot je danes že nekdo menda rekel, »zakaj bi pa jaz šel delat, saj je vprašanje, ali bom kdaj dobil pokojnino, pa mislim, da je ne bom dobil nikoli.« Jaz vsakemu poskušam razložiti, da to ni tako, da je še kako pomembno. In tu ima Vlada veliko manevrskega prostora, da se potrudi mlade ustrezno informirati, skupaj z vsemi nami, da bodo imeli interes začeti delat čim prej. In, seveda, hkrati je od Vlade in koalicije odvisno, ali bodo ustvarili pogoje za to, da bodo mladi lahko čim prej prišli na trg. To pa je v domeni Vlade in koalicije, ker škarje in platno ima Vlada v svojih rokah.  In še druga stvar. Poglejte, zadnjič ste imeli, če ste na Facebooku brali, odmeven primer, kjer je bilo zapisano: »Zapuščava službo zato, ker nama je na socialnih korektivih lažje živet pa boljše živet.« Ampak nobeden pa ni napisal kaj pa pokojnina. Od kod pokojnina tisti ljudem, ki so po 10, 20, 30 let na centru za socialno delo, na socialni pomoči? In zdaj imamo tisti hendikep, tisti problem, ki nam je povzročal to, da imamo zdaj 91 tisoč 500 ljudi na socialni pomoči ali na teh socialnih transferih. Ko se je v enem letu ta številka povečala za 15 in ne vem koliko tisoč. Ja, seveda, te ljudje bodo takrat, ko bodo imeli stisko, ko bodo stari 50, 60 let, bodo imeli problem kako preživeti. Pokojnine ne bo in tako dalje. Vse to so pomembne stvari in ko se o tako pomembnih stvareh pogovarjamo, bi tukaj seveda pričakoval od vseh političnih akterjev, da bi znotraj tega iskali tiste primerne pametne rešitve. Ne pa na horuk eno stvar narediti, da na drugi strani podre celoten sistem. In to je to. In to ni prav. Morali bomo enkrat se razumeti, če želimo, da bodo vsi upokojenke in upokojenci lahko dostojno preživeli svojo starost. In vsak tisti, ki je 40 let zaposlen in delal in ima 40 let delovne dobe, si to zasluži. Mi vsi, ki pa sedimo v tem parlamentu in ki bodo sedeli tudi za nami in vlada bomo pa morali tukaj najti neko pametno, ustrezno in odgovorno rešitev. Da bodo upokojenci tudi v prihodnjih lahko prejemali pokojnine. Da ne bomo postavili pod vprašaje pokojninski sklad oziroma pokojninski sistem. In v Slovenski demokratski stranki smo v programu, ko smo nastopali na volitvah, zelo veliko stvari napisali kako bi morali se lotiti tega vprašanja, meddrugim tudi demografski sklad. In tako dalje.  Tako, da jaz povem, da bom ta amandma, ki smo ga vložili v Slovenski demokratski stranki, podprl. Od vseh politikov, pa tudi vlade, pa pričakujem, da bomo streznili glave in v nekem trenutku resnično pripravili pravo pokojninsko reformo, ki je nujno potrebna, ki bo sledila času in reševala probleme časa. Ne danes na jutri ampak na dolgi rok. To je nujno potrebno in od vseh vas, drage kolegice in kolegi, tudi to pričakujem. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima gospod Marko Bandelli, pripravi pa se gospa Alenka Jeraj. Izvolite.
Hvala, predsedujoča, za besedo. Mene je izzvala Levica, da nekaj povem svoje razmišljanje. Ne toliko to, kar se dogaja ampak imam kar nekaj dilem, ki verjetno da bo to tudi ministrstvo znalo potem ali odgovoriti ali nam povedati, če je to res. Ker se nam postavljajo določena vprašanja, predvsem statistična z moje strani tukaj, gledano na te podatke, na določene prage revščine, na stopnje tveganja revščine, vse to, kar Levica ima vedno v prvih besedah katerega koli njihovega govora. Zdaj mi je žal, da ni nobenega od Levice, razen enega kolega tukaj. Ker so tako izzvali z celo debato njihovo že 20 minut in nas prepričevali v neke zadeve. Mislim, govoriti, da je to en neoliberalni zakon, je to napaka. Ker tukaj se ne gre o neoliberalnem zakonu, o socialističnem zakonu, o nevem, desničarskem, kar je. Tu govorimo čisto o enem zakonu, da bi nekako izboljšali položaj. Samo o tem. Padla je tudi beseda na to naj bi, ponovno, saj to je vsakokrat ista zgodba, da bi zvišali prihodke, da bi lahko najrevnejšim dali večje penzije. Zdaj, zvišati prihodke je samo en način. Tukaj je rekel kolega Pojbič – tolči po žepih marljivih ljudi, obrtnikov in podjetnikov. Samo to je vaš način. Obstajajo pa tudi sistemi, verjetno, racionalizacije. Pregleda. Kdo dobiva vse te penzije, se jaz sprašujem večkrat. Zdaj, jaz dostikrat sam sabo imam ene dileme. Zdaj tukaj ni, da jaz, kako bi rekel, jaz bom čisto povedal nekaj podatkov, ki jih imam tukaj na Sloveniji napram Italije. Vedno vi dajete razne primerjave z Avstrijo pa ne vem zakaj, kako nam je najbližja ali kaj je. Ni res, Italija nam je bližja. Mi imamo vse podatke, mi smo iz primorske dol in vidimo točno kaj se dogaja v naši sosednji državi Italiji. Sedmi, pozor, sedmi najbolj industrializirani državi na svetu, to moram, upam da veste. Sedma. In potem gledam te podatke, zdaj mi imamo Statistični urad v Sloveniji, ki je uradni urad, tisti ki daje podatke po Evropi, in imamo v Italiji pa Istat, ki se tako imenuje, ki je ista zadeva. In zdaj tukaj gledam neke podatke in meni tukaj neke številke ne štimajo. Poglejte, življenjski stroški v Italiji so višji, 50 % kot v Sloveniji, če ne tudi 70 %. Elektrika je dvakrat večja, vodovod je trikrat toliko, da vam povem, telefonija je toliko dražja, vrti, ki niso noben zastonj, zato Italijani prihajajo v Slovenijo, ker mi damo vse zastonj tukaj, čim več bi dali in še vedno premalo za marsikoga, še več bi dali. In potem se sprašujem, kdo so tisti, ki imajo pri nas, prvo kot prvo, eno vprašanje, ki mi pade vedno, teh 400 evrov penzije ali manj ali več ali kar je. Je treba pogledati kdo so ti ljudje. Ali so ti ljudje resnično delali 40 let. Ali so bili to kmečko zavarovani, ki so plačevali samo 50 evrov na mesec. Vprašam. Poglejte, ker to velja tudi za obrtnike. Večkrat sem na obrtni zbornici, ko debatiramo o tem. Ki se potem obrtniki isto pritožujejo kako nizko penzijo imajo, ampak če ne plačuješ, tudi čakati ne moreš. In to je treba vedeti. Kolikor eden plača toliko eden dobi. Predvsem kar se tiče obrtnikov. Ampak, če se vrnem na hitro, samo na to statistiko, ki mi je zelo, mislim eno vprašanje, da vprašam sekretarja Božiča, če ve, zakaj so take razlike. Na primer, prag revščine v Italiji je 640 evrov. Prag, pazite, zdaj mi govorimo o pragu revščine. Zdaj, to je tako zavajanje, zavajajoč izraz, ker tukaj so stopnje tveganja. Ni rečeno, da je tisti revež pri / nerazumljivo/ denarja. Tvega. Ne more si privoščiti vsega kar je bilo treba. Jaz sem šel na dopust, ko sem živel v Italiji, prvič ko sem imel 17 let, ker sem si zaslužil, da sem lahko šel. Moji starši niso mogli. Sicer sem bil v tujini in povsod, zaradi dela, ampak če bi rekel, na dopust, to kar je imela bivša Jugoslavija pa kar vidimo mi zdaj, tukaj možnosti, tega ni bilo, se pravi, je revež. Jaz sem bil revež, ker nisem mogel iti na dopust. Prag revščine v Italiji, sem vam povedal, je 640, Slovenija 662. Pazite, uradni podatki Istat in statistični urad, pa s tem, da ima življenjske stroške 50 % nižje. Solata stane na pol pri nas kot v Italiji, če dam en primer, banalen. Mislim, jaz se sprašujem, zakaj so ti podatki. Zdaj dam še en podatek. zelo zanimiv podatek, poglejte. Istat, vedno daje, tisoč 400 evrov je stopnja tveganja revščine za družino, ki je mož in žena, in en otrok, tisoč 400. Pogledam statistični urad Slovenije, s tisoč 400 pa je mož in žena in dva otroka. Mislim, kje imamo zdaj to, kaj je to za ena statistika. Ali imamo parametre enake mi tukaj v tej Evropi ali nimamo. Mislim, poglejte, to so uradni podatki, vam pokažem. Zdaj, ali mi tukaj delamo nalašč, da moramo tako govoriti, da smo vsi reveži in kje je ta prag revščine, pa dajemo potem… Zakaj ne damo pet otrok. Mislim, tega jaz ne razumem. Zdaj samo sprašujem to zadevo. Tukaj, in če ve morda ministrstvo povedati zakaj. Kar se tiče invalidov in to, jaz se tukaj strinjam sto procentno, invalidi, tukaj bi morali pogledati, jim nuditi čim več in tudi možnosti vklopiti notri v firme, saj smo naredili marsikaj na tem področju in tukaj se strinjam, tukaj manjka, ampak da mi nekdo reče, da ima, jaz bi rad vedel. Poglejte, je statistika, slovenska, pokazala notri, ko sem gledal podatke, 20,4 % je ljudi, ki dobi tisto par sto evrov penzije, ker niso delali nikoli v življenju. Niso delali. Če nisi nikoli delal, nisi nikoli dajal v pokojninsko blagajno, kako moraš pričakovati 600 evrov penzije? To je popolnoma nerazumljivo. Dajmo povišati tistim, ki ne morejo… Počakajte, jaz poznam tri osebe, osebno poznam osebe, ki niso delali nič celo življenje. Šlepali so se na drugih, delali malo na črno, dobivali socialo, ker pri nas sociala je neverjetna. Tu ne gre tako. Seveda moramo dvigniti penzije in to, kar je bilo napačno narejeno takrat, tisti, ki so dejansko dali je tudi prav, da dobijo. Ampak dajmo pogledati vse te podatke, ki so vedno po ustih Levice, kje so ti podatki? Povejte meni? Je prelahko govoriti to. Evropa ima statistiko 17,3 teh stopenj tveganja revščine. Italija 13,9, Slovenija 13,3. Ampak mi, če pogledamo potem podatke, tisoč 400 evrov za 2+1 v Italiji, tisoč 400 za 2+2. Tukaj nekaj ne štima. 640 je prag revščine za Italijo, 662 je prag revščine za Slovenijo, pa 50 % do 70 % višji življenjski stroški. Najemnine, ko smo govorili o najemninah, sem vam povedal zadnjič, ko smo imeli razpravo o najemnin, kako funkcionira to v Italiji. Tu je treba nekaj narediti, to se strinjam. Da ne boste vedno govorili samo o Avstriji. Jaz dam primer druge države, bi lahko dali Nemčije, Francije. Sem pregledal statistiko, Romunija 26 %, Češka pa 9,7 %. Ali se vprašamo zakaj? Kakšen sistem imamo? Ne govorim o socialni izključenosti, kjer so po 2, 3 % višje kar se tega tiče. Tu so taki podatki, ki meni so stopili malo pred tem… Sedaj seveda obstajajo, tudi pri nas obstaja sever ali vzhod - zahod pri nas bolj poznan. V Italiji je sever - jug, tam so tudi cifre take, kjer človek ne more verjeti zakaj. Zato, ker na jugu so vedno tisti, ki so vedno čakali, kot nekateri pri nas in zijati na državo, da ti ne da nič. Pa tisti, ki najbolj zijajo, pa tisti, ki celo življenje ni nikoli napravil nič. V to sem pa prepričan sto procentno.  Jaz bi s tem pustil besedo tudi drugim, ampak… Evo ti statistični podatki so mi, državni sekretar, bili malo sporni. Zakaj tukaj gre? Ali imamo kakšen odgovor? Če ne bom naredil poslansko vprašanje pisno na ministrstvo, da mi povedo zakaj so tako različni ti podatki. Ali smo mi, ne vem, drugačni? Predvsem ta stopnja tveganja revščine 640 evrov v Italiji, 662 evrov v Sloveniji. Tu meni ne gre skupaj, nekaj tukaj ni v redu. Ali hočemo prikazovati določene stvari? Potem pa pogledamo statistiko smo pa na eni tretjini napram celi Evropi. Na eni tretjini smo. In vedno govorimo o tem in ponavljamo zmeraj, kako je majhna kakšna penzija ali kako… Ne, ni tako, je treba pogledati aktivno in tudi resnično kako so podatki. Predvsem pa višine pokojnin, zakaj nekdo dobi res toliko manj. Verjetno tisti, ki dobiva prav minimalno je tudi eden od tistih, ki ni nikoli dal. In tukaj, jaz mislim, da bo treba malo o tem debatirati.  Predsednik hvala, toliko z moje strani.
Hvala lepa. Besedo ima Alenka Jeraj. Ugotavljam, da je ni.  Jožef Horvat, izvolite.
Hvala lepa, gospod podpredsednik.  Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Spoštovani državni sekretar! Vedno me veseli, ko se primerjamo z drugimi državami, še posebej s sosedi in sem hvaležen kolegu Marku Bandelliju, da je predstavil relacije med Slovenijo in Italijo, ki jo on zelo dobro pozna. Seveda jaz imam tudi v glavi podatek, da je v Italiji povprečna mesečna bruto plača v lanskem letu bila točno 50 % višja kot je pri nas. Da ne govorim o Avstriji, pa to sedaj ni tema, ampak tako da se malo primerjamo kje smo v tej Evropi oziroma v tej globalni vasi. V Avstriji pa je ta povprečna plača lansko leto, povprečna mesečna plača bila kar 3 tisoč 632 evrov. To se pravi, več kot dvakrat več kot pri nas.  Kar se tiče te novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, priznam, da smo v Novi Sloveniji pričakovali, da bo sedaj prišlo do res neke modernizacije pokojninskega sistema,  (nadaljevanje) ki ga v Sloveniji že dolga leta pričakujemo. Dobili smo, oprostite, brez zamere kozmetične popravke in nič drugega. To ni več pokojninski sistem, ker sistem je nekaj, kar je stabilno, srednjeročno in dolgoročno. Naš pokojninski sistem ni stabilen, zato tudi ni sistem. Res je - pa ne bom sedaj s številkami - prag tveganja revščine in tako dalje vse to poznamo. Imamo pravzaprav, zaradi tega, ker politika nikoli ni zbrala vsaj v zadnjih nekaj letih - od leta 2012 naprej - dovolj politične volje, da bi modernizirala politični sistem torej pokojninskega sistema nimamo, da bi torej ni bilo politične volje, da bi modernizirali pokojninski sistem. Imamo pravzaprav eno samo veliko pokojninsko revščino to pač tako je. Znotraj pokojninske blagajne so tudi mnoge stvari, ki bi jih morali davno že tudi nekako popucati, jih dati na neke druge konte oziroma proračunske postavke in tukaj bi se moralo iz pokojninske blagajne izplačevati izključno to, kar je dejansko rezultat vplačevanja prispevkov. Da bi govorili res samo o tem a ha pokojninska doba 40 let, 40 let je državljan plačeval prispevke in iz tega izvira pravica, ki se ji reče pokojnina, to je pravica. Jaz čakam še vedno, gospod državni sekretar, vaše podatke o tistih pokojninah, ki pa so izplačane in niso na podlagi prispevkov. Saj ne pričakujem seznama imen, ampak kakšno starostno strukturo in tako dalje. Menda imamo - nekje sem prebral - več kot 55 vrst različnih pokojnin, nekih posebnih pokojnin, ampak v redu. Sedaj mi smo imeli tudi pogovore z gospo ministrico glede tega zakona, kar sem ji hvaležen, tudi njeni ekipi, ampak dobili smo sporočilo ne vlagati, ne spreminjati, ne vlagati amandmajev to, kar je je usklajeno z Ekonomsko socialnim svetom in pika. Ja, zakaj imamo pa, potem danes to sejo, če je to tako? Mi vemo kaj predstavlja Ekonomsko socialni svet. Prav je, da ga imamo, da gre za tripartitni organ - delodajalci, delojemalci, Vlada -, ampak še vedno pa ostaja Državni zbor zakonodajna veja oblasti. Da je bilo osem krogov kakšnih pogajanj verjamem kakšen je, potem konsenz. Lepo bi pa bilo in to je sedaj kritika vladajoče garniture, da bi dosegli konsenz, ko gre za tako pomembna vprašanja tudi znotraj slovenske politike. Ampak ne vi ste šli naprej lahko rečem tudi z glavo skozi zid in sedaj imamo to, kar imamo torej zgolj neke kozmetične popravke. Sprašujem vas, kolegice in kolegi iz koalicije, ali se bodo od sprejema tega zakona mladi bolje angažirali tisti, ki vstopajo na trg dela, ki stopajo v pokojninsko zavarovanje, ali se bodo bolje odločali, da bi morda še kaj več vplačevali za stara leta. To, kar je normalni in naravni razmislek v nekih zdravih družbah, v nekih zdravih demokracijah. Moj odgovor je ne, zato ker ni nobene neke atraktivne ponudbe, da bi mladi lahko torej tisti, ki vstopajo na trg dela, da bi nekoliko, če seveda imajo možnost normalno več vplačevali za svoja stara leta.  Prav je, kolegice in kolegi, da ta zakon prinaša kot je bilo že večkrat povedano, da bo odmerni odstotek za ženske na ravni 63,5 odstotka fiksen in da se ne bo zmanjševal. Prav je, prav je. Vedno si prizadevamo, da smo nekoliko bolj pozorni prav do žensk, do mater in tako naprej. Ni pa prav, da ste tukaj spregledali moške, ni prav. To sem napovedal že pri prvi obravnavi, ko je Nova Slovenija glasovala za to, da gre zakona naprej v drugo obravnavo in sem tudi napovedal, da se bomo pa tokrat ne samo za ženske, ampak da se bomo postavili tudi za moške in to smo tudi naredili. In sem hvaležen s tega mesta vsem, ki ste naš amandma podprli in tudi še posebej Strani Alenke Bratušek in poslanski skupini DeSUS, ki so poleg nas vložili podobne amandmaje. In sicer, da se to prehodno obdobje za moške skrajša, da začne, tudi za moške, veljati 63 in pol odmerni količnik po treh letih. Se pravi leto 2020 še ne, leto 2021 še ne, 1. 1. 2022 pa ja. Vlada zdaj predlaga, da bo to šele, za moške torej, šele s 1. 1. 2025. In vlada razlaga, da je to zato, da bi moške dalj časa obdržali na trgu. Ne vem, če je vlada šla kaj po terenu pa testirala kaj to pomeni, kako to ljudje razumejo. Razumejo natančno tako, kot razumemo mi v Novi Sloveniji, v DeSUS-u in v SAB-u. Ker ljudje pravijo »tri leta bi zdržal, bi potegnil«, seveda če mu zdravje omogoča in tako naprej, šest pa ne. Šest let, ko si tam v 60. letih, je ogromna, predolga doba. In gospe in gospodje, jaz verjamem, da na tem svetu nismo enaki. Vem in žal nismo tudi enakopravni. Želel pa bi si, da bi v tej hiši sprejemali zakone in ljudi obravnavali kot enakovredne. Mi smo enakovredni. Ampak ta zakon pravi, da nismo enakovredni. In nekaterih političnih strank so polna usta o enakosti spolov, jaz sploh ne vem kaj to pomeni. Neka ideologija. Ma, kakšna enakost spolov? Jaz želim, da v tej dvorani do konca mandata nihče več nebi govoril o tem. Ali pa gre za primer neke nekredibilne politike, za primer neke politike, ki nima prav nobene integritete. Ker torej eno govori, delo pa povsem napačno, povsem drugo. Povsem drugo. Torej tukaj se moški počutimo diskriminirane. In ne mislite, da bo Nova Slovenija podpirala zakonov, kjer diskriminirajo ali ženske ali moške. In ne mislite, da bo Nova Slovenija podprla zakone, ki vgrajujejo, ki imajo vgrajeno neko nepravičnost, neko neenakost. Ki vgrajuje pogled, načelo, da v tej državi nismo enakovredni. Če pogledamo statistiko ljudi, ki so lansko leto zapustili ta svet, ugotovimo, da so ženske dosegle starost, povprečno starost 81,4 let. to je eksakten podatek za tiste, ki so lani umrli. Moški, ki so lani umrli, pa so dosegli povprečno starost 74 let. Razlika je torej 7,4 leta. Ženske, hvala bogu, da se razumemo, ženske so torej živele, torej tiste, ki so lani umrle so živele 7,4 leta dlje kot tisti moški, ki so lani umrli. Danes obstajajo tudi metodologije po katerih znajo napovedati pričakovano življenjsko dobo, leta življenja. Če to pogledate za tiste, ki so se lansko leto narodili, te metodologije pravijo, da bodo moški dočakali 78 let, to je napovedana življenjska doba, 78 let, ženske pa 84 let. Razlika torej 6 let za tiste, ki so lani bili rojeni, bodo torej ženske pač po teh napovedih živele 6 let več. Hvala bogu. In preprosto ne razumem tega arugmenta, ki mi ne zdrži, resne presoje, ker pravi vlada, da moški naj kar počakajo še 6 let in potem bodo oni dobili 63,5 % odstotka, torej odmerni količnik v višini 63 in pol. To ne vzdrži nobene resne presoje in takšna rešitev je diskriminatorna. In še enkrat hvala vsem, ki ste tukaj pomagali na odboru, to diskriminacijo reševat. Žal smo bili prekratki, kot se reče, amandmaji niso bili izglasovani, pol, pol - 6 za, 6 proti – 1 glas je zmanjkal. Ampak, tako pač je v tej državi in tako pač je pri glasovanju. Zdaj, ko govorimo o noveli zakona, še enkrat želim argumentirati, zakaj ne gre za reformo, kot ste to napovedovali in kot smo mi pričakovali, zdaj pa bo res neka modernizacija sistema. Te rešitve, ki so v tem zakonu, še zdaleč ne zagotavljajo finančne vzdržnosti pokojninske blagajne in če te vzdržnosti ni zagotovljene, pomeni, da nimamo sistema in, še enkrat, kakšno je to sporočilo za mlade, ki vstopajo na trg dela, ki pojma nimajo, kakšno »penzijo« bodo imeli, če jo bodo sploh imeli in dokler ne bomo tukaj resno pristopili, tako kot to imajo nekatere države rešeno, dobro rešeno, do takrat se bodo tudi bodoče generacije, bodoče sestave Državnega zbora tukaj pogovarjale o prenizkih pokojninah in res o kepici sladoleda, ki jo bomo dali upokojencu na mesec, z izredno uskladitvijo pokojnin. To ni rešitev, to ni sistem. In, še ena zadeva, še ena diskriminacija, kot jo mi vidimo, kot jo mi razumemo, ko gre za, bi rekel, neko priznanje za materinstvo oziroma starševstvo, je prav, da se odmerni količnik dvigne za 1,36 za vsakega otroka, no, ne za vsakega, ne več, kot za 3. Se pravi, Vlada sporoča, da tistim družinam, ki imajo več kot 3 otroke, da je 4, 5, 6 otrok, da je 10 brat višek, da je višek. To je zelo jasno sporočilo in takšne družinske politike mi ne podpiramo. Res je, kajne, bo zdaj takoj državni sekretar rekel, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni družinska politika, res je, to mi zelo dobro razumemo, ampak, tukaj bi dejansko morali, ker smo mi v amandmaju predlagali, upoštevati vsaj 5 otrok, če že ne morete neke rešitve brez omejitve, vsaj 5. Tudi tukaj nismo uspeli, ste nas gladko povozili in družinam sporočili to, kar sem enkrat že povedal in ponavljam, da niste zaželeni, da imate več otrok. To je zelo jasno sporočilo in obžalujemo, da tako gledate na bodočo slovensko družbo. Tukaj so tudi, kot sem povedal, »diskriminatorno«, očetje dejansko v določenih primerih izvzeti, izvzeti. Prav je, da dobijo matere, ampak, če so koristile porodniški dopust, starševski dopust… Zdaj, nekateri smo, če smem tako reči, rojevali še v času Juge, kajne, takrat starševskega dopusta ni bilo in če bi recimo mama bila doma, je potem normalno, da je bil oče v službi in normalno, da ni koristil nekega starševskega dopusta, ki ga ni bilo in tudi ne porodniškega. Se pravi, diskriminacija tretjič in ne mislite, da bo Nova Slovenija podpirala zakone, ki imajo »inkorporirane«, vgrajene »diskriminatorne« rešitve. Kar zadeva amandma SDS, k 9. členu, gre torej za dvojni status. Smo že najmanj dvakrat ali trikrat vložili novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ker smo želeli ta dvojni status rešit in, mi dejansko natančno tako razumemo. Ko je nekdo izpolnil 40 let pokojninske dobe, se mu prižge zelena luč, na kateri dodatno piše: pravica pokojnina. Ampak, vi sedaj pravite: ne, ne čakaj malo, ti ki hočeš naprej delati, te bomo mi malo kaznovali in ne boš dobil 100 % te pravice, ampak samo 40. Upam, da se razumemo in na tak način gotovo mi ne bomo se umaknila z mesta, ki ga kot slabi rekorderji zasedamo znotraj Evropske unije, da se zelo hitro umikamo s trga dela in da rekordno pozno stopimo na trg dela. To je problem slovenske družbe in če hočete seveda tudi problem pokojninske blagajne.  Zdaj, ne bom nikogar v slabo voljo spravljal, ker sedaj nima smisla, da gledamo nazaj, morali bi gledati naprej. Večkrat pa sem že povedal, pravilo dveh devet. Če pogledate časovno obdobje od leta 2008, se pravi 1. 1. 2009 na prej, 2017 je devet let in v tem devetletnem obdobju je odmerni količnik padel za točno 9 odstotnih točk. Zato je to pravilo dveh devet. Devetletno obdobje in padec odmernega količnika za 9 odstotnih točk iz 67 na 58 odstotkov. Ampak, pustimo zdaj to tudi če bi s prstom kazal ne bo pravzaprav nič pomagalo.  Kolegica Janja Sluga je pokazala zelo korektno, kar zadeva dvojni status na nek presežek v negativnem smislu, birokratski presežek ko enostavno mi poslanci ne vemo kako bo zdaj tisti,ki bo hotel uživati dvojni status kako bo zdaj to šlo. Ali tisti, ki bo recimo imel s. p. a bo zdaj ta mogel s. p. zaprt, pa jutri odpreti novega z vsemi temi birokratskimi postopki, ki so v Sloveniji fantastični. Tega preprosto, kolegica iz stranke iz katere prihaja ministrica za socialo oziroma tudi za pokojninski sistem, tega ne razume, kako potem naj to razumemo v opoziciji.  Skratka, amandmaja k 9. členu od SDS bomo mi podprli. Zakona nikakor ne. Spoštovani gospod podpredsednik, zaradi časovne racionalizacije in glede na to da imam kmalu že ene obveznosti, bi pa rad, če dovolite samo dva stavka še povedala o amandmaju, ki smo ga mi vložili k 125. členu, ki pa govori o tem, da bi popravili krivice. Mnoge stranke ste pred volitvami govorile popravili bomo krivice, predvsem upokojencem. Zakaj tukaj gre? Mi tukaj vgrajujem novi četrti odstavek v 125. členu in vsebinsko dejansko res pomeni popravo prikrajšanosti, popravo krivic uživalcem pokojnin, ki so se upokojili od uveljavitve ZPIZ2 do uveljavitve tega zakona z nižjim odmernim odstotkom in imajo zaradi tega nižje pokojnine od uživalcev na primerljivih delovnih mestih s primerljivimi plačanimi prispevki. Po našem mnenju je nujno tem uživalcem omogočiti izenačitev višine pokojnin s temi, ki se bodo odmerile po novem povišanem odmernem odstotku. Javni interes za to popravo je utemeljen že s ciljem novele zakona, ki jim sledi tudi ta amandma. Zakaj govorim o javnem interesu? Zato, ker bi gotovo marsikdo rekel, a to pa je retroaktivnost, to pa ne gre. Gre v posebnih primerih, ko je tukaj dovolj dobro argumentiran javni interes. Nikomur nič ne jemljemo, popravljamo krivice. To pa je tudi z retrogradnostjo zakona dovoljeno. Tako, da tukaj prosim za razmislek in podporo k našemu amandmaju k 125. členu. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima Mojca Žnidarič. Pripravi naj se Franc Kramar.
Hvala za besedo, podpredsednik. Zdaj imam mogoče malo smole, da sem na vrsti za tako odličnim govornikom, kot je gospod Horvat, mi je pa vseeno dal nekaj iztočnic, na katere bom poskušala tudi sama odgovoriti.  Preden bi šla na vsebino zakona in amandmajev, bi nas pa najprej rada vse skupaj spomnila na glavne cilje te mini reforme. V prvi vrsti je cilj zagotavljanje dostojnih pokojnin, kar bomo vsekakor dosegli z dvigovanjem odmernih odstotkov, sicer res postopno, ampak vsi, tako ženske kot moški, bomo prišli na 63,5 %, trenutno so moški na 57,5. Drugi cilj je podaljševanje delovne aktivnosti. Ja, danes smo že slišali, da ima Slovenija eno najnižjih delovnih aktivnosti v starosti od 55 do 65 let. In tega podaljševanja ne bomo delali kot obvezno in na silo, ampak res prostovoljno in stimulativno. Kaj to pomeni, torej, da bo vsak, ki bo želel podaljšati svojo delovno aktivnost nad 40 let, torej nad polno dobo, na leto pridobil tri dodatne procente, tri dodatne odstotne točke pri svoji pokojnini oziroma že za vsakih šest mesecev bo 1,5 odmernega odstotka povišanja. Vsi skupaj pa ne smemo pozabiti tudi na tisti tretji cilj, ki pa je finančna vzdržnost. Žal se te finančne vzdržnosti moramo najbolj zavedati koalicijski poslanci in Vlada, seveda se opozicijskim ni treba, zato ves čas vlagajo všečne amandmaje, tako na odboru kot na današnji seji. Pa naj se zdaj malo dotaknem teh amandmajev. Predvsem trenutno govorimo o amandmaju k 9. členu, kjer bi Levica popolnoma ukinila ta dodaten del pokojnine za tiste, ki bi delali nad polno pokojnino, kjer bi potem desnica dala 100 % pokojnine. Mi moramo biti pa vedno nekje v sredini, pa tudi Ekonomsko-socialni svet. Vsi partnerji na Ekonomsko-socialnem svetu so se dogovorili, da bodo prva tri leta po izpolnitvi pogojev ljudje, ki bodo ostali v polnem delovnem razmerju, dobivali 40 % svoje izračunane starostne pokojnine. Nekateri bodo celo dobivali res malenkost več kot 40 %, se pravi, tisti, ki so zdaj že leto, dve ali pa tri delali čez izpolnjene pogoje. Ampak vseeno, to je nekje tista sredina med nič in sto, kot se danes tu prerekamo, in to je dogovor na Ekonomsko-socialnem svetu, in mislim, da je tudi prav, da tako ostane in da se nobenega od teh amandmajev tudi ne podpre. Kot sem rekla, opozicija pač vedno vlaga populistične amandmaje pri različnih zakonih, ne samo danes. Vsi skupaj pa se moramo zavedati finančne vzdržnosti in tudi fiskalnega pravila. Sprejetje kateregakoli amandmaja, za večji delež dodatnih pokojnin ali, recimo, skrajšanje obdobja, kar sicer na odboru na srečo ni šlo skozi, vse to potegne za sabo velik finančni vložek, zakon obrne povsem na glavo, torej cilji sploh niso doseženi. Dejansko, če se sprejme katerikoli amandma, pomeni kontra efekt zakonu.  Še nekaj bi rada poudarila, kar je bilo jasno razloženo na odboru, pa danes še ni bilo povedano. Vsi primerjamo pokojnine nekoč in danes, ampak vsi pozabljamo, da je nekoč bil nek količnik, valorizacijski količnik se mu je reklo, ki je leta in leta zniževal pokojnine. In generalni direktor ZPIZ nam je zadnjič na odboru jasno in glasno povedal, da je sedanjih 57,25 %, kot jih imajo moški, dejansko enako nekoč 78 % pokojnine, in da bo 63,5 % pokojnine, kar bodo, če bo zakon sprejet, prihodnje leto dosegle ženske in moški potem čez šest let, bo to enako več kot 85 % nekdanje pokojnine. Meni se zdi to res pomembno, ker to, vidim, da tudi nekateri, ki se na to malo bolje razumejo, mešajo, kaj šele vsi ostali ljudje.  Vsi se primerjajo s tistimi, ki so nekoč imeli take visoke procente ampak to dejansko ni enako in ni za primerjati. In res je, da bo pač nova reforma, katera se zavedamo vsi, da bo morala biti kmalu in tudi delovna skupina na Ekonomsko-socialnem svetu, kot so rekli, se ni razpustila, bo morala celovito urediti kar nekaj stvari. In med temi so tudi, ne vem, kmečke pokojnine, invalidske pokojnine zagotovo, vdovske pokojnine, čeprav nekatere te, se pravi tudi vdovske, v tem zakonu že postopno dvigujemo, se bo za 5 odmernih odstotkov se bodo te dvignile. Kar nekaj na invalidskem področju rešujemo s tem zakonom, kar bom posebej povedala tudi. Tako, da je pa res, da so prihajali določeni amandmaji, tako Kmečke zveze in vseh drugih ampak jaz mislim, da z enim, dvema amandmajema ne moremo rešiti pravično in celovito nekega sistema ampak da je to res potem naloga za naslednjo reformo in za naslednja torej pogajanja na Ekonomsko-socialnem svetu. Moje mnenje je, da je zakon vsekakor pozitiven. Seveda se postopno odpravljajo krivice. Zdaj, če menijo, kot je gospod Horvat rekel, da je to diskriminacija, če moškim bomo v 6 letih izenačili ženske. Ja zakaj pa niso potem tega naredili prej? Saj je vsa leta odkar jaz pomnim oziroma odkar živim, so imele ženske višji odstotek. Pa je to bilo tudi z nekim namenom. Tako, da jaz sem prepričana, da je tako tudi prav, da se torej v nekem določenem roku to izenači. Ker potem, če, torej kot prvo, ni finančno vzdržno, da bi mi zdaj takoj vsem naenkrat dvignili, pa še prevelik razkorak bi bil. Kaj pa med temi, ki so se lani ali pa predlani upokojili? Tu bi bile tako velike razlike, da je v bistvu nemogoče. Zato je tudi prav, da je to postopno prehodno obdobje. In tudi do sedaj je vsak zakon imel najmanj 5-letno prehodno obdobje. In tudi ta imam. Glede žensk, malo sem se že dotaknila no, ker je bila s strani predhodnega govornika tale diskriminacija omenjena. Ampak če ta zakon kot tak ne bo sprejet, se ženskam potem v naslednjem letu znižajo pokojnine za 2 odmerna odstotka, kar pomeni več kot 3 % pokojnine in potem bomo imeli že zdaj, letos v decembru, večji naval upokojevanja žensk. Ženske že sprašujejo in seveda nas spremljajo tudi kaj bomo delali. Sedaj, se pravi po tej zakonodaji, so ženske lahko znižale starost zaradi otrok. Po novi pa sta 2 varianti, se pravi lahko bodo ali si znižale starost zaradi otrok ali pa bodo vzele za vsakega otroka procent 36. Je pa res, da je to v zakonu tudi predvideno za moške. Običajno res ni za te moške, ki se sedaj upokojujejo, ker niso porodniškega koristili. Ampak sicer vnaprej pa lahko vsak moški, ki je koristil več kot 120 dni porodniškega oziroma očetovskega dopusta, starševskega, bo potem koristil, se bosta dogovorila kdo bo vzel ta odstotek. No, kot sem rekla, se bom posebej dotaknila invalidov, tudi danes so bili izpostavljeni, tudi zadnjič na seji. Nekatere tiste največje anomalije v tem zakonu vlada v bistvu že rešuje. Celovito pa, kot rečeno, upam da pač naslednja. In kaj je to? Se pravi ves čas, vsa leta nazaj, tako ZPIZ-2 kot ZPIZ-1, so razlikovali invalide, ki so bili na dan invalidske komisije zaposleni ali pa so bili nezaposleni, torej niso bili na dan invalidske komisije obvezno pokojninsko zavarovani. Ta druga kategorija, kljub temu torej, da so delali isto, imeli enako let delovne dobe, plačevali enake prispevke enako dolgo v pokojninski sistem, so ti imeli 20 % nižja nadomestila za invalidnost. Oziroma tudi nižje invalidske pokojnine ali pa delne invalidske pokojnine. To se zdaj s tem zakonom izenačuje, zraven tega se pa tudi rešujeta še 2 zadevi. In sicer vsi tisti, ki se jim je zdravstveno stanje poslabšalo in gredo zaradi tega ponovno na invalidsko komisijo in se mi je v sedaj zdaj v zadnjih letih potem nadomestilo znižalo, ker so imeli po novih pogojih, po ZPIZ-2 in ne več po ZPIZ-1, ki je imel višje pogoje, mislim višja nadomestila. Vsi ti bodo torej lahko dali vloge za povrnitev višjih nadomestil. Oziroma vsi tisti, ki bodo na novo ocenjeni potem ne bodo avtomatsko padli v nova nadomestila ampak bodo lahko ohranili prejšnja.   (nadaljevanje) Glede teh pogojev za nazaj. Tukaj kot nam je rečeno in nam je tudi s strani Ministrstva za delo obljubljeno za nazaj se bo naredila res neka analiza tega, da se bo ugotovilo ali so mogoče res k določenem obdobju ljudje bili veliko bolj prikrajšani, kajti danes, kar tako primerjati vse povprek ne moremo. Kot rečeno prej eno je ta količnik, ki so ga nekateri imeli, potem ga več od 2013 naprej ni bilo in kot drugo je pa to, da so nekateri imeli sedaj nazadnje se jemlje kot smo rekli 24 letno povprečje plač, prej je bilo 18 letno, se pravi, vsako leto se je tu dvigovalo, nekoč je seveda bilo še nižje tako, da tukaj neka primerjava in kar tako vprek vsem dati neke procente kot tudi določeni amandmaji predlagajo nikakor ni možna, ampak je res, potem potreben narediti neko analizo in ugotoviti ali so res mogoče določena skupina, katera je bila tista skupina in kako to rešiti.  Sedaj glede na vse to torej kakšne pokojnine bi kdo komu dal jaz bi tudi dala ne vem tisoč evrov je že nekoč eden politik obljubil pa je, potem verjetno ugotovil, da to ne gre. Vsi bi dali več, če bi šlo, ampak mi se moramo zavedati, da je pokojninska blagajna pokojninska blagajna, socialna blagajna pa je socialna blagajna. Tega ne moremo enačiti. Pač zakonodaja je takšna, da iz pokojninske blagajne plačujemo lahko izplačujemo toliko kot smo tja tudi vplačali. Eden del je solidaren seveda če se nekdo prej poškoduje, invalidsko upokoji se potem fiktivna leta, leta ki bi jih še oddelali, če bi bil zdrav prištejejo, nekaj solidarnosti je v tem. Seveda, ampak ne moremo pa vsi dobiti isto, kar če bi sedaj dvignili te najnižje pokojnine kot v enemu izmed amandmajev predlaga Levica, potem bi izenačili tiste, ki imajo 15 let delovne dobe s tistimi, ki imajo 32 let delovne dobe. Vsi smo sicer lahko populistični vsi lahko govorimo, da bi dali ne vem kaj, ampak moramo se zavedati, da ima tudi ZPIZ blagajna dno in da ima tudi državni proračun dno. Obljubljamo lahko marsikaj, ampak če to ni realno in ni izvedljivo, potem nima smisla.  Sedaj za konec bom samo še to rekla. Gospod Pojbič je prej omenil eden primer, ki kroži na Fb. Po mojem mnenju, ki poznam ta sistem je ta primer izmišljen. Zakaj mu lahko osebno razložim ne bom pa torej naših minut kradla, ker ni potrebno, ampak tisti, ki je to pisal ne ve ne kaj so denarna nadomestila zavoda ne ve kaj so socialne pomoči ne ve kdaj se na novo preračunava torej te najemnine, otroški dodatki, vrtci v glavnem primer je izmišljen. Jaz upam, da ljudje vsemu temu ne nasedajo, kar kroži po Facebooku.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima Franc Kramar. Pripravi naj se Franc Jurša.  Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči.  Sedaj neki očitki letijo na Stranko Alenke Bratušek, da se mi prizadevamo za upokojence, kar je seveda res, ampak včasih to žalosti, ker prebiraš, da bi se pravzaprav mi ne smeli prizadevati za upokojence, da je to bolj kot ne stvar druge stranke, ampak vseeno se mi zdi, da smo dosegli že kar nekaj in s sprejetjem tega zakona bomo dosegli tudi tisto, kar smo zapisali v koalicijsko pogodbo.  Potrebno se je vrniti nazaj kdaj je pravzaprav bilo upokojencem največ vzeto. ZUJF. ZUJF je takrat upokojencev vzel 7,2 procenta na vseh ravneh in to predvsem tudi tistim, ki teh 89 tisoč živijo pod pragom revščine. Prav za te si v Stranki Alenke Bratušek najbolj prizadevamo. Jaz prihajam iz periferije. Na periferiji pokojnine niso bleščeče, verjemite mi, večinoma pokojnin je vezanih na minimalno plačo in take seveda tudi, ko je odmerni odstotek upoštevan višina pokojnine. Jaz bom malo poskušal obrazložiti kaj, kako s to Vlado usklajujemo redno in pa izredno pokojnine. Letos je bila že uskladitev v višini 2,7 % sedaj bo izredna decembra 1,5 %, februarja pa 3,5 % skupaj 7,7 %. Če se sedaj vrnem na ZUJF, ker je bilo 7,2 vzeto, smo, lahko rečem, že prešli to mejo in smo že nekje na tisti ravni, ki jo upokojenci seveda zaslužijo, to pa je, da se jim vrne tisto, kar jim je bilo z ZUJF vzeto. Zdaj, če se vrnem pa na nominalne vrednosti, kaj pomenijo usklajevanja, ki bojo, ki so že bila in bojo v tem in prihodnjem letu. Če povem po preprostih besedah – tisti, ki ima pokojnino 300 evrov, bo konec leta 2020 prejel 329,6 evra, tisti, ki ima pokojnino 600 evrov, bo prejel konec leta 652,7 evra, tisti, ki ima pokojnino 800 evrov, 868,1 evra, tisoč evrov pokojnino bo znašalo konec leta 2020 tisoč 83,5 evra in pa tisoč 500 evrov, tisoč 622 evrov. Se pravi, se pokojnine dvigajo, so se dvigale v tem letu in se bojo dvigale tudi v naslednjem letu. Zdaj, v naši stranki smo se tudi prizadevali, da bi se regres izplačeval v dveh višinah. Zakaj? Ker je to zapisano v zakonu ZPIZ-2 in tiste 5 in 6 razredov, po naši oceni niso skladne z ZPIZ-2. Treba je tukaj povedat tudi to, da sam osebno sem razočaran nad tem, da se bo odmerni odstotek usklajeval do leta 2026. To se mi zdi, bom rekel, hudo narobe. Mislim, da bi mogli takoj to uskladit, seveda pa, da ublažimo to in dobimo kompromis, bi bila primerna 3 leta in to bi prineslo, verjemite, določene prednosti vsem tistim, ki se mislijo na novo upokojevat. Ob temu bom pa še to rekel, da me je nek prijatelj, ki se je letos upokojil, vprašal, ali bomo mi dobil tudi razliko do 63 ali bomo ostali pri tej višini, ki je danes? To pa pomeni, da bojo seveda prikrajšani v tem primeru tisti, ki se upokojujejo letos, na račun tistih, ki se bojo upokojevali v prihodnosti, zdaj to na 6 let, kar je, ne vem, zakaj ne bi šli nasproti s tremi leti, ker, mislim, da to bi bilo bistveno boljše. Poleg tega, bi ženske, dobijo 1,36 procenta za vsakega otroka, prve tri leta, kar je spet dodaten priliv v pokojnini, tako da, mislim, da je tukaj kar nekaj bilo narejenega ni da se je s tem treba pohvalit.  Tudi to, da pripada nekomu, ki bo še delal, ob upokojitvi 40 procentov, se mi zdi, rekel bi, nek procent, ki ga je nekdo pač izračunal. Jaz osebno mislim, da bi moral dobit 100 procentov, ker če dela, delo mora biti plačano, pokojnina je pa z delom pridobljena pravica in, ne vem koga bi, plačeval bi 100 procentov prispevkov, naprej v blagajno in ob tem prejemal pokojnino, ki ni vezana na delo, ki ga opravlja zdaj. Tako da, po moji oceni bi tukaj moglo bit 100 procentov, 40 je, pa še to samo 3 leta, potem pa spet pade na 20, tako da, to se mi ne zdi v redu. Skratka, jaz upam, da bo ta zakon seveda sprejet, upam, da bo kateri od amandmajev, o katerih sem govoril, tudi sprejet in da bo ta zakon šel v smeri tega, da se približujemo upokojencem in jim dejansko skušamo pomagati, saj vemo, da marsikdo, predvsem tisti s kmečkimi pokojninami, živijo res že včasih malo na robu preživetja. Hvala.
Hvala lepa. Franc Jurša ima besedo. Izvolite.
Podpredsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav predstavnikoma Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve, enake možnosti. Vsaj s strani stranke Desus, ki se imenuje Demokratična stranka upokojencev, nobeden ni rekel tega, da ima pravico samo ona zastopati interese upokojencev. Mi smo zelo veseli, da smo dobili še kakšne stranke, predvsem pa pred volitvami, da zastopajo interese upokojencev. Veste, moram pa nekaj povedati. Eno stvar pa vseeno morate razumeti, koalicijski partnerji. Še enkrat bom ponovil, vaši vodji poslanske skupine sem to že večkrat obrazložil in jaz jo prosim, da vam to prenese tudi na sestanku poslanske skupine. Eno je ohranjanje vrednosti pokojnine, spoštovani Franc Kramar, druga stvar pa je povezana z dvigom pokojnin in mi ohranjamo vrednost pokojnine v skladu z zakonom / nerazumljivo/ formula in to je zgodba. Ta zakon ZPIZ-2 popravljamo. Res pa je, da je v času gospodarske krize smo z ZIPRS to zadevo spreminjali in popravljali, ampak to so bili neki drugi časi in so bi časi suhih krav, zdaj pa so časi malo debelejših krav in zdaj seveda je treba nekaj rešiti v korist upokojencev. Pohvalil bi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da so se lotili tega, pa razumem vas tudi to, spoštovana gospoda, da ste se moralo lotiti tega, kajti le stanje upokojencev v Sloveniji je zaskrbljujoče in to moramo vsi tudi priznati.  Prej je kolegica Sukičeva govorila, pač tako kot ona govori in je na nek način opravljala piar službo znotraj Državnega zbora. lahko govoriš takrat, ko ne prevzemaš odgovornosti. Oni so imeli idealno možnost, vabila je sedanja koalicija, manjšinska koalicija vabila Levico, da pride zraven, da pomaga, ampak ne, tega niso hoteli, zdaj pa pač špilajo na piar službo in to je nobel stvar, bi rekel, to je fino za videti. Ključno vprašanje, spoštovane kolegice in kolegi, pa je pri celotni zadevi sledeče. Zakaj mi nimamo dovolj denarja za pokojnine? Zakaj nimamo dovolj denarja za pokojninsko blagajno? Enostavno, preprosto, mi smo, nekoč so leta 1996, zmanjšali prispevno stopnjo. Jaz to govorim nenehno, ampak morala bo priti na prava ušesa. Zdaj pa ni junaka, ki bi predlagal in spremenil dejansko ta znesek. 15,42 plačujemo mi, ki smo zaposleni, delodajalci plačujejo 8,85. Nekdo reče, pa to vse plačujejo delodajalci. Ja, plačujejo, za naš interes plačujejo, kajti oni vkalkulirano dejansko v ceno svojih produktov tudi stroške dela in v stroških dela je pač tudi ta prispevek. Veste, logično je, da država na svoj način želi imeti roko nad pokojninsko blagajno, ker so, na primer, v letu 2013, prispevali milijardo 531 milijonov v pokojninsko blagajno, tokrat zdaj že bistveno manj s tem proračunom, ki smo ga sprejeli za leto 2020, 2021, je to pod 950 milijonov. To pa že ptički čivkajo, da je to, kar se tiče prispevne stopnje, da ne plačujejo delodajalci in delojemalci isto, to pa je unikum v Evropski uniji. Lahko greste od države do države, pa boste videli, da nikjer tako zadeve nima urejene kot jo imamo mi, ker je takrat pokojninska blagajna bila dovolj polna, je bilo dovolj sredstev za pokojnine, so se dali tudi določeni transferi iz pokojninske blagajne in so se tudi v preteklosti izvajale investicije in plačevale iz pokojninske blagajne. Vidite kako se svet vrti in kako se stari obračajo.  Jaz sem že večkrat omenjal tudi kakšna so razmerja med pokojnino in neto plačo v Sloveniji. Pa smo prišli iz 78 % na 57,5 %. To se pravi, da nam tukaj nekaj hudo škriplje. Ne bom ponavljal koliko imajo upokojenci v Avstriji pokojnine, to se radi primerjamo in koliko imajo v Sloveniji, ker bodo upokojenci preveč slabe volje. Jaz pa zastopam njihove interese in jih ne bi rad spravljal v slabo voljo. Pa kakšni so deleži pokojnin v BDP. Saj to sem zadnjič govoril na odboru, pa tudi v tej dvorani. Poglejte, v Evropski uniji je to 12,6 %, v Avstriji 14,5 %, v Sloveniji pa 9,8 %. To je odprto vprašanje, o katerem moramo razmišljati. Pa ne bom sedaj pokazal s prstom na vaju, ki tam sedita. To je vprašanje politike, nas, vseh skupaj. In vi boste rekli, vi ste sedeli tu ne vem koliko časa. Ja, v težkih časih, se jaz spomnim, da smo bili, v težkih časih, pa nismo bili preveč nabildani, nismo bili dovolj močni, da bi imeli pomemben in odločujoč vpliv.  Število upokojencev je z nekega določenega obdobja ne dolgo nazaj prišlo, za 30 % več je upokojencev. BDP pa se je zmanjšal za 19 %. Se pravi, 19 % dajemo manj sredstev za pokojnine, upokojencev pa imamo 30 % več. In zadovoljiti potrebe upokojencev, ki so vplačevali v pokojninsko blagajno in po tem Bismarckovem sistemu imajo to pravico, da to črpajo. Enostavno ne moremo zagotoviti ali pa nočemo, sedaj ne vem. Mogoče tudi nočemo. Prioriteto bi morali dati v vsakem primeru upokojencem.  Veste kaj o tem davku, pa o tem sem že večkrat govorili, kako so obremenjene plače v Sloveniji, pa govorim, da je v Avstriji bistveno manj, pa govorimo, da je v Evropski uniji bistveno manj, pa vam moram povedati, da z Evropsko unijo imamo isto povprečje 43 %, v Avstriji pa imajo celo plače bolj obremenjene kot v Sloveniji in sedaj imajo bistveno več denarja za pokojnine.  Ja, če bi se dotaknil vprašanja, ki je bilo povezano s samim zakonom, pa potem tudi konkretno določenimi členi, o tem, ki v tem trenutku razpravljamo, moram reči takole. Mi smo o tej zadevi govorili od marca lansko leto, se opravičujem, letošnjega leta, od marca. In seveda imeli smo vedno pomisleke povezane s tem v kakšnem obdobju bi se naj dvignil ta odstotek. Mi smo bili zagovornik treh let. Ker smo čutili, da na ministrstvu nimajo te želje oziroma imajo drugačno gledanje, smo imeli neko drugo varianto pripravljeno tudi za šest let. Ampak oni so nas poslušali, ste nas poslušali in ste nas tudi slabo slišali. To je ključno vprašanje. In seveda zelo smo bili razočarani, da nismo mogli doseči nekega konsenza v nekih določenih odstotkih. Če se nekdo pogaja, potem mora iz teh pogajanj oditi zadovoljen, tako eden kako tudi drugi. Te možnosti tukaj nismo imeli. Če bi gledali na to, potem bi mi v naši stranki, v naši poslanski skupini enostavno rekli, mi tega zakona ne bomo podprli. Ne, bomo ga podprli. Bomo ga podprli zaradi tega, ker če ga ne bi podprli enostavno upokojenci ne bi dobili, kar jim pripada po tem zakonu. Kar pa je najbolj ključno vprašanje pri odmeri pokojnin, spoštovani gospodje in gospe pa je to, to obdobje, ki je sedaj 24 let, to zmanjšuje izračune pokojnin. Se vam zahvaljujem, da ste me poslušali.  Lep dan vam želim še naprej!
Hvala lepa.   Replika Miha Kordiš.
Hvala za besedo.  Kolega Jurša je očitno nam v Levici nekaj o odgovornosti, poglejmo to odgovornost kot jo lahko vidimo s strani Desusa že zadnjih 20 let. Vedno gre za reševanje vojaka Karla Erjavca, da ima ta udoben ministrski fotelj, da ima lučke na avtu, da ima varnostnika, da ima tak položaj, da ga tujina treplja po hrbtu, revščino upokojencev pa še kar vztraja. To ni odgovornost, to je lomljenje besede, ko se boste vi prednostno zavzeli ne za vojake Karla Erjavca ampak za dvig najnižjih pokojnin. Takrat pa lahko tudi nas štejete zraven. Tako ste pa nekaj dni nazaj na odboru zavrnili naš amandma, ki dviguje minimalen penzion za polno delovno dobo na 613 evrov in revščina upokojencev, tistih, ki so delali celo življenje, bo še naprej vztrajala.
Hvala lepa. Postopkovno Franc Jurša.  Izvoli.
Spoštovani gospod podpredsednik. Jaz mislim, da ste morali kolega Kordiša v tem primeru opozoriti na to, da danes razpravljamo o nekem zakonu, ki se čisto konkretno imenuje tako kot imamo zapisano v vabilu za današnjo sejo. To kar pa on govori o vojaku Karlu pa o njegih interesih in željah, to pač on govori, ker takrat, ko je Karl Erjavec že nastopil funkcijo, še je bil on otrok.
Hvala lepa, gospod Jurša. Zdaj, razprava oziroma replika kolega Kordiša je bila v sklopu razprave in odziv na vašo razpravo. Zdaj, odprem lahko nov krog razprave, ne, pa boste potem to razčistili. S postopkovnimi predlogi pa se to ne da urediti. Ker to so mnenja posameznik poslancev pri tej razpravi. Miha Kordiš, postopkovno. Izvoli.
Hvala, predsedujoči, da ste ta nedostojni proceduralni predlog, ki to ni bil, zavrnili. Morda mi kolega Jurša res lahko reče, da sem otrok ampak ta otrok ve, da je revščina huda stvar. Ve tudi, da jo tolče veliko upokojencev-
Postopkovno, kolega, postopkovno. To ni postopkovni predlog. To nima nobene veze s poslovnikom.
Česar kolega Jurša očitno ne registrira. In bom na tej točki zaključil, predsedujoči.  Hvala.
Dobro. Zaključujemo ta del. Želi še kdo razpravljati? Okej, vidim, da je še interes za razpravo. Bomo sprožili prijavo. Postopek poteka. Prijavljenih je 6 razpravljavcev. Začne magistrica Karmen Furman. Izvoli.
Hvala za besedo, predsedujoči. Lepo pozdravljeni vsi skupaj tudi v mojem imenu. Danes je bilo s strani razpravljavcev že marsikaj povedano. Pozorno sem poslušala in lahko rečem, da se nekako v osnovi strinjamo v tem dejstvu, da so danes pokojnine, tako kot plače, v povprečju zelo slabe. Seveda, ker je eno v relaciji z drugim, so slabe pokojnine zato, ker so tudi plače vse nižje. Ampak dejstvo pa je tudi, da ljudje živimo vse dlje, vemo kakšna je naša demografska slika v Sloveniji. In za pokojnine po drugi strani pa je vse manj zaposlenih, ki plačujejo v pokojninsko blagajno. In če se uvodoma vsi strinjamo s takšno sliko, pa lahko po drugi strani rečem, da pa samo v opoziciji se očitno zavedamo kakšne so stiske današnjih upokojencev. In te stiske so izredno velike in tudi zato smo se v opoziciji odzvali z vloženimi amandmaji na vaš predlog sprememb pokojninskega zakona. Je pa res, da sedaj letijo takšni in drugačni očitki. Ampak glede na stanje kot je trenutno na področju pokojninskega sistema, smo vendarle pričakovali, da bo danes na mizi nekakšna pokojninska reforma, ki bo zagotovila dolgotrajno vzdržnost pokojninskega sistema. Ampak vidno je, da ste se lotili predvsem nekakšnih minimalnih lepotnih popravkov trenutnega pokojninskega sistema. Zdaj, če lahko tako rečem, je več kot očitno, da vas torej to stanje staranja prebivalstva in potem posledično kaj se danes dogaja na tem področju, na finančne, socialne stiske naših upokojencev, očitno ne skrbi. Zdaj, nekaj časa nazaj je tukaj predstavnica vladne koalicije poudarila, da je namen današnjega   (nadaljevanje) zakona, ki ga imamo v razpravi, citiram, »zagotoviti dostojnejše pokojnine za vse upokojence,« torej za vse. Jaz se sprašujem - in sprašujem tudi danes tu prisotnega sekretarja Vlade -, kaj bodo od vašega zakona imeli današnji upokojenci, torej tisti upokojenci, ki so danes prejemniki pokojnin in moramo preživeti z 200, 300, 400, 500 evri pokojnine. Osebno menim, da nič ali pa bore malo. Namreč, odmerni odstotek, ki se povišuje s spremembo zakona, velja od določenega leta naprej in ne velja za te, ki so danes že prejemniki pokojnin. Moramo pa se zavedati, da so tudi ti ljudje leta in leta pošteno delali, plačevali prispevke v pokojninsko blagajno in zagotovo si tudi ti ljudje zaslužijo dostojno življenje v svoji starosti. Zdaj imate sprejet rekordni proračun, a potemtakem, glede na predlog zakona, ki ga imamo danes v obravnavi, tudi tokrat za upokojence niste poskrbeli. S tem predlogom, ki ga danes obravnavamo, niste poskrbeli niti za odpravo tistih krivic, na katere vas dlje časa opozarja tudi varuh človekovih pravic. V Slovenski demokratski stranki smo te krivice želeli večkrat popraviti. Med drugim smo predlagali popravek krivic več kot 56 tisoč ljudem, ki se jim doba dokupa ne prizna, pa so jo pošteno plačali po takrat veljavnih predpisih. Želeli smo popraviti krivice kmečkim zavarovancem, ki se jim pokojnina ne prizna glede na višino vplačanih prispevkov; namreč, tudi ti so plačevali višje prispevke v pokojninsko blagajno, pa se danes, glede na to, koliko jim je odmerjena kmečka pokojnina, slednjega ne upošteva. Toda, glejte, tudi za popravek teh krivic z vaše strani, torej s strani Vlade, ni bilo posluha. Imeli smo predlog sprememb invalidskih pokojnin, upokojencev, ki danes prejemajo po 200, 300 evrov pokojnine. Tudi ti po tem vašem, vladnem predlogu s sprejeto spremembo tega zakona očitno ne bodo prejeli niti mesečnega zneska, ki je določen kot tisti minimum za preživetje. Medtem ko našega predloga zakona, ki bi to vendarle popravil, da bi ti invalidski upokojenci prejeli vsaj tisti minimum, ki si ga zaslužijo za preživetje čez mesec, pa, žal, z vaše strani takrat ni bilo podpore. Torej, niste želeli podpreti predloga stranke za dvig, če se smem tako izraziti, teh danes res sramotnih pokojnin, ki se izplačujejo invalidskim upokojencem. Še več, v svoji pokojninski zakonodaji imate celo diskriminatorne ureditve vdovskih pokojnin, na katere sem vas tudi sama opozarjala s svojim poslanskim vprašanjem, na katerega nisem dobila želenih odgovorov oziroma vsaj ne odgovorov v smeri, da se boste lotili tudi popravka takšne diskriminatorne zakonske ureditve. In sicer, govorim o tem, da v primeru vdovskih pokojnin slovenski državljani po svojem umrlem partnerju lahko izbirajo med svojo in vdovsko pokojnino ali pa, če jim je to ugodneje, zahtevajo vdovski dodatek, medtem ko tuji državljani lahko poleg svoje pokojnine v državi, kjer jo pridobivajo, zraven dobijo izplačano še celotno vdovsko pokojnino po svojem partnerju. Glede na to, da naj bi torej pravica izplačila pokojnine temeljila na vplačanih prispevkih v pokojninsko blagajno, se tu, mislim, da povsem na mestu sprašujem, zakaj v tem primeru   takšna ureditev torej temelji na nekem državljanstvu, kraju prebivališča oziroma zakaj ti elementi potem razlikujejo med tujimi državljani in pa slovenskimi državljani in zakaj so potem po takšni ureditvi slovenski državljani v bistveno slabšem oziroma celo diskriminatornem položaju, napram tujcem? S strani generalnega sekretarja je bilo danes tudi rečeno, da je povprečna pokojnina za 40 let delovne dobe nekje okoli 840 evrov neto. Zdaj, jaz težko poslušam takšne besede, zlasti, ko vemo, kakšne so socialne stiske naših upokojencev. Glede na to, da številni upokojenci za polno delovno dobo po veljavni zakonodaji, ki je veljala takrat, ko so se upokojili, dobivajo po malce več kot 500 evrov izplačil, kar ne zadostuje niti za pokritje osnovne domske oskrbe, v nekem domu upokojencev, moram reči, da je to resnično, milo rečeno, sprenevedanje oziroma zavajanje. Seveda je to neko povprečje, ampak, predvsem na račun tega, da so tukaj štete tudi tiste posamične pokojnine, ki bistveno višje odstopajo od teh, številnih pokojnin, ki so nekaj nad 500 evrov, ki se danes izplačujejo slovenskim upokojencem. Namreč, tudi tukaj imam jaz mesečni statistični pregled za mesec oktober 2019 in največja številka izplačil je tam od 500 pa do 600 evrov, kar, še enkrat poudarjam, ni dovolj niti za to, da si lahko upokojenec, slovenski upokojenec, plača osnovno nego v domu starejših. Niste se v svoji spremembi zakonodaje v ničemer dotaknili izplačila letnega dodatka. Tukaj moram reči, da že iz leta v leto kršite veljavno zakonodajo, kršite celo svoj koalicijski sporazum. Namreč, že po sedaj veljavni zakonodaji vemo, da bi se moral letni dodatek izplačevati v dveh višinah in kljub temu, da ste se z koalicijsko pogodbo zavezali, da ga boste izplačevali v dveh višinah, že za leto 2019, vemo, da temu ni bilo tako. V naslednjem letu imate rekordni proračun. Našel se je denar za vse drugo, ampak za upokojence pa očitno znova ne. Tudi za leto 2020 je predvideno izplačilo letnega dodatka v petih različnih razredih. Zdaj, jaz se sprašujem, kje so danes vse tiste predlagane rešitve s strani koalicijskih strank, ki smo jih lahko in so jih številni volivci poslušali v času volilnih obljub, torej v času volitev. Očitno je, da v koaliciji ni volje, da bi trenutnim prejemnikom pokojnin finančni ali pa socialni status vsaj malce izboljšalo. V Slovenski demokratski stranki smo predlagali dobro rešitev in sicer, predlagali smo Zakon o demografskem skladu, ki bi v ta položaj – finančni in socialni položaj – slovenskih upokojencev v marsičem izboljšal. Predvsem pa, kar je najbolj pomembno, zagotovil bi varnejše in stabilnejše pokojnine vsem upokojencem. Namreč, v naši stranki zagovarjamo, da vsak upokojenec, ki je po veljavnem zakonu delal in tudi »oddelal« svoje, je plačeval prispevke v pokojninsko blagajno, si na svojo starost zasluži neko dostojno preživetje in glede na predlog sprememb, ki pa ste jih vi, spoštovani kolegi in kolegice iz koalicije in torej Vlada, danes predlagali nam, v sprejem, pa lahko rečem, da očitno koalicija ni tega mnenja. Po drugi strani nam očitate populistične rešitve, pa čeprav so to rešitve, s katerimi bi se stanje upokojencev bistveno izboljšalo. Govorim predvsem o upokojencih, ki so danes prejemniki pokojnin, vi pa teh stisk ne znate ali pa nočete reševati. In še enkrat glede na stanje kakršno pa je v pokojninski blagajni in glede na to kakšne so dan danes slovenske pokojnine, bi resnično bilo prav, da bi danes tukaj govorili o reformi pokojninskega sistema, ne pa o nekih minimalnih popravkih, ki so daleč daleč od zavez, ki jih imate zapisanih v koalicijskem sporazumu. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima Jožef Lenart. Izvoli.
Hvala lepa za besedo predsedujoči. Spoštovani kolegi in kolegice poslanci! Boj za upokojence in za njihovo dostojno življenje se torej nadaljuje. Nadaljuje pa se tudi nekako boj za upokojenske glasove. No, če bi bil jaz v vlogi penzionista danes bi gotovo rekel tistega bom volil, ker mi bo dal 600 evrov, ker je še s tistim v Sloveniji kar težko za preživeti. In sicer sedaj da naj ti naši upokojenci dobo vsi zadovoljni v tem momentu, verjetno ne moremo narediti, je pa, če tako rečem te popravki, amandmaji, nekako čeprav med koalicijskimi strankami so zelo, kak naj rečem, vsak sebi nič usklajenega, bi morda tudi prinesli nekatere prednosti, nekatere popravke, ki bodo potem z določenimi dopolnili v naslednjih letih malo izboljševali status upokojencev. Sedaj, da bi bili vsi zadovoljni, sem že povedal, verjetno ne bo šlo, kajti strmeti se mora tudi k temu, pa k enim jasnim dejstvom, da so naši upokojenci odvisni od neke vreče denarja, ki je omejena. In leta 2060 bo že takšno razmerje, da bo za enega upokojenca delal samo en zaposlen. No, in iz tega naslova, potem moram reči, da je vse odvisno od vrče in ta vreča bi lahko bila tudi v boljšem stanju. Sam sistem bi bil lahko bolj močen in vzdržen, če bi se v predhodnosti oziroma v preteklosti ne bi naredilo nekaterih, tudi velikih napak. Nekatere smo slišali. Jaz bom pa še omenil, da imamo velik manko zaradi tega, ker so se nekateri upokojevali pri 50 letih, recimo z beneficiranim delovnim stažem, je pred leti brez problema šel v pokoj s 30 leti delovne dobe neki uslužbenec pri policiji, ne policist v patrulji, uslužbenec pri policiji. Danes ima kar visoko pokojnino. Iz tega naslova so te odlivi nadpovprečni. Imamo tudi druge nepravične odlive. Iz tega naslova nismo nič spreminjali. Potem pa tudi dodajam, da bi se lahko, če ne bi vsako leto 7 do 8 tisoč mladih izobraženih, dobro usposobljenih ljudi odhajalo na delo v tujino in bi se tukaj zaposlovali, ko je gospodarska rast iz teh 7 do 8 tisoč dokaj visokih ali pa vsaj srednjih plač imeli še boljše prilive, kot so sedaj. Kajti gospod Papež iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na odboru povedal, da nekako imamo kar spodbudno situacijo. Pa pravim, da je bilo možno narediti, da bi bila še boljša.  Potem, če se dotaknem našega amandmaja. Nekako sledi temu, da tisti, ki želijo ostati še aktivni, so sposobni, zdravi jim pač omogočimo, da si podaljšajo to delovno aktivnost za naslednja leta, ko že imajo tudi pravico do pokojnine. Tako, da to zdaj, če je 40 ali je 100 nekako motiviramo jih, ampak bi pa v skladu s tem 39.a členom oziroma popravkov 9. člena dodal, da bi bilo dobro potem popravljati nekako člene, ki so iz Zakona o trgu dela. Zakaj? Zato, da ne bi ti starejši, ki bi ostajali v zaposlitvi potem nekako izpodrivali prvih iskalcev mladih zaposlitve iz trga dela. Tako da v tem smislu nekako računamo, da smo tudi Slovenski demokratski strani prišli z določenimi predlogi kateri bodo izboljševali situacijo upokojencev. Hvala.
Podpredsendik Jože Tanko
Hvala lepa.  Besedo ima Maša Kociper. Izvolite.
Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči.  In na začetku še enkrat, velike čestitke in pohvala Ministrstvu za opravljeno delo. Spremembe vsakokratnega zakona, pokojninskega zakona se seveda težko delo, treba je iskati zelo širok kompromis, kompromis tudi s socialnimi partnerji in tudi ta dialog je bil v tem postopku spoštovan in prišli smo do nekega rezultata, ki je danes pred nami. Tudi mi člani koalicije, koalicijski partnerji, smo kot eno od pomembnih zadev na predlog SAB, seveda so druge koalicijske stranke se s tem strinjale, v koalicijsko pogodbo zapisali, da je treba izboljšati položaj upokojencev, sedanjih pa tudi bodočih. Kot je pri zakonodaji običajno, ta zakon naslavlja zlasti bodoče upokojence in veseli smo, da izpolnjujemo dve od treh zagotovil, ki smo jih dali v koalicijski pogodbi, to je, da zvišujemo odmerni odstotek na 63,5 % za moške, dodajamo še neke bonitete za ženske v smislu, da se nagradi oziroma nekako ovrednoti položaj kadar so imele otroke in je prišlo do nekega zastoja v njihovi karieri. In pa uvajamo to možnost dodatnega dela upokojencev po tem, ko so dopolnili pogoje za starostno upokojitev. Mi v stranki SAB smo si sicer želeli in tako je bilo tudi napisano v koalicijski pogodbi, da bi 63,5 % za upokojitev začel veljati s 1. 1. 2019. Žal se to ni zgodilo. Nas je pač samo pet in ne uspemo vedno s svojimi predlogi, kar je povsem normalno. Smo pa tudi potem v nadaljnjem postopku na obravnavi na odboru predlagali, da bi to prehodno obdobje vsaj nekoliko skrajšali, vsaj na tri leta, kar bi bilo verjetno tudi finančno povsem vzdržno, vendar nas niste poslušali oziroma naš predlog ni dobil dovolj večine.  Druga stvar, na katero smo ves čas tega postopka, ko se je zakon sprejemal, opozarjali, je na to, da bi veljalo dodatno premisliti, da v primeru, ko ljudje dobijo možnost dodatnega dela po dopolnitvi pogojev za upokojitev, da je potrebno, da pride v določenih primerih do prekinitve delovnega razmerja. Namreč kaj ureja ta zakon. Zakon ureja, da vsak delavec, ki ostane v delovnem razmerju tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev, dobi vsako leto okrog 3 % dodatno. Prva tri leta in s tem se ga seveda nagradi zato, da dlje časa vztraja v delovnem razmerju, kar je super in pravilno, predvsem zato, ker je tudi ministrstvo večkrat poudarilo, da smo v naši državi, se pravi v Sloveniji, najslabši po tem kako zgodaj ljudje odhajajo iz trga dela. Baje smo med najslabšimi ali celo drugi najslabši po tem, kako pozno mladi vstopajo na trg dela in baje, kot pravijo, najslabši v Evropi po tem, kdaj starejši odhajajo s trga dela, tako da tudi sama podpiram te napore v smeri podaljšanja delovne aktivnosti za tiste, ki to želijo. V primeru, ko pa ti, ki ostanejo delovno aktivni, poleg teh treh odstotkov, želijo dobiti še teh 40 %, kot zdaj določa zakon, pa se je nam v naši strani zdelo primerno, da bi pred tem vstopili do delodajalca, bi rekli, razmišljamo o upokojitvi, imam dosežene delovne pogoje, rad bi pa delal dlje oziroma želim delati dlje, kljub doseženim pokojninskim pogojem, če se ti delodajalec strinjaš, bi midva podpisala nov dogovor, novo pogodbo o zaposlitvi in na podlagi tega dogovora bi jaz dobil polet teh 3 % še 40 % za to, da ostanem v delovnem razmerju pri tebi. Naj poudarim, da nihče po naši zakonodaji in po praksi Ustavnega sodišča že sedaj ne more nikogar prisiliti, da gre v pokoj, če to ne želi. Tako, da ne govorim o tem. Govorim o dogovoru, ki bi ga sklenila delodajalec in tisti, ki bi želel delati pod temi pogoji še naprej, da se ta dogovor nekako formalizira in zapiše. Žal tudi ta predlog ni bil sprejet, tako da ostajamo v situaciji, ko je nek vpliv delodajalca na to kdo lahko ostane v delovnem razmerju pod temi pogoji minimalen oziroma ga ni. Pred tem je ministrstvo ves čas poudarjalo pomen dogovora s socialnimi partnerji in ta dogovor je pomemben. Vendar dodajam – v tem socialnem dialogu niso zastopani vsi segmenti družbe. Recimo, konkretno ni zastopana pokojninska blagajna ali pa predstavnik ZPIZ in v konkretnem primeru tudi ne mladi, ki pa lahko imajo od takšne ureditve tudi kaj slabega v tem smislu, da bodo ljudje dalj časa ostajali zaposleni in bo manj zaposlitev za mlade. Toliko o tem kaj bi si mi želeli, da bi se v tem zakonu še spremenilo in se bo morda lahko spremenilo še kdaj v bodoče, če bo praksa pokazala, da je to potrebno. Kar kolegi večkrat omenjate, je pa seveda popravljanje krivic za nazaj. Krivice so bile in mnogi upravičeno to dajate pod vprašaj kdaj se bodo uredile. Jaz bi rekla, da takrat ko so se te krivice delale nisem bila v tej hiši, ne morem za vse odgovarjati, da pa absolutno mislim, da je treba vse ljudi, ki so v zadnjem letu se upokojevali pod slabšimi pogoji, dati na nek skupni imenovalec v tem smislu, da se ugotovi ali so ti pogoji odmernega odstotka, število let, ki šteje v to kako se jim odmeri pokojnina, starost in tako naprej, da se jih nekako razvrsti, kot je to predlagalo ministrstvo. In da se pri tistih, ki imajo res slabše, slabše pogoje, ki jim je bila res narejena krivica, to poskuša nekako popraviti. Ministrstvo že razmišlja v tej smeri, to kar sem zdaj povedala je njihov predlog in jaz jih pri tem popolnoma podpiram. Povedala bi še v tem kontekstu eno zanimivo stvar – državni sekretar je omenil, da je sedanja ureditev 63,5 %, če vse te parametre postavimo na skupni imenovalec, prav primerljiva ali pa celo enaka 85 % kot so imeli nekoč odmerni odstotek nekateri, ko so se upokojevali, pa bo imel morda državni sekretar še kaj o tem povedati. Skratka, mi moramo upoštevati, da imamo v našem pokojninskem sistemu vključeno tako zavarovalno načelo, ki nagrajuje tiste, ki delajo dlje, vplačujejo več, kar je popolnoma pravilno. In pa tudi solidarnostno načelo, kjer moramo pomagati tistim, ki pa našo pomoč res potrebujejo in ki so delali in oddelali, kot je bilo rečeno to, kar je zakon takrat od njih zahteval. Najlažje je seveda opoziciji dajati všečne predloge za katere pa mislim je gospod papež iz PIZ-a zelo dobro in utemeljeno opozoril kaj bi se zgodilo z recimo pokojninsko blagajno, če bi bili predlogi Levice sprejeti.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Anja Bah Žibert. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Ja, danes govorimo o stanju upokojencev, o izboljšanju stanja upokojencev v prihodnje in pa nenazadnje tudi tem, ki so že upokojenci, se pravi morali bi govoriti o teh, ki so že upokojenci, tisti ki bodo to danes, jutri in tisti, ki bodo v prihodnje. Zdaj, nekateri govorite o tem, da je na mizi mini-pokojninska reforma. Zdaj to seveda to ni. Ni ne mini-reforma, ni ne reforma, je pa anti-reforma. Je pa anti-reforma. In sicer že Fiskalni svet je opozoril na vzdržnost javnih financ in ne vem kako si nekdo lahko imenuje neke rešitve za reformo, ki na koncu koncev niso niti finančno vzdržne v prihodnosti. Tako, da rešitve, ki so v tem zakonu, ne bom rekla, da so vse slabe ampak načeloma so slabe, kajti ne prinašajo tisto, kar bi dejansko morali prinašati za prihodnje. Se pravi izboljšanje položaja upokojencev na eni strani in na drugi strani seveda, da naše finance ostanejo vzdržne. In seveda, če pogledamo skupno, ni ne eno, ni ne drugo. Zdaj, zanimivo mi je bilo poslušati kolegico Mašo Kociper iz Stranke Alenke Bratušek, ki je govorila kako všečno je seveda predlagati neke rešitve opoziciji. Ampak nekaj pozablja – njihova stranka, pa tudi stranka DeSUS so pred volitvami obljubljali izboljšavo položaja upokojencev tistih, ki so to danes in tistih, ki bodo v prihodnje, še posebej tudi invalidskih upokojencev. To imajo zapisano v programih. Kaj pa danes? Danes ta predlog ne prinaša pravzaprav nobene rešitve za aktualne invalidske upokojence. Ko smo v Slovenski demokratski stranki to predlagali, ste nas zavrnili, češ, pripravljate zakonodajo, ki bo vse reševala. Ki bo rešila to, tudi stisko invalidskih upokojencev, ki imajo te invalidnine, če tako rečem, visoke tam 300 evrov, spoštovani, oni morajo s tem preživet in oni morajo s tem preživet… Ampak, tega ta zakon ne rešuje, ne rešuje. Seveda, na nek način se bojo s temi spremembami zakona, če boste pozabil na aktualne upokojence, odprlo zopet področje novih krivic. Tisti, ki bo upokojen danes, bo za isto delovno mesto, za isto delovno dobo dobil manj, kot tisti, ki se bo upokojil čez nekaj let. To ni pravično in dejstvo je, da je pač potrebno poskrbeti potem za take rešitve, ki bojo vsem omogočale, na način, enako ali pa bo omogočalo enako dobro. Tukaj pa seveda govorimo samo za tisto, kaj bo v prihodnje, pa še to ne vemo, kaj bo dejansko lahko v prihodnje, ali bo moral ta zakon, potem, imeti tudi nove popravke. Zdaj, državni sekretar je rekel, da imamo približno 840 evrov povprečne pokojnine. Ja, ja, čisto mogoče, ampak, pozabil je pa povedat, da so tukaj noter tudi pokojnine vseh privilegiranih - to so pa pokojnine tistih, ki niso vplačevali v sistem toliko. 840, kar težko verjamem, da je ta znesek točen, glede na to, kolikšen znesek je tistih, ki imajo pokojnine na pragu revščine. Zdaj, bilo je že povedano, da smo v Slovenski demokratski stranki pripravili takrat tudi predlog za invalidske upokojence - tako Desus, kot Stranka Alenke Bratušek sta glasovali proti, češ da se pripravlja ta nova rešitev in zdaj sprašujem, kje je ta nova rešitev, za aktualne invalidske upokojence? Ti ljudje bojo še naprej životarili in kot rečeno, vsi dobro vemo, da gre to največkrat za ljudi, ki rabijo še dodatno pomoč, da lahko sploh preživijo, ker sami sebe ne morejo, ne samo finančno, ampak tudi telesno vzdrževat in rabijo dodatno pomoč. Nenazadnje je seveda tukaj tudi razlika med tistimi, ki so invalidsko upokojeni in se jim prizna invalidnina, bodisi bolezen, ki so jo nekako dobili na samem delovnem mestu ali pa invalidnina in pa tisti, ki naj je ne bi dobili v okviru delovnega mesta, pa morate vedeti, da so tukaj te stvari zelo nejasne, zelo težko dobiš danes priznanje invalidnine iz delovnega mesta, čeprav se natančno ve, da je bolezen lahko iz delovnega mesta. Ampak tudi teh stvari nimamo rešenih, spoštovani, in se dogajajo izjemno velike krivice na tem področju. Zdaj, govorili smo tudi o kmečkih upokojencih, ki so plačevali več, pa niso deležni primernih pokojnin. Jaz tega res ne razumem in dejansko je, da naš pokojninski sistem temelji na eni strani na zavarovalnem sistemu, ampak na drugem pa tudi na solidarnostnem. Ampak tukaj pa imamo ljudi, ki so v zavarovalnem sistemu vplačevali več, kot sedaj iz tega sistema dobivajo. To so pa neke, bi rekla, zelo nelogičnosti, ker govorimo o spodnji meji. Zdaj, seveda, če bi to veljalo za vse, potem bi verjetno ta sistem ne mogel biti solidarnostni, ampak, ko pa imamo te najnižje, pa seveda bi se mogli tukaj pa sploh zavedat, da se takim upošteva in zavarovalniški sistem, kvečjemu bi moral tukaj vstopiti še solidarnostni, ampak kot rečeno, ti ljudje so vplačevali več in se jim pač to ne upošteva.  Lepo je govoriti o izboljšanju položaja upokojencev pred volitvami. Nekatere stranke so takrat bile tako glasne, da bi človek mislil, da se danes že med upokojenci cedita med in mleko. No, sedaj ne predstavnikov stranke Alenke Bratušek ne Desusa niti v dvorani ni. To so borci za upokojence in seveda za izboljšanje položaja upokojencev. Pred dnevi ste jim namenili 6 evrov, danes govorimo predvsem o upokojencih v prihodnosti. Se pravi, nihče se pa ne ukvarja s tistimi, ki so upokojenci danes, ne zares. Ne govorimo o neki mizernosti, ampak dejansko, da bi ti ljudje živeli bolje. In kot rečeno, bo ta zakon prinesel samo to, da bodo potem še večje razlike, tudi krivice. To so krivice, če danes dobim jaz tako pokojnino po takem odmernem odstotku, tisti, ki se bo upokojil, sedaj govorim na pamet, čez eno leto pa bo njegov odmerni odstotek povsem drugačen in bo najina razlika velika. Tukaj se pač pripravljajo posamezne rešitve. Nekatere so, bi rekla, podane tudi v amandmajih.  Če se ustavim samo še pri tem 9. členu. Jaz vas ne razumem od kod 40 %. Kje ste dobili teh 40 %? To številko bi prosila državnega sekretarja, da mi razloži zakaj 40 %? Če nekdo je pripravljen še delati naprej in mu to zdravje dopušča, čeprav jaz mislim, da tega tako in tako ne more biti veliko, ker mislim, da s časoma se bodo celo še leta dvigovala, ne zmanjševala, se pravi bomo morali delati še dlje. Kajti, naš sistem pač ni v formi in verjetno bo prišlo slej ko prej tudi do takih predlogov rešitev. Ampak tisti, ki so pripravljeni delati in bodo tudi plačevali, zakaj ne bi dobili sto odstoten delež? Zakaj 40 %? Govorimo o neki stimulaciji. Naj bo stimulacija taka, kot si jo zaslužijo. Na eni strani morajo dobiti pokojnino, ki so jo zaslužili do takrat in to je za polno pokojnino za vsa leta, ki so vplačevali in na drugi strani dobiti tudi denar, ki ga zaslužijo z delom. Tukaj ne razumem, to je krivična rešitev 40 %. Zakaj? Kdor je pošteno vplačeval in naj pošteno tudi dobi tako kot mu je izračunano. In na drugi strani, če bo delal naj dobi za to tudi pošteno plačilo, ne pa neki določeni odstotki, tukaj 40 %, lahko bi rekli 43 %, lahko bi rekli 52 %. Ne, sto odstotno se naj dobi, saj se tudi vplačuje. Ti ljudje bi tudi vplačevali v sistem. Jaz tukaj ne vidim tega zakaj 40 %. Lahko boste pojasnili.  Kot rečeno, pa sem zelo razočarana, kajti dvakrat ste zavrnili naš zakon o nekako določitvi najnižje invalidske pokojnine vsaj naraven tako imenovane socialne podpore. Takrat ste nekako govorili, da zakon ni sistemski, da nima neke rešitve dobre, da bi povzročal nove krivice. Kaj pa je to? Ali ta zakon ne bo povzročal novih krivic? Jih bo. Ampak tega seveda vi ne poveste, moramo vam mi povedati. To pa je vaš sistemski zakon. To pa je zakon brez krivic. To pa je zakon, ki rešuje vse. Na drugi strani pa še finančna vzdržnost je pod vprašanjem.  Jaz se ne morem strinjati   (nadaljevanje) s tistimi, ki delijo čestitke. Jaz mislim, da bomo lahko delili čestitke takrat, ko bodo naši upokojenci živeli bolje, ko bodo tisti, ki živijo na pragu revščine prešli to revščino in bo dejansko v Sloveniji vsak upokojenec živel dostojno življenje.  Hvala.
Besedo ima Aljaž Kovačič.  Izvoli.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Predstavniki ministrstva, kolegice in kolegi! Sedaj v LMŠ se nekako nismo odločili, da bi zastopali le eno skupino prebivalstva, ampak zastopamo vse enakovredno. Se pa vsekakor strinjamo danes z dejansko povedanim, da so pokojnine v Sloveniji na splošno prenizke, vendar tega nismo storili mi, ampak se je dejansko to storilo oziroma ukrepi, ki so se v preteklosti sprejemali so nas pripeljali do tega, da danes se pravi višina pokojnine ni takšna kakršno bi si jo upokojenci zaslužili. Sedaj kljub temu, da smo imeli že prvo branje tega zakona v plenarni dvorani tudi drugo branje na odboru se mi nekako še vedno zdi, da nekaterim ni jasen ta pokojninski sistem oziroma kaj sploh pokojninski sistem je in zakaj ga je potrebno spreminjati in se ga tudi v bodoče pokojninski sistem vedno bo spreminjal.  Kot sem že v svojih prejšnjih razpravah povedal pokojninski sistem je živa materija, ki se vedno spreminja na se pravi trenutno situacijo, ki je se pravi med tistimi, ki delajo in tisti, ki so upokojeni. Danes je to razmerje nekaj več kot 600 tisoč upokojencev napram nekaj več kot 900 tisoč zaposlenih. V preteklosti je bilo to razmerje nekoliko drugače in seveda je, zaradi tega bilo v pokojninski in invalidski blagajni dovolj denarja, da so se lahko le iz njega izplačevale pokojnine. Tudi v idealnem sistemu bi bilo tako, se pravi, da bi v sami pokojninski in invalidski blagajni bilo dovolj denarja, da bi upokojenci dobili dobre oziroma zaslužene pokojnine. Da pa bi to dosegli pa bi se dejansko morale dvigniti plače, iz katerih se plačuje ta pokojninski sistem. V Sloveniji je danes tudi že večkrat bilo omenjeno imamo solidarnostni sistemi in govoriti, da ta sistem ne deluje je po mojem mnenju neko umetno ustvarjanje negotovosti med upokojenci in med mladimi podobno kot večkrat kdo govori, da imamo v Sloveniji porušen zdravstveni sistem. Sedaj večkrat se je tudi danes govorilo kdo bi moral dobiti kakšno pokojnino. Sedaj pokojnino se iz prve vrste dobi kot sem že rekel je solidarnosti sistem, se prav, danes ti, ko delajo, delamo plačujemo za tiste, ki so danes v pokoju v preteklosti pa so tisti, ki so danes v pokoju plačevali za svoje starše, če lahko tako rečem. Dejstvo je, da nekdo, ki ni v preteklosti plačeval oziroma ni delal 40 let se pravi ne more imeti toliko veliko pokojnino kot nekdo, ki je delal. Danes je tudi večkrat bilo zmenjeno, da se danes ne rešuje upokojencev za nazaj, seveda se jih ne rešuje, kajti vedno se pokojninski sistem kot sem že povedal je živa materija se sprejema za v naprej in se sprejema za tiste, ki se šele bodo upokojevali. Za tiste, ki pa so se že upokojevali pa se njihove stiske rešujejo na drugačen način in to je z uzakonjenjem, ko imamo to zagotovljeno minimalno pokojnino, potem imamo redno in izredno usklajevanje pokojnin, za katere Vlada namenja mislim, da okoli 140 milijonov evrov, potem imamo tudi regrese za upokojence, za katere Vlada namenja 17 milijonov evrov ter tudi Vlada ohranja ta cenzus za varstveni dodatek. To so neki ukrepi, ki pomagajo današnjim upokojencem. Seveda bi bilo idealno, če bi lahko vsem za nazaj dvignili pokojnine do neke normalne vrednosti, ki so jim prejšnje Vlade naredile se pa seveda tudi tukaj sprašujem ali to pomeni, da bomo vrnili tudi denar vsem mladim oziroma vsem drugim družbenim skupinam, ki jim ga je povzročil ZUJF. Kajti, če lahko govorim z izkušnjami, ki smo jih takrat imeli mladi smo tudi s tem, ko je ZUJF recimo omejil dohodkovne razrede pri štipendijah je veliko število mladih ostalo neupravičeno ob štipendijah, ne, in potem se tudi sprašujem, če bomo tem mladim, ki so več let niso dobivali štipendije zaradi mislim, da petega dohodkovnega tega razreda, ali bomo tudi tem za nazaj vrnili štipendije. Zdaj, v Listi Marjana Šarca smo veseli, da se je vlada lotila tega zakona in ga tudi pripeljala v parlament. In glede, da je v preteklosti veliko bilo govora oziroma kritik, da se gre mimo ESS-ja, smo še toliko bolj veseli, da je bilo teh 8 krogov, da so vse interesne skupine dejansko uskladile ta predlog. In da je tudi nenazadnje predsednik vlade uspel nazaj vzpostaviti dialog na Ekonomsko-socialnem svetu in da se je podpisal dogovor o novem načinu delovanja tega sveta, ki je prilagojen tudi manjšinski vladi. Zdaj, kaj so neki ukrepi, ki jih izboljšujemo z tem predlogom zakona? Se pravi bistvena zadeva je ta odmerni odstotek, ki ga iz 57 in nekaj odstotkov za moške dvigamo na 63,5. Tudi ženske dejansko dvignemo oziroma jih ohranjamo na tem odstotku. Obenem pa ne rešujemo le teh pokojnin, kot je bilo danes omenjeno, ampak tudi druge. Tako bomo povišali zaradi tega, se pravi odmerni odstotek za invalidske pokojnine. Potem bo tudi se povišala najnižja odmerna osnova za vdovsko in družinske pokojnine iz današnjih 33 % osnove, na 38. Ter tudi dodatni odmerni odstotek v višini 1,36 % na račun skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka. Se pravi, da tudi dejansko vse pokojnine s tem dvigamo. Zdaj zakaj je to predhodno obdobje? Prav zaradi tega, da nebi prihajalo do nekih krivic, če jim lahko tako rečemo. Če prav, kot sem že večkrat omenil, vedno dejansko veljajo pogoji pri katerih se upokojiš in teh 6 let je nekako prehodno obdobje, da ne bo vseeno razlika med upokojenci velika, kajti vemo, da so v preteklosti nepremišljene spremembe teh dohodkovnih razredov naredile tudi zadeve, da so dejansko delovno aktivni tekli, če lahko tako rečem, v pokoj, ker se jim je odstotek nižal. Zdaj, tudi večkrat je bilo danes že omenjeno, da primerjati nekdanjih 87 % z današnjimi 57 ne gre, kajti tudi skozi leta se dejansko to od delovne dobe oziroma plačevanja v pokojninsko dobo spreminjalo. In mislim, da je direktor PIZ-a povedal, da je teh današnjih 57 % dejansko nekdanjih 78 % odmernega odstotka za pokojnino. Zdaj, druga zadeva, ki jo spreminjamo je, da danes lahko upokojenec dela, se pravi ko ima pogoje za upokojitev, še 20 %, se pravi, da dobi 20 % pokojnine in je zaposlen. To dvigujemo na 40 % za prva tri leta, ter potem za naslednji leti za 20 %. Obenem pa si bo lahko še dvignil dejansko odmerni odstotek, če ostane v zavarovalni dobi. Tukaj sem tudi že ministrico večkrat pozval, da v drugih zakonih nekako uredi, da ne bomo po fakultetah imeli profesorje, ki so stari več kot 80 let in mladim raziskovalcem, asistentom dejansko omejujejo možnost, da bi se lahko zaposlili. Zdaj, kot sem prej rekel, da nekateri se mi zdi, da ne razumejo pokojninskega sistema, se mi tudi zdi, da nekateri ne razumejo demografskega sklada. Se pravi, če bi demografski sklad bil sprejet, ne bo rešitev za aktualne upokojence ampak je dejansko demografski sklad sklad, ki je namenjen tem ko še danes delajo in bi po idealnem scenariju nekako krpal luknjo v tej blagajni, ki je se pravi vsako leto velika, saj smo slišali, da je okrog milijardo evrov. Je pa dejstvo, da se bo tu politika morala poenotiti kakšen demografski sklad hoče. Kajti tudi to sem že večkrat omenil, da na žalost nismo Norveška, ki je z nafto dosegla, da je, mislim da stanje v njihovem demografskem skladu okrog 800 milijard evrov. Zdaj, glede amandmajev, se pravi, vsekakor ima vsak poslanec pravico, da lahko vlaga amandmaje, morda pa se mi vseeno zdi nekoliko neresno, da po osmih usklajevanjih na ESS-ju, se pravi, da so vse neke interesne skupine bile pri tem usklajene, se »proba« z amandmaji postavljati zadevo na glavo, tako da sam in tudi v LMŠ smo zadovoljni z predlogom, ki ga je pripravila Vlada oziroma ministrstvo in bomo ga podprli.
Hvala lepa. Za besedo je zaprosil državni sekretar, Tilen Božič. Izvoli.
Tilen Božič
Ponovno hvala za besedo. Par krajših odzivov. Vmes je bilo rečeno, da, nekako namignem, da je to zakon, ki rešuje vse. Zakon seveda ne rešuje vsega, rešuje tisto, kar je bilo možno na podlagi prioritet dat na mizo in tisto, kar je bilo možno v tem času »izpogajat«. Gre za seveda zelo zahtevno področje, tudi v okviru Ekonomsko-socialnega sveta se v zvezi z ZPIZ običajno zahteva soglasje, ravno zaradi tega, ker se potrebuje ta takšne spremembe, kakršnekoli že so, v okviru tega zakona, potreben zelo širok družbeni konsenz. Vprašanje je bilo, od kod 40 % pri dvojnem statusu, zakaj ne 100? Zdaj, zakaj ne 100, sem že prej pojasnil, zakaj pa ravno 40, se pravi, to je… 40 % je nastalo na podlagi kombinacije oziroma različnih možnosti, ki smo jih imeli na mizi. Se pravi, na eni strani podaljšujemo delovno aktivnost oziroma stimuliramo na ta način, da damo 40 % pokojnine, po drugi strani pa v tistem času lahko, tisti, ki dela naprej, se pravi, dela preko svojih pogojev za upokojitev, prejme tudi bistveno višje odmerne odstotke. Se pravi, v enem letu, približno, se mu, eno dodatno leto se mu šteje približno, tam, kot 2,2 leti običajnega dela. Se pravi, gre za dvojno stimulacijo – na eni strani takojšnjo, v obliki nekaj denarja, na drugi strani pa tudi dolgoročnejšo, se pravi na način, da bo imel trajno višjo pokojnino in na ta način užival, se pravi, varno starost. Od tu naprej tudi vprašanje, ki je bilo, zakaj tistih 840 evrov, zakaj sem jih omenil? To zaradi tega, ker pogosto, ko se pogovarjamo o pokojninah, se tako v medijih, kot tudi v tej hiši omenja številka 640 evrov, brez da se pove, od kod izhaja. Se pravi, da to so vse pokojnine, tudi tiste, ki so delne in se nekako pridobi to povprečno številko. Od tu naprej sem danes še dve dodatni številki, ki je vredno jih vzet v obzir, zgolj zaradi predstave. Se pravi, prva je tista, ki sem jo omenjal, se pravi 740 evrov, to je neto pokojnina, če upoštevamo le pokojnine, brez delnih pokojnin, se pravi gre za tiste, ki, za katere lahko predvidevamo, da v glavnini svoj dohodek prejemajo iz pokojnine, potem sem pa omenil še tiste, ki so, se pravi, se upokojili s polnimi pogoji – 40 let ali več pokojninske dobe – v tistem primeru pa je povprečna pokojnina 840 evrov. Nerodnost statistike je ta, da je to pač povprečje, ampak še vedno, če primerjamo podatek, ki se običajno uporablja - 640 v primerjavi z 840 - ko se pove tudi te dodatne informacije, potem postane malo bolj jasno, kakšna je dejanska situacija, ki jo lahko nekdo pričakuje. Zdaj, glede obstoječih upokojencev, če nekoliko poenostavim tisto, kar sem že prej povedal, se pravi, v naslednjih dveh mesecih se pričakuje dve uskladitvi – 1,5 % izredna, 3,5 % redna. Kaj to pomeni? Nekdo, ki prejema trenutno 500 evrov pokojnine, to pomeni na letni ravni približno 300 evrov več, za nekoga, ki prejema 800 evrov pokojnine, na letni ravno to pomeni približno 450 evrov več, se pravi, nekaj več je. Na letni ravni, sem tudi že povedal, kumulativno, bo to nekaj manj kot 300 milijonov evrov, na ravni pokojninske blagajne. Kar se tiče potem tudi, ja, dobro, ena trditev je bila, da gremo v nekakšno »anti« reformo… Jaz bi vseeno povedal, da mi smo si zelo temeljito pogledali, na eni strani, se pravi, stanje pri upokojencih, tukaj naslovili, pri vseh tistih, ki se bojo v prihodnje upokojevali, dvigujemo odmerne odstotke in izboljšujemo položaj, tudi na dolgi rok, na drugi strani pa smo gledali tudi, kaj dejansko najbolj vpliva na vzdržnost pokojninskega sistema kot celote in tukaj je ta druga prioriteta, se pravi, poleg dostojnih pokojnin tudi podaljševanje delovne aktivnosti. Zaradi tega, ker zaostajamo in to znatno, za povprečjem Evropske unije, z drugimi državami in naš cilje je z nekimi pozitivnimi stimulusi to spodbuditi zaradi tega, ker se bo s tem stabiliziral sistem in bo s tem možno tudi izplačevati višje pokojnine. Se pravi, naslavljamo enega izmed ključnih težav, ključnih predpostavk, ki nam tudi pogosto, ko nam kaže ogledalo, kažejo izjemno slabo popotnico za naprej in kot rečeno, tega smo se z našimi ukrepi tudi zelo rigorozno tudi lotili.  Kar se tiče tega letnega dodatka, bi samo opozoril, da je bilo to tudi v eni točki na pogajalski mizi, vendar nismo dosegli soglasja med socialnimi partnerji, ključen razlog je to, da je bila širša ocena podana, da gre tukaj za socialni korektiv, ki nima podlage v zavarovanju, se pravi, v pokojninskem, in bi bilo smiselneje razmišljati, če bi ta korektiv raje vnesli na področje socialnih transferjev in na ta način razbremenili tudi do določene mere pokojninsko blagajno, kar je vsaj z vidika ustroja tega sistema in z vidika delovanja socialnih transferjev seveda zelo razumen in utemeljen pomislek, ne gre pa za to, da bi kakorkoli s tem v zvezi kršili zakon, zaradi tega, ker mi imamo spis na eni strani, na drugi strani imamo Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, to je drugi zakon in ta zakon jasno določa, se pravi, da smo nekoliko bolj upoštevali v kakšen socialnem položaju nekdo živi in tistim, ki prejemajo nižje pokojnine dali nekoliko več kot tistim, ki prejemajo višje. Gre za političen konsenz potrjen tudi seveda v tej hiši.  Od tukaj naprej določena vprašanja, tudi gospod Bandelli je izpostavil eno zanimivo zadevo, se pravi, odnos italijanskih upokojencev - slovenskih upokojencev. Eno zadevo bi še dodal zraven. Se pravi, če gre slovenski upokojenec pri nas k zdravniku, je ena stvar, če greš pa v Italiji k zdravniku, dobiš ticket, se pravi, vsaka storitev, katerikoli obisk pri zdravniku se plača v določeni meri. Iz tega razloga je zelo težko primerjati med državami koliko nekdo dobi za tisto pokojnino, ki jo prejema. Se pravi, to je tudi ta vidik, na eni strani gledamo koliko dobi nekdo pokojnine, na drugi strani moramo pa seveda gledati kakšna je kakovost njegovega življenja na podlagi storitev, ki si jih lahko za ta denar privošči. Pri nas si lahko za ta denar privošči seveda več kot v tistem primeru kot je Italija bila omenjena. Glede kazalnikov revščine, gre za relativne kazalnike in jih je treba kot take tudi vedno jemati, zaradi tega, da se jih pravilno razume in ni nujno, da če nekomu kaže nekaj statistično v odstotkih nekaj več, da je boljše. Lahko je tudi nenazadnje slabše in obratno. zaradi tega, ko se lotevamo mi naše analitike, običajno navržemo oziroma pripravimo bistveno več kazalnikov ravno zaradi tega, da se naredi neka razumna selekcija in ugotoviti dejansko stanje ne pa tisto kar bi morda en ali drugi kazalnik z neke statistične logike tudi kazal.  Kar se tiče izplačevanja iz pokojninske blagajne, se pravi, za neke pravice, ki naj ne bi imele podlage v prispevkih. Jaz bi tukaj vseeno opozoril na odločbe, ki so vezane tudi na našo Ustavo. Iz tega razloga tudi razumem, da takrat, ko je bila delovna reforma 2012, določene zadeve niso šle ven iz zakona, kar je dejansko ustavno to omejeno in določeno kaj bomo mi zagotavljali tudi, se pravi, kar se tiče tiste delovne dobe, ki je bila opravljena v Jugoslaviji, služenje vojaškega roka, itn. Tako da, na hitro se takšna zadeva ne da spremeniti oziroma tudi ni bilo mišljeno, da bi se.  Za dodatno kar se pa tiče še amandmajev, bi pa povedal takole. Amandmaji, ki so predloženi, iz več razlogov se z njimi ne strinjamo z izjemo tistega, ki ga je predložila koalicija, ker gre za nomotehnično korekturo na podlagi dodatnega komentarja Zakonodajno-pravne službe. Eno zadevo, ki bi jo morda izpostavil, v kolikor bi upoštevali amandma za nazaj, te popravke, bi to pomenilo približno 90 tisoč dodatnih odločb na letni ravni na ZPIZ za naslednjih šest let. Dodatno bi pomenilo nekaj čez 200 milijonov evrov bremena za pokojninsko blagajno in kot rečeno, mi načrtujemo, da bi do konca leta vseeno pripravili to analizo, ki bo jasneje pokazala kje so morebitne nepravičnosti. To pa zaradi tega, ker jih enostavno ni možno ugotoviti, ker se običajno več faktorjev med sabo, lahko rečemo, tepe, je treba to izračunati, ugotoviti, bomo to prinesli tudi v to hišo, se pogovorili tudi s socialnimi partnerji, na tej podlagi pa mislim, da bo lažje te morebitno ugotovljene nepravičnosti odpravljati.  Hvala.
Podpredsendik Jože Tanko
Hvala lepa.  Želi poleg Alenke Jeraj še kdo razpravljati? Vidim, da je še interes. Prosim za prijavo. Najprej dobi besedo Soniboj Knežak.  Izvoli.
Hvala, predsedujoči.  Spoštovani kolegice in kolegi! Danes so nekako vsi razpravljavci pred menoj poudarjali, nekateri bolj dramatično, nekateri bolj realno, težak položaj upokojencev v naši državi. Verjetno za tisti del, ki so na teh nizkih pokojninah, na ta del ne moremo biti ponosni in mislim, da moremo na tem področju v bodoče še marsikaj postoriti.  Nekaj smo kljub temu že v teh mesecih postorili, dodatna usklajevanja, dogovor tudi za naslednje leto, znižali smo prag za ta izredna usklajevanja. Nekaj se premika tudi okoli regresa. Seveda pa vse to tistimi z najnižjimi pokojninami, če se pogovarjamo o dvigu v odstotkih, seveda, ne prinaša bistvenega izboljšanja situacije.  Tisto kar bi rad sam poudaril na začetku je to, da s tem zakonom, o katerem se pogovarjamo danes, ne izboljšujemo bistveno položaja sedanjih upokojencev. Pustimo, da se bodo z dvigom odmernih odstotkov poviševale tudi vse ostale pokojnine, vdovske, invalidske. In tudi to, da tisti od upokojencev, ki delajo že danes, kljub temu, da so izpolnili pogoje, se jim bo z januarjem dvignilo na obljubljenih 40 %. Če bomo hoteli nekako generalno poskrbeti za kakšno, ne vem, da odgovorimo tudi na zahteve upokojencev po procentih, ki so jim bili odvzeti v preteklih letih s tem ZUJF, bomo pa verjetno morali razmišljati poleg zakonskih sprememb tudi o višjih sredstvih s strani države. Podati, da dajemo iz državnega proračuna manj kot 10 % sredstev za izplačevanje pokojnin, če je evropsko povprečje okoli 13 %, pri sosedih Avstrijcih mislim da celo nekaj pod 15 %, vidim tu kar neko rezervo, ki bi bila potencialen vir za izboljšanje položaja upokojencev v bodoče. Je pa tudi res, to si moramo pa tudi priznati, da je podatek, da samo 30 % od 622 tisoč upokojencev je šlo v pokoj s 40 leti oziroma z izpolnjenimi pogoji za to starostno upokojitev. 70 % imamo nekako drugih teh kategorij. Je pa podatek, ki daje malo za razmisliti. Tudi verjetno kljub temu, da je direktor ZPIZ na ponedeljkovi seji odbora poudaril, da je trenutno blagajna v dobri kondiciji, da tudi pozdravlja te predlagane spremembe. Če bomo hoteli bistveno izboljšati bomo morali razmisliti tudi, ne vem, kolega Mesec je prej omenil, ali je to nek nov družbeni dogovor, da več sredstev namenimo pokojninski blagajni. Drugih virov trenutno sam ne vidim. Ob dejstvu, da imamo rekordne presežke v blagajni, ob dejstvu, na kar sem opozoril tudi v svojem poslanskem vprašanju finančnemu ministru, da ne vidim ravno pravega razloga, da s takim korakom zmanjšujemo javni dolg, kjer smo eni izmed najbolj uspešnih sredstev, hkrati nam pa zmanjkuje sredstev za razvoj, pa nenazadnje imamo tudi te, sem že prej omenil, zahteve upokojencev po izplačilu razlike za vsa leta tega, kar jim je odvzel ZUJF.  Če se dotaknem današnjih amandmajev in pa tega predloga zakona, seveda, mi ga podpiramo. Se ponavljam, kar sem že na odboru rekel, predvsem v prvi vrsti iz tega, kar je bil ta zakon usklajen na Ekonomsko-socialnem svetu. To se pravi, materija, ki je dala kar skozi neko časovno obdobje konsenze in soglasja vseh partnerjev in tudi na ponedeljkovi seji odbora, kjer so bili vsi prisotni, so se zavedali, da ni najboljša ta rešitev, je pa en korak v izboljšanje materialnega položaja predvsem tudi bodočih upokojencev.  In kaj nam prinaša ta zakonodaja? Ponuja nam celo vrsto spodbud, s katerimi želi Vlada prepričati državljanke in državljane, da bodo ostali čim dlje v delovnem razmerju. Podatek, da se v Evropi upokojujejo večinoma pri 65 letem starosti   (nadaljevanje) sedaj v Sloveniji pa mislim, da sem zasledil eden podatek, da je povprečno starost ob upokojevanju nekje 58. let nam že ta sam podatek več kot dovolj pove. Če teh spodbud, ki jaz mislim, da so, kar dobre tako procentualno naj govorim tudi, če tega ne bi sprejeli bi v januarju ženskam nadalje zniževali te pokojnine. Alternativ v bistvu skoraj, da nimamo. Razen alternativa, ki je, da ne bo namesto teh spodbud, da bo sprememba predloga zakonodaje, ki bo pa pogojeval obvezo to je pa verjetno višanje starostnega pogoja za upokojitev.  Veliko debate je bilo že okoli tega dvojnega statusa. Tudi na mene se je obrnilo, kar nekaj občank, saj prinesejo iz kraja iz koder prihajam, tukaj so pomisleki. Predvsem ta, da to ni ukrep, ki bo spodbujal daljše delo za proizvodnje delavce, da bodo to koristili ne vem pisarniška dela, razni profesorji. Jaz mislim, da v tistem delu ukrepov, ki jih je danes že omenil tudi generalni sekretar Božič, da bo treba še kako zadevo dopolniti. Jaz vam lahko povem izkušnje, ko sem imel priliko obiskati sindikaliste v Nemčiji in pa v Avstriji. Oni imajo tudi z raznoraznimi spodbudami ali so to zakonsko urejene, da starejši dela predvsem v proizvodnji jih dajo na delovna mesta, kjer ni normativov oziroma če ostaja na teh normiranih, da jim znižujejo normative za 20 do 30 %, prerazporeditev na manj zahtevna dela seveda, da ob tem obdrži plačo, ki jo je tudi prej prejemal. Skratka, jaz mislim, da je tukaj še dosti možnosti za neke dodatne ukrepe, ki bodo tudi šle v tej smeri, da bodo tudi na teh težjih delovnih mestih videli te spodbude predvsem pa, da jih bodo zmogli se pravi se ohraniti na delovnem razmerju tudi po tem, ko bo izpolnil osnovne pogoje.  Drugo na drugi strani pa imamo pomisleke mladih. Danes sva si pisala z neko mlajšo žensko, ki jo pa skrbi to, da bodo starejši odžirali delovna mesta mladim. Jaz vam lahko iz osebnim izkušenj povem, ker sem pa delal v kadrovskem področju, kar nekaj let, da večina delodajalcev si želi mlajših tako, da jaz si velike bojazni na tem nimam pa mislim, da je tudi nekaj varovalk vtkanih v sam ta zakon.  Tistim, ki so se upokojili po sedanjih pogojih s temi 57 % jaz ne vem, če jih bomo lahko prepričali, da se jim ne godi krivica. Kljub temu podatku, ki je bil tudi za mene moram reči nov pa je začel z osebe, ki jo cenim, to je generalnega direktorja ZPIZ gospoda Papeža, ker mislim, da ve kaj govori, da je sedanjih 57 % ekvivalent bivšim 78 % to pa moram reči, da me je podatek, ki me je malo presenetil bomo pa težko to ljudi prepričali, da jim dvigujejo oni so se pa in skratka tudi s tem bomo verjetno, če ne krivico pa vsaj slabe volje pri določenem delu tistih, ki so se že upokojili s tem povzročili.  Sedaj, če zaključim. Jaz bom, zaradi vsega tega naštetega, ker s tem predlogom zakona v bistvu povečujemo odstotek za odmero pokojnin izboljšujemo tudi položaj najranljivejših prejemnikov pokojnin in pa hkrati spodbujamo nadaljevanje dela tudi po izpolnitvi pogojev za delo za upokojitev ta zakona seveda podprl. Je pa to kot sem že tudi na odboru omenil to je eden korak eden delček v mozaiku sprememb, ki nas v bodoče še čaka.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Alenka Jeraj.
Hvala za besedo.  Torej Evropska komisija nam že nekaj časa priporoča oziroma nas opozarja, na katerih področjih smo kaj naredili ali pa nismo naredili nič in področje pokojnin je bilo ob zadnjem poročilu seveda rečeno, da sprejeti niso bili nobeni konkretni ukrepi za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti in ustreznosti pokojninskega sistema niti s povišanjem zakonske določene upokojitvene starosti niti z omejevanjem predčasnega upokojevanja.  Sedaj ustrezno pokojninskega sistema najbrž ni enostavna reč in se je ne da, kar tako narediti, ampak mi smo vseeno pričakovali ob napovedih, da se bo pač naredila neka reforma, da bomo te stvari uredili. Državni sekretar je dejal zakaj se niso torej, da odgovarjajo na vse očitke Evropske komisije oziroma priporočila. Eno od priporočil je tudi oziroma ugotovitev, da ostaja zagotavljanje ustreznih pokojnin izziv, saj so nekateri prejemniki pokojnin še vedno na pragu revščine ali pod njim. In reforma bi morala odgovoriti tudi na to kaj bomo naredili zdaj s tistimi upokojenci, ki so upokojeni danes, pa prejemajo prenizke pokojnine. Državni sekretar je rekel, da bi to stalo 200 milijonov na letni ravni – jaz bi mu samo povedala, da 200 milijonov je, za ta del govorimo ne, 200 milijonov je vaša vlada sprejela samo povečanja letos na pisarniškem materialu, tako da najbrž nebi smel biti tak problem zagotoviti 200 milijonov. Ampak pustimo, ker je to pač proračun, tu pa govorimo o pokojninski blagajni. Zdaj, reforma, ki smo jo izvedli leta 2012, je prinesla neke spremembe. Je pa bila seveda mišljena, torej je ustavila nekatere stvari za kakšnih 10 let, torej zmanjšal se je pritisk na, torej manj ljudi se je upokojevalo zaradi podaljšanja dobe in podobno. Ampak seveda od takrat naprej bi pa morali narediti kaj več. Ena od stvari je tudi dolgoročna zagotovitev ustrezne pokojnine, kot sem rekla. Ves čas, ko se pogovarjamo o pokojninski blagajni, se pogovarjamo tudi o tem, da bi jo bilo treba tudi očistiti vsega tistega, kar v pokojninsko blagajno ne sodi. Mi vemo, da imamo cel kup nekih pokojnin – izrednih, enkratnih, takih in drugačnih. Jaz nimam nič proti, da v tej državi damo dobrim športnikom, kulturnikom neko nagrado ali pa pač pokojnino ampak seveda, če to ni vezano na vplačila. Ni prav, da je v blagajni in na ta način v bistvu zastira ta prav pogled na dejansko zbrani denar od zaposlenih in vplačanih prispevkov od ljudi, ki so potem v nekem trenutku upokojenci. Zdaj, vi predlagate, torej spremembo tudi, da, torej ti dvojni upokojenci, upokojenci z dvojnim statusom, ki delajo in istočasno prejemajo pokojnino, da dobijo samo 40 % pokojnine. Zdaj, mi seveda zagovarjamo drugačno – če so si prislužili pokojnino, je prav, da jo dobijo v 100 %, ker sicer dvomim, da jih boste vi zadržali na delovnem mestu. Raje bodo šli potem v pokoj, imeli 100 % pokojnino, kot pa da dobijo od pokojnine samo 40 % in pač še tisto kar zaslužijo. Poleg tega je to nepošteno, ker od tistega kar zaslužijo plačujejo tudi vse prispevke. Se pravi vse davke in prispevke, vse s čimer je obdavčen naš osebni dohodek oziroma plača. Zdaj, ministrstvo bi moralo v bistvu odgovoriti z reformo tudi na podatke o tem, da je še vedno stopnja tveganja revščine z osebe starejše od 65 let pri nas nad povprečjem. Predvsem zaradi, kot sem že nekajkrat rekla, nizkih pokojnin. In nekateri kolegi so govorili o tem, recimo iz Levice, ampak seveda, ko smo mi predlagali spremembo zakona s katerim bi povišali invalidske pa kmečke pokojnine oziroma pokojnine za kmečke zavarovanke, predvsem ženske, ker tveganje stopnje revščine je spet večje pri starejših ženskah, pa tukaj ni bilo nobene podpore s strani tistih, ki so vas polna usta sociale in kako je treba pač poskrbeti in tem ljudem to omogočiti.  Zdaj, v času debelih krav velikokrat rečete, v času prve naše vlade 2004-2008, so se pokojnine povišale za 20 %. V času debelih krav so torej od povišanega BDP-ja in dobrih rezultatov imeli nekaj tudi upokojenci. Kasneje v vseh teh letih do danes, so se pokojnine povišale za 16 evrov oziroma v vsem času za 4 ali 5 procentov. 5 % v vseh teh letih, to je 11 letih. Zdaj se prerekamo o tem ali bomo dali upokojencem 6,5 evra ali jim bomo povišali pokojnino za 1 %. To je smešno in s tem ne bomo odgovorili na to, kar nas opozarja Evropska unija, da pokojnine niso primerne. Vi bi morali z reformo odgovoriti tudi na to kako bomo uredili zdajšnje upokojence, ne. Tukaj imam podatke pač koliko ljudi prejema kakšno pokojnino. Vsi vemo, da do 500 do 600 evrov, do 200 evrov na 8 tisoč upokojencev, 8 tisoč 500, med 200 in 300 25 tisoč, med 300 in 400 38 tisoč, med 400 in 500 57 tisoč, med 500 in 600 123 tisoč. Potem so pa številke čedalje manjše v višjih kategorijah, tako da, jaz vem, da vi pač govorite o povprečni pokojnini, ampak, vemo, kajne, kako se izračuna povprečna pokojnina, od tistih najvišjih do najnižjih. Torej, kaj, kako odgovarjamo na to, da bodo ustrezne pokojnine tudi za te ljudi, ki so sedaj, bom rekla na robu in s tem, ko bomo po vašem novem zakonu, po noveli, ko se bodo ljudje upokojevali sedaj, torej, upokojil se bo nekdo, ki je delal 40 let, za enako plačo kot nekdo, ki se je upokojil pred petimi leti in bo imel bistveno boljšo pokojnino. S tem delamo nove krivice, nove razlike med upokojenci, saj ljudje se poznajo, ne primerjajo svojo pokojnino z avstrijsko ali pa ne vem katero, ampak iz sosednjega bloka. Spet delamo novo krivico in v nekem trenutku,kajne, se bodo tudi ti upokojenci začeli razburjat in rekli, kaj, zakaj za enako delovno dobo ne morem imeti enake pokojnine, kot moj sodelavec, bivši. Ampak seveda, to lahko narediš šele takrat, ko si očistil sistem, ko je zelo jasno, kaj je v pokojninski blagajni, ko so tam samo pokojnine, ne pa še vse drugo, kar smo si izmislili in tja noter navlekli. Ko neke zadeve, ki jih imenujemo pokojnine, v resnici niso pokojnine, ampak so nagrade, ampak zato ker so pokojnine, se tudi dedujejo in njihovi otroci to dedujejo. Če bi dobil nekdo nagrado in se zapiše, nagrada ni dedna, se zadeva zaključi. Pokojnino pa lahko deduje, to je pa nekaj drugega, ker je nekdo vplačeval za to v pokojninsko blagajno. Zdaj, državni sekretar je tudi nekaj povedal o tem, koliko več denarja bo treba leta 2021 oziroma ga bo v blagajni potrebnega za izplačila pokojnin, niste pa povedal za naslednja leta, 2025, 2030… in ko bi videli, kako te številke rastejo gor, bi se vprašal, če tole, kar zdaj sprejemamo, je v redu. Glejte, Evropska komisija tudi ves čas pravi, saj pokojninski sistem je stvar nas, kajne, Evropska komisija nam samo svetuje, mi pa sprejmemo ali pa ne, ampak, ustreznost pokojninskega sistema nas sprašuje in, kot sem rekla, ali so pokojnine v bistvu na nekem takem nivoju, da lahko ljudje s tem normalno živijo. Ker, ali veste, če bom zdajle nekaj sprejel, kar bo terjalo čez nekaj let veliko več denarja, kdo bo potem to reševal, ko denarja ne bo, ko ne bo take gospodarske rasti, ko ne bo toliko prihodkov v proračun, ko ne bo proračun kar zmogel dati milijardo v pokojninsko blagajno? Na to je opozoril tudi Fiskalni svet. Jaz mislim, da imamo bistveno premalo izračunov. Mi smo vsi za to, da se pač stvari izboljšajo in za te nove upokojence se dejansko tudi bodo, ampak, ali ne bomo s tem povzročil, ker ljudje pa vseeno imajo malo »računice« v glavi, tudi to, da se bodo hitreje upokojil, ker bodo zdajle še imeli dobre pogoje, lahko se pa to kmalu spet spremeni, ravno zaradi tega, ker ne bomo v nekem trenutku mogli zagotavljat in bo ena Vlada morala potem stvari zaostrit in spremenit, ker sicer bomo spet pred bankrotom, tako kot smo že bili pred leti. Skratka, karkoli se počne v pokojninski blagajni, mora bit zelo previdno in o tem govorimo velikokrat in ves čas, ampak, tisto, kar bi dejansko pričakoval od ministrstva je to, da se sistem najprej očisti vsega tistega, kar tja noter ne sodi in bi imel zelo bolj jasno sliko in bi se bolj videlo, kaj in kako, torej, kako je s prihodki in odhodki in, hm, kot je nekdo že rekel, kajne, mladi pravijo, saj mi tako ne bomo nobene pokojnine dočakal in se zato tudi ne ukvarjajo veliko s tem, kaj vplačujejo, tudi mnogi podjetniki ne in si izplačujejo, torej, plačujejo prispevke za minimalno plačo, kar na koncu pomeni, da bodo imel zelo mizerne pokojnine, ker pač sistem ni tak, da bi stimuliral, kajne. Če bi, mi smo predlagal pred leti, da je ves čas informativni izračun, da vsak mlad človek, ki vplačuje v blagajno, vidi, koliko vplačuje, kaj mu to pomeni za pokojnino in da v nekem trenutku, ko ima mogoče dobro plačo, ko je odplačal kredit za hišo, na primer, vplačuje nekaj več, zato da bo na stara leta nekaj imel. Ampak, za to rabiš, kajne, videt ves čas, kje si s svojim stanjem vplačila in kaj to na koncu pomeni zate. Nič od tega se ni naredilo. Mi če ne bomo stimulirali tistih, ki danes vplačujejo v blagajno, bomo imeli s pokojninsko blagajno ves čas problem, ker kot ugotavljamo vsi prebivalstvo se stara, upokojencev bo čedalje več, potrebe bodo čedalje večje, živimo dlje, odkrivamo več bolezni in tudi zdravila zanje, kar je vse na koncu dražje. Tako da jaz bom seveda podprla naše amandmaje, ker mislim, da so v danem predlog nekaj kar je še mogoče najboljše, čeprav ocenjujemo, da je ministrstvo tukaj premalo napora vložilo v to, da bi res imeli eno čisto in precej bolj jasno blagajno in izdatke iz nje, ker imamo tako zakompliciran sistem, da ga marsikdo ne razume, ampak očitno komu tudi to ustreza, ker si ljudje potem sami niti ne znajo izračunati, da bi se lahko razburjali, če kaj ni narejeno, tako kot bi bilo treba. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima Boris Doblekar. Izvolite.
Hvala za besedo.  Spoštovana Vlada, spet smo pri eni temi, ki je zanimiva za večino ljudi. Pokojnine so nizke, prenizke, premalo denarja imajo ljudje, da sploh lahko preživijo. Zdaj, vi ste tukaj državni sekretar mlad, jaz bi rad tukaj enkrat videl stare gospode in gospe, ki so bivšo in to državo vodili vse doslej in niso na tem področju naredili nič oziroma kje so zamočili, da je takšno katastrofalno stanje pri nas. Ljudje bi radi več denarja. Ne morejo tako živeti. Mi se tukaj pogovarjamo 6,5 evrov bomo dvignili, ne bomo dvignili, ali bomo mičkeno regres dvignili, ali bomo ta dodatek, oni dodatek. Jaz verjamem državni sekretar, da se trudite, ste mlad, ste padli notri v tole in verjamem, da ne boste s temi gasilskimi ukrepi mogli kaj dosti spremeniti. Povedano je že bilo, v času Janševe Vlade 2004 do 2008 so šle pokojnine 20 procentov gor. Zdaj pa vse stoji, stagnira, se gasi mičkeno tukaj, mičkeno tam, mal dodajamo, malo odvzemamo, bomo še malo dodali, pa ljudi hecamo in plahtamo. Dokler ne bomo naredili enega orng reza pa prave pokojnine reforme, ki bo popolnoma jasna vsakemu, ki jo bo tudi prebral, ki bo razumel, ne da bomo zdaj imeli, vsak ima drugačno prenzijo. Eden se je upokojil po onih pogojih, ta po tem, oni po tem, vsak ima drugi penzijon. Vsem je pa skupno to, da je nizek in prenizek. Jaz se skozi sprašujem kaj hudiča tamle čez mejo v Avstriji počnejo, da imajo tako lepe penzije. Pa ne mi potem odgovarjati, da imajo večji BDP in tako naprej. Kakšen je odmerni odstotek se vprašajmo. Pri kolikih letih hodijo v penzijo. On pod 1000 evrov praktično penziona nimajo. To je tam 1500 do 1800 penzije. Kaj je bilo pri nas tako narobe, do sedaj, da imamo tako nizke pokojnine. Ali mislimo to enkrat presekati pa popraviti ali ne. Kdo je kriv za to. In koliko časa bomo še to poslušali in se tukaj toliko pregovarjali in pogovarjali in vsak poslanec bo dal nek svoj predlog kako bo pa zdaj ta pokojninski sistem rešili. Ljudem je treba odgovarjati na vprašanja. Mene je sram, ker se z ljudmi pogovarjam, sem v Državnem zboru, izvoljen poslanec in me sprašujejo kdaj bom jaz imel večjo penzijo, jaz s tako penzijo ne morem več živeti, to ne gre nikamor. Mi smo odgovorni ljudem in dejmo enkrat to presekati in prerezati, pa ta demografski sklad ustanoviti, ki smo ga že zdavnaj predlagali, narediti prave pogoje, da bo dovolj denarja za pokojnine. Ljudje so delali, garali in si denar tudi zaslužijo. Dvojni status, se pregovarjamo ali bo 40 %, potem bo še dobil pokojnine pa celo plačo, plačal davke, prispevke. Ja, je pa še imajo to. Spet poglejte čez mejo. Ima, če dela po dopolnitvi pogojev za pokojnino ima tako plačo kot pokojnino, kar je tudi prav. In tako si tudi ljudje zaslužijo.  Moje mnenje je, dejmo enkrat že nekaj narediti, ne pa s temi mičkenimi gasilskimi prijemi po par evrov dviga penzije in tako naprej gasiti neke težave. In še enkrat, dejte mi odgovoriti, glede na to, da ste mlad, od kje izvirajo te težave, zakaj imamo tak nizke penzije, zakaj smo taki siromaki, kaj je pri nas tako narobe. V Avstriji, Italiji, pa drugje ne. Tam je vse v redu. Sploh ni težav, se o tem sploh ne pogovarjajo. Mi se pa durh pregovarjamo o tem, panezije so pa še kar take kot so bile. In to ne pelje več nikamor. In treba je nekaj konkretnega narediti, ker drugače bo to vse skupaj, ne vem kam to pelje. Pa, da mi ne bo kdo rekel, da je to populistično ampak to tako je. Tako je. Na cesti, ko se z ljudmi pogovarjaš, saj jih poznamo, jih imamo doma starejše. Pogledajo televizijo – malo čez mejo penzije viske, pri nas pa taka revščina. Dajmo to enkrat narediti nekaj, pa pogledati kje so težave. Pa še enkrat prosim odgovor zakaj vi menite, ki ste mlad, da je takšna situacija, kakršna je pri nas? Hvala lepa.
Hvala lepa.  Želi še kdo razpravljati? Ker ne že- Aja, izvolite.
Tilen Božič
Kar se tiče obstoječih upokojencev, kot rečeno, naslednjih nekaj, v dveh mesecih 5 % približno gor gredo pokojnine. Kar se tiče novih urejamo izboljšan dvojni status, se pravi večji delež dohodka. Dvigujemo vse odmerne odstotke v prehodnem obdobju. Kar se tiče na splošno, glede na to, da je razprava o amandmajih – ne podpiramo preostalih amandmajev, zagotovo pa podpiramo amandma nomotehčni od koalicije. Ključno sporočilo je seveda – splača se počakati in upokojiti v naslednjem letu. Zadnje vprašanje, ki ga je pa imel gospod Doblekar. Gre za to, da Avstrijci v povprečju delajo 5 let dlje in bistveno več prispevajo v pokojninsko blagajno. To je začetek odgovora.
Hvala lepa. Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo o tem sklopu 4 amandmajev.  Prehajamo k 16. Členu. torej v razpravo dajem 16. Člen amandmaja poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja. Prosim za prijavo. Hvala lepa. Besedo ima Suzana Lep Šimenko. Izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Poglejte, seveda pozdravljamo to, da ste predlagali dvig teh resnično najnižjih, vdovskih in družinskih, pokojnin s 33 na 38 %. S tem se absolutno strinjamo. Ne moremo pa se strinjati s dejstvom, da to uvajate na način, da se to dviguje postopoma. In dejansko teh 38 % stopi v veljavo komaj v letu 2024. Naš predlog amandmaja zato gre seveda v smeri, da teh 38 % nastopi takoj. Kar pomeni, da že prihodnje leto, ko zakon stopi v veljavo, bodo vse minimalne, vdovske in družinske, pokojnine najmanj 38 %. In seveda resnično ne vem s kakšnim razlogom ste prišli na to postopno dvigovanje. In računam na to, da boste ta naš amandma tudi podprli. Hvala.
Hvala lepa.  Želi še kdo razpravljati o tem amandmaju? Ker ne želi zaključujem razpravo tudi o tem amandmaju. V razpravo dajem 34. člen ter amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo tudi o teh amandmajih.  V razpravo dajem 125. člen ter amandma poslanske skupine Nove Slovenije, amandma poslanske skupine Levice in amandma poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja. Samo eno roko sem videl, zato. Suzana Lep Šimenko, imate besedo.
Najlepša hvala. V Slovenski demokratski stranki predlagamo, da se najvišji dodatni odmerni odstotek na podlagi novega 10. odstavka 37. člena, ki znaša v prvih šestih mesecih leta 2020 4,08, nato pa se za vsakega otroka dviguje za 1,36 %. Za kaj se gre? V Slovenski demokratski stranki ocenjujemo, da je vsak otrok vreden enako. In nenazdanje pozdravljamo to, da se odmerni odstotek pri pokojnini za vsakega rojenega ali posvojenega otroka lahko staršem dviguje. Ne zdi se nam pa prav, da se to na nek način omejuje, zato predlagamo, da se to prizna za čisto vse otroke, ne glede na to koliko otrok družina ima in s tem omogočimo tudi tistim, ki imajo več otrok, da pridobijo ta dodaten odmerni odstotek.  Veliko je bilo govora o tem, kako želite pomagati družinski politiki, staršem, na nek način tudi spodbujate to, da bi se družine odločile za več otrok, zato seveda računam, da boste ta amandma podprli. Hvala.
Hvala lepa.  Želi še kdo razpravljati o tem amandmaju? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo tudi o tem amandmaju.  V razpravo dajem amandma Poslanske skupine Levica za nov 125.a člen. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo tudi o tem amandmaju.  V razpravo dajem amandma Poslanske skupine Levica za nov 128.a in 128.b člen. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo tudi o tem amandmaju.  O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, 15 minut po prekinitvi 2. točke dnevnega reda.  S tem prekinjam to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, ki ga ni… /oglašanje iz klopi/ Ugotavljam, da ga ni.  Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici Mojci Žnidarič.  Izvolite.
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem! Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 33. nujni seji, 25. novembra 2019, obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. V predlogu zakona je bila na podlagi 122. člena Poslovnika Državnega zbora opravljena tudi splošna obravnava. Državni zbor je na 12. redni seji, 29. oktobra 2019, sprejel sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo.  Zakonodajno-pravna služba je predložen zakon proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno-tehničnega vidika in k njemu podala nekatere pripombe ustavnopravne narave. Ena pripomba se je nanašala na skladnost določbe z uredbo EU o prostem gibanju delavcev v Uniji, večina pa se jih je nanašala na notranjo usklajenost predloga zakona, na jasnost in razumljivost posameznih določb, ter na njihovo skladnost z nomotehničnimi pravili. Njihova predstavnica je pojasnila, da je v amandmajih poslanskih skupin koalicije velika večina pripomb ustrezno upoštevanih. Glede pripomb, ki jih predlagatelj ni upošteval oziroma glede katerih so predlagali dodatno obrazložitev pa so bila dana pisna pojasnila ministrstva. Posebej pa je obrazložila pripombo glede 5. člena, ki brezposelnemu državljanu države članice EU v primerjavi z našimi državljani nalaga dodatno obveznost znanja slovenskega jezika v okviru aktivnega iskanja zaposlitve ter določbo četrtega odstavka 54. člena, ki določa dva datuma zamika začetka uporabe nekaterih določb zakona. Odbor je prejel tudi mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki podpira predlagane spremembe, pri čemer poziva k urejanju posameznih segmentov urejanja trga dela na način, da bo v korist tako iskalcem zaposlitve kot delodajalcem. Uvodoma je predlog zakona predstavil predstavnik predlagatelja, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Po njegovi predstavitvi je sledila razprava, ki je potekala predvsem o dvigu minimalnega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, uvedbi vstopnega znanja slovenskega jezika za učinkovitejšo integracijo brezposelnih oseb, tujcev na trgu dela, povečanju števila ur začasnega ali občasnega dela upokojencev v posameznem koledarskem mesecu ter o črtanju sankcije v obliki znižanja denarnega nadomestila za osebe, ki se po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v treh dneh ne prijavijo v evidenco iskalcev zaposlitve. Po glasovanju o amandmajih je odbor v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval še o členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona v katerega so vključeni sprejeti amandmaji.  Hvala.
Hvala lepa.  Ker je zbor na 12. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možno.  Prehajamo na razpravo o členih in o vloženih amandmajih.  V razpravo dajem 2. člen ter amandma Poslanske skupine Levca. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo o tem amandmaju.  Ker so amandmaji poslanske skupine Levica k 3., 5., 13., 18. in 36. členu vsebinsko povezani, bomo o navedenih členih razpravljali skupaj.  V razpravo dajem torej 3., 5., 13., 18. in 36. člen ter amandmaje Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo o teh amandmajih.  V razpravo dajem 14. člen ter amandmaja Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo tudi o temu amandmaju.  V razpravo dajem 37. člen ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo tudi o tem amandmaju.  V razpravo dajem 47. člen ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem tudi to razpravo.  O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes čez 15 minut v okviru glasovanj, torej ob 15. uri.  S tem prekinjam to točko dnevnega reda in 29. izredno sejo Državnega zbora, ki jo bomo z glasovanjem nadaljevali ob 15. uri.  Hvala lepa.
Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje! Nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora.  Obveščam vas, da bo Državni zbor najprej opravil glasovanje o 1. točki nato pa še o 2. točki dnevnega reda.  S tem spoštovane poslanke in poslanci prehajamo na glasovanja. Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Hvala.  Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda.   Prehajamo na drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v okviru rednega postopka. Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 29. 11. 2019. Sedaj, spoštovane in spoštovani, odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 9. členu pod številko 1. Tu vas želim opozoriti, da je amandma vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k 126. členu pod številko 1. Če ta amandma ne bo sprejet postane navedeni amandma brezpredmeten. Če pa bo ta amandma sprejet postane amandma Poslanske skupine SDS k istemu členu pod številko 2 brezpredmeten.  Gospod Miha Kordič, v imenu poslanske skupine.  Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Upokojenci sploh tisti najrevnejši so težko pričakovali dvig pokojnin in odpravo nekaterih krivic, ki so nastale tekom krize. Dobili so reformo trga dela, ki pomeni še več segmentacije, še več prekarnosti in prav nikakršnega odpravljanja revščine upokojencev. Vse to je zapakirano v tako imenovani dvojni status. Da nekdo tudi po tem, ko je izpolnil pogoje za penzijo se naprej ostaja na trgu dela, še naprej dela in ob tem prejema določen odstotek svoje pokojnine, 40 odstotkov kot predvideva vladni predlog. Ampak to ni ukrep za to, da bi nekdo ostal delovno aktiven iz lastnega veselja, ker ima rad to, kar dela. To je ukrep za kompenzacijo prenizkih pokojnin, ki ne omogočajo preživetja. Nadaljnjo odpiranje vrat za to, da bodo ljudje delali do smrti, ker drugače ne bodo s penzijami kot so povezali začetka in konca meseca oziroma tega že sedaj ne morejo. Vlada namesto najnižjih pokojnin in njena koalicija ljudem ponujata delo, še več dela, slabe plače, še slabše pokojnine namesto odrešitev revščine. V Levici predlagamo, da se ta dvojni status črta, kar je potrebno je dvig najnižjih pokojnin ne pa to, da se ljudje zgarajo do smrti ne glede na to kako bi Vlada in koalicija nekaj takega rada videla.  Hvala.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci prehajamo na glasovanje.  Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti 62.  (Za je glasovalo 10.) (Proti 62.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Sedaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 9. členu pod številko 2. Tudi tukaj velja opozorilo, da je amandma vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k 11. in 126. členu pod številko 2. Če ta amandma ne bo sprejet postaneta navedena amandmaja brezpredmetna.  Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 26, proti 47.  (Za je glasovalo 26.) (Proti 47.)  Amandma ni sprejet.  Ker amandma poslanske skupine SDS k 9. členu ni bil sprejet, sta postala amandmaja istega predlagatelja k 11. in 126. členu pod številko 2 brezpredmetna.  Sedaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 16. členu.  Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 26, proti 47. (Za je glasovalo 26.) (Proti 47.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Odločamo o amandmaju poslanskih skupin LMŠ, SDS, SMC, SAB in Desus k 34. členu.  Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 1. (Za je glasovalo 46.) (Proti 1.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 125. členu pod številko 1.  Gospod Miha Kordiš, v imenu poslanske skupine.  Izvolite.
Hvala za besedo predsedujoči.  Ena izmed dobrih stvari, da ne rečem, praktično edina dobra stvar tega vladnega predloga je, da se ji nekoliko dviga odmerni odstotek. Ampak takoj naletimo na problem, tri probleme, če smo natančni. Prvič, ta dvig odmernega odstotka je nezadostne, glede na to kako nizke pokojnine za velik upokojencev so.  Drugič. Ta dvig odmernega odstotka je diskriminatoren zaradi tega, ker ignorira podrejen položaj žensk in diskriminacija, ki se dogaja na trgu dela in različni osmerni odstotki vsaj v obdobju, ki naj bi veljalo za obdobje varno starosti, odpravljajo. Torej dvig odmernega odstotka se više-manje dogaja samo za moške, ne pa tudi za ženske.  In tretji problem. spremembe, ki prihajajo v prakso s tem zakonom, veljajo samo za naprej, ne pa tudi za nazaj. S tem se dela silna krivica ljudem, ki so odšli v penzijo v zadnjih nekaj letih, zlasti v času krize. Zakaj? Upokojili so se pod slabšimi pogoji kot se bodo upokoji tisti, ki bodo odšli na zasluženo penzijo v naslednjem letu, leta kasneje oziroma tekom celega tega razpona šestih let, ko se postopoma odmerni odstotek dviguje.  V Levici predlagamo amandma, da ukrep za dvig odmernega odstotka ne velja samo za bodoče upokojence, ampak velja tudi za obstoječe upokojence, ki so se upokojili pod slabšimi pogoji kot jih določa ta zakon, ki bo sprejet oziroma bodo stopile v veljavo s tem zakonom.  Hvala.
Skušam natančno poslušati in ponovno nisem slišal kako boste glasovali.  Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, to kar sedaj počnemo ni prepričevanje drugih poslank in poslancev, ampak je obrazložitev lastnega glasu. Če imate pa besedo v imenu Poslanske skupine, pa obrazložitev glasu lastne poslanske skupine, ki se mora zaključiti na način, bom glasoval za ali proti. Prosim, da to upoštevate.  Prehajamo na obrazložitev glasu posameznih poslancev. Dr. Trček.  Izvolite.
Glasoval bom za amandma Poslanske skupine Levica.  Hvala za besedo.
Navdušili ste me. Najlepša hvala.   Gospa poslanka, izvolite.
Spoštovani predsedujoči!  Tudi jaz bom glasovala za amandma Poslanske skupine Levica.  Hvala.
Gospa Violeta Tomić, glasovali boste kako?
Da ne bi bilo kakršnegakoli dvoma, jasno, tudi jaz bom glasovala za amandma Poslanske skupine Levica.
Najlepša hvala.  Gospod poslanec, izvolite.
Hvala za besedo.  Tudi jaz bom glasoval za amandma, tako da, hvala.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Želi še kdo obrazložiti svoj glas? Žal ne. ugotavljam, da prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 42. (Za je glasovalo 31.) (Proti 42.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije k 125. členu pod številko 2.  Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 41. (Za je glasovalo 31.) (Proti 41.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 125. členu pod številko 3.  Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 26, proti 47. (Za je glasovalo 26.) (Proti 47.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica za novi 125.a člen.  Gospod Miha Kordiš, izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Podobno kot pri prejšnjem členu tudi pri tem členu v Levici predlagamo, da se dvigi odmernih odstotkov zgodijo za nazaj, le da ta člen ureja področje invalidskih in vdovskih pokojnin. Prav te pokojnine so med najnižjimi v državi. Obrnite se na kakšnega delovnega invalida vam bo povedal, kako to izgleda preživeti z 280 evri. Ne gre, ne gre. Najmanj kar je, ampak najmanj najmanj, tukaj sem sedaj postavil zelo nizek standard, je, da se tudi za tiste, ki so se invalidsko upokojili oziroma ki prejemajo vdovske pokojnine omogoči dvig odmernega odstotka za nazaj. Seveda veliko bolj pravičen ukrep bi bil to, da se sprejme amandma Levice ali pa, da bi se sprejel, kot smo ga za obravnavo na matičnem delovnem telesu predložili, da se absolutno najnižje penzije dvignejo na 442 evrov, kolikor je raven kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, penzije za polno dobo pa, da se dvignejo na 613 evrov, kolikor je prag dolgoročnih življenjskih stroškov. Slovenska družba je dovolj bogata družba, da nihče ne bi smel živeti v revščini in dejstvo, da imamo proračunski presežek ni nekaj, s čimer bi se lahko hvalili zaradi tega ker je ta proračunski presežek narejen na revščini upokojencev. In smo revščina upokojencev, prenizke penzije so tiste, ki ta proračunski presežek omogočajo. Hvala. Glasoval bom za.
Spoštovani, prav razmišljam ali moram ponoviti tisti traktat, ki je bil dolg 3 minute pri tem, ampak bom kljub vsemu to naredil.  Spoštovane in spoštovani! Ko vzamete besedo v imenu poslanske skupine ali lastnem, v fazi glasovanj, in mi smo sedaj v fazi glasovanj, obrazložim svoj glas in povemo, kako bomo glasovali. Vse ostalo je v bistvu izraba Poslovnika. Prosim, da se tega držimo.  Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, glasujemo. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 42. (Za je glasovalo 31.) (Proti 42.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Ker amandma Poslanske skupine Levica k 9. členu ni bil sprejet je postal amandma istega predlagatelja k 126. členu pod številko 1 brezpredmeten.  Sedaj pa odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica za nova 128.a in 128.b člena.  Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 42. (Za je glasovalo 31.) (Proti 42.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci smo zaključili glasovanje o amandmajih.  S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.   (nadaljevanje) Ker so bili v drugo obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona in ker predstavnica Vlade kot predlagatelja je v začetku predlagala v uvodni obrazložitvi, da zbor na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika zbora še na tej seji opravi tretjo obravnavo predloga zakona prehajamo na odločanje o navedenem predlogu. Opozarjam pa, da sklep ne bo sprejet, če bo temu nasprotovala več kot tretjina navzočih poslancev.  Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 4.  (Za je glasovalo 46.) (Proti 4.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Ugotavljam, spoštovane poslanke in poslanci, da je v drugi obravnavi bil sprejet amandma k 34. členu dopolnjenega predloga zakona. Na podlagi tretjega odstavka 138. člena Poslovnika sprašujem kvalificirane predlagatelje ali nameravajo k temu konkretnemu členu vložiti amandmaje? Ugotavljam, da ne.  S tem prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.  Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. Obveščam vas tudi, da me je Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada niste opozorili, da bi bil, zaradi amandmajev sprejetih na seji matičnega delovnega telesa oziroma Državnega zbora v drugi obravnavi predlog zakona neusklajen. S tem, spoštovane in spoštovani, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. V imenu poslanske skupine imate besedo gospod Miha Kordiš. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Če bi bili amandmaji, ki smo jih k temu zakonu predložili v Poslanski skupini Levica bili sprejeti bi premislili o morebitni podpori temu zakonu. Ker niso bili žal zelene luči za ta zakon ne moremo prižgati. Razlog je preprost. Ta zakon vpeljuje nekaj malega dobrega, to je ta dvig odmernega odstotka pa zelo veliko slabega. Ne odpravlja revščine upokojencev kot prvo, ampak upokojencem kompenzacijo za njihove nizke, prenizke pokojnine, da bi z njimi lahko normalno preživeli ponuja podaljševanje delovne aktivnosti, kar je eden izmed korakov proti temu, da bo naša družba delala do smrti in kmalu bomo tam, da nihče ne bo več sploh uspel zares užiti penziona iz preprostega razloga, ker bo iz naslova preživetja moral garati in garati. Sama penzija mu namreč osnovnih stroškov preživetja ne bo pokrila.  Drugi problem, ki ga ta zakon ima je, da tistih dobrih pridobitev dviga odmernega odstotka ne bodo deležni ljudje, ki so odšli v penzijo v zadnjih nekaj letih. Na tak način spet ustvarjamo nepotrebno dodatno razslojevanje upokojencev. Dviga odmernega odstotka bodo deležni samo bodoči upokojenci ne pa tudi obstoječi upokojenci. Tudi tisti ne, ki so na najnižjih invalidskih pokojninah, vdovskih pokojninah in tako naprej, kar je narobe. Kar je narobe, ker mislim, da nam je vsem, ki sedimo v tej dvorani jasno, da se krivice za nazaj ne popravlja iz enega samega izključnega razloga in to je, da se špara. Da se špara na najbolj revnih tako kot je v naši državi v navadi. V tem konkretnem slučaju se špara na najbolj revnih upokojencih.  Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Odpiram listi prijav za. Se opravičujem! Ali želi še kdo spregovoriti v imenu poslanske skupine.  Gospa poslanka, izvolite. Se opravičuje, ker sem vas skoraj spregledal bom pazil, da v bodoče ne bo tako.  Izvolite.
Je že v redu, hvala lepa.  V Poslanski skupini SMC ta predlog ocenjujemo kot dober. A ne glede na to, kar je bilo predhodno povedano gre za dvig odmernega odstotka. Torej, če bo ta predlog sprejet in kot kaže bo bodo upokojenci po 1. januarju prejemali višje pokojnine torej dviguje se odmerni odstotek za moške iz dobrih 57 na 63 in pol odstotka v predhodnem obdobju šestih let. Ravno tako pa predlog povzroča, da se ženskam odmerni odstotek ne bo nižal. To pomeni nekje 10 % višje pokojnine za vse. Ravno tako predlog dela na tem, ne samo da se povišujejo pokojnine, pač pa tudi s spodbudami podaljšuje delovno aktivnost. Slovenija je med državami članicami EU po odstotku delovne aktivnosti starejšega prebivalstva na samem repu. In tudi to ta problem naslavlja ta predlog zakona, ki ponuja neke spodbude, neke nagrade za ostajanje v delovni aktivnosti, in sicer za vsake naslednje leto po izpolnjenih pogojih za 3 %. Zato predlog ocenjujemo kot dober. Usklajen je v socialnem dialogu, dosežen je širok konsenz in menimo, da ga je potrebno podpreti. Hvala.
Hvala, gospa poslanka. Zelo jasno ste povedali stališče poslanske skupine kako bo ste glasovali.  Prehajamo na obrazložitev glasov posameznih poslancev. Odpiram listo za prijavo. Imamo štiri prijave.  Kot prva ste gospa Nataša Sukič, pripravite se gospod Miha Kordiš. Izvolite, gospa poslanka.
Hvala lepa za besedo.  Zakona, ki sledi light motivu koalicije povečevati delovno aktivnost za vsako ceno na račun najrevnejših, seveda, koalicije, ki je pred nedavnim želela revnim zaposlenim odvzeti dodatek za delovno aktivnost zato, da bi jih delovno spodbujali. Mislim, verjemi, če moreš. Koalicija, ki sedaj ponovno z isto sintagmo ali z istim light motivom nastopa pri tem zakonu, češ, povečevati je treba delovno aktivnost, se pravi, tudi tistih, ki so dali vsej te družbi, ki so dočakali svojo starost, ko bi se morali upokojiti, varno upokojiti, se seveda ne bodo mogli na ta način varno upokojiti, da bi lahko si zagotovili eksistenco ali pa bo pač privilegirala nekatere, ki bi radi delali in še poleg tega dobivali nekako mesečno rento v obliki 40 % pokojnine. Skratka, s tem zakonom je marsikaj narobe. To ni neka resna reforma, ki bi jo človek počasi pričakoval, ki bi nekako uredila situacijo upokojencev, ampak je samo še nadaljnji korak v razgradnjo sistema solidarnosti, na katerem je pač temeljila naša družba in zato seveda tega ne bom podprla. Hvala.
Hvala za vašo obrazložitev.  Besedo imate gospod Miha Kordiš, pripravite se gospa Violeta Tomić. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Kakšno leto dni nazaj so kolegi iz desne strani tega parlamenta vodili zakonodajno akcijo, ki je prav tako dvigala določene kategorije pokojnin tistih najnižjih, tistih, ki najtežje preživijo s svojim penzionom. Takratne njihove pobude v Levici nismo podprli, čeprav smo se vsebinsko z njo strinjali in smo tudi povedali zakaj. Ker je bila obljubljena vladna različica, ki naj bi sledila določilom koalicijske pogodbe in upoštevala, da je revščino med upokojenci treba odpraviti, kot prvo. In kot drugo, da je za dvig pokojnin potrebno napolniti pokojninsko blagajno na način, da delodajalci pravično prispevajo vanjo. Trenutno prispevajo manj kot prispevajo delavci sami. Pa se je zgodilo kot se je zgodilo. Danes smo lahko obravnavali vladni dokument in ugotovili, da smo bili naplahtani. Politično mi v Levici, kar se tiče preživetja pa uni upokojenci, ki morajo preživeti s 300, 400, 500 evriv penzijona. In seveda za tako pokojninsko reformo, ki je v resnici reforma trga dela, ki ljudi, ki so si zaslužili varno starost sili v mezdno delo iz golega naslova preživetja ne morem podpreti. Vendarle pa je tu neka trohica dobrega, ki se ji reče dvig odmernega odstotka, zato ne bom pritisnil niti na rdeč gumb. Naj pa ob tem dodam, da je proračunski presežek s katerim se tako rada hvala Vlada zgrajen izključno na tem, da upokojence tare revščina. Transfer iz proračuna v penzijsko blagajno se je v zadnjih nekaj letih zmanjšal iz več kot milijarde in pol na slabo milijardo. Kje je razlika? Skriva se v tistih najnižjih pokojninah, skriva se v tem, da en upokojenec ne more preživeti meseca drugače, kot da si cukra vodo, da sploh prinese notri te kalorije. In to, kolegice in kolegi, je sramota.
Hvala gospod poslanec.  Gospa Violeta Tomić, imate na razpolago dve minuti. Pripravi naj se dr. Franc Trček.  Izvolite.
Hvala predsednik za besedo.  Obrazložila bom svoj glas. Namreč ves čas, ko poslušam to argumentacijo, mi hodi skozi glavo legenda, ki pravi, da je Maria Antonieta rekla svojim podanikom, če nimate za kruh, pa jejte potico. Ravno tako mi zveni vladni predlog, ki reče, če ne morete s pokojnino preživeti, pa še delajte. Seveda tisti, ki so delali intelektualno, lažje podaljšajo svojo delovno dobo, večina tistih, ki so zgarani, ki so delali fizično, pač niti v sanjah ne morejo delati po upokojitveni dobi, mnogi ne dočakajo niti starostne pokojnine, ker so zgarani, obrabljeni, ker imajo poklicne bolezni. Dejstvo je, da je najrevnejši segment naše družbe ravno upokojenski. In ko smo začeli govoriti o pokojninski reformi, so vsi upokojenci, ki sem jih srečevala, z upanje v očeh spraševali, ali to se bo tudi za nas, ali odmerni odstotek bo dvignjen tudi za nas, in seveda, upala sem, da bom lahko odgovorila pritrdilno. S 1.januarjem se bo zgodila nova krivica, da bodo novi upokojenci lahko imeli višji odmerni odstotek, stari pa žal še vedno nižjega. Tako da, nikakor tega ne morem podpreti. Žalostna sem, da tudi stranke, ki se hvalijo in obljubljajo upokojencem, da bodo poskrbele za njih, in ki so prišle v parlament z glasovi upokojencev, danes mirno podpirajo ta socialno nepravičen predlog, ki bo našim upokojencem prinesel samo še več gorja. Naši upokojenci stikajo po smeteh, živijo v mrazu in si težko kaj privoščijo. Nikakor ne morem podpreti takega predloga.  Hvala.
Hvala gospa poslanka.  Sedaj imate besedo dr. Franc Trček. Izvolite.
Hvala za besedo predsedujoči.  Takoj bom rekel, da bom pri glasovanju vzdržan iz identičnih razlogov kot jih je navedel kolega Kordiš. Nekako sam sem se odločil, da v drugem mandatu ne sodelujem v razpravah, ki so bolj ali manj zgolj neki prazni partijski populizem kogarkoli že. Odposlušal sem večino tega kar ste danes govorili in ni se pogovarjalo o neki ključni zadevi. Pokojninska blagajna je podobna kot zdravstvena blagajna, tako imenovana pretočna blagajna. Ni tam kot si še vedno izkrivljeno določenih ljudje predstavljajo, da je neka štumfa, kjer piše Židan, Irgl, Sluga, Trček, pa se nekaj nalaga, potem pa, ko pride čas za penzion, se pa iz tistega počasi meče ven. Zdaj, ko in če se pogovarjamo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se v osnovi bi moralo pogovarjati o gospodarskem modelu razvoja te družbe in o tem kar jaz neuspešno že šesto leto Počivalšku tulim o strategiji pametne specializacije. Kaj delati in kako delati? Dokler bo kako delati to kaj tuli gospodarska Zbornica Slovenije in ker v glavnem prevzemajo koalicije, ker nekdo nekoga poboža po glavi, da je delavec klobasa ki se ga reže, dokler FURS vidi kdo ne plačuje, pa se nekako zapre oči, do takrat ne bo nekega preboja. Preboja ne bo tudi do takrat dokler ne bomo mi razmislili kaj bomo delali kot izvozno gospodarstvo, da bomo s tem lahko dvignili BDP, da bomo s tem lahko polnili pokojninske in tudi druge blagajne. Zgrešen gospodarski model najbolj po hrbtu udari mlade, na katere se pozablja. Kje imajo pa mladi milijardo evrov v proračunu? Pokojnine bi bile še slabše, če jih ne bi fugirali kot jih fugiramo, ampak to kar zdaj ubesedujem, glede tega se bolj sam s sabo pogovarjam, upam pa, da čez šest let bo neka druga sestava parlamenta tudi če jaz ne bom v njej, ki se bo tega zavedala.  Hvala za besedo.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prosim preverite glasovalne naprave. Hvala.     (nadaljevanje) Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasoval 46, proti 1.  (Za je glasovalo 46.) (Proti 1.)  Ugotavljam, da je zakon sprejet.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda.  Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, druga obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela v okviru rednega postopka.   Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 29. 11. 2019. Sedaj, spoštovane in spoštovani, odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 2. členu.  Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasoval 5, proti 46.  (Za je glasovalo 5.) (Proti 46.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 3. členu ob opombi, da je amandma vsebinsko povezan z amandmajema istega predlagatelja k 5., 13., 18. in 36. členu. Če ta amandma ne bo sprejet postanejo navedeni amandmaji Poslanske skupine Levica brezpredmetni.  Gospod Miha Kordiš v imenu poslanske skupine.  Izvolite.
Vladni zakon o urejanju trga dela je izjemno problematičen in mislim, da ni dobil dovolj javne pozornosti. Na prvo žogo se vladna stran hvali, da dviguje nadomestilo za brezposelnost, ampak prvič je treba povedati, da ta dvig nadomestila za brezposelnost nezadosten in ne prileze do ravnin minimalnih življenjskih stroškov, se pravi, do tega naračunanega zneska 613 evrov koliko jih ti porabiš za to, da približno sploh prideš skozi mesec.  Kot drugo. S tem / nerazumljivo/ členom se skriva cela serija problematičnih ukrepov, ki odrekajo pravice in stopnjujejo represijo nad različnimi kategorijami zaposlenih. Konkretno pri tem 3. členu gre za določbo, ki jo počrtava rasizem. Za tuje delavce iz tretjih držav vpeljuje tako imenovane jezikovne izpite. Jezikovne izpite, ki naj jih ljudi opravijo, če naj koristijo socialne pravice pri nas v primeru njihove brezposelnosti. Keč je v naslednjem te ljudje tudi, če ne znajo slovensko so očitno dovolj dobri, da švicajo občasno tudi umirajo na slovenskih gradbiščih, plačujejo, ko pa pride do tega, da bi koristili te svoje pravice in tudi zavarovanja iz dela pa je, kar naenkrat pomembno ali govorijo slovensko ali slovensko ne znajo. Delavec je delavec, človek dela, zasluži si pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo in zasluži si pokritje tudi takrat, ko je dela oropan že zlasti, če je ta to pokritje sam prispeval.  V Levici predlagamo črtanje teh jezikovnih izpitov.  Hvala.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 3. členu.  Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasoval 5, proti 66.  (Za je glasovalo 5.) (Proti 66.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Ker amandma Poslanske skupine Levica k 3. členu ni bil sprejet so postali amandmaji istega predlagatelja k 5., 13., 18. in 36. členu brezpredmetni.  Sedaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levice k 14. členu pod številko 1. Če bo ta amandma sprejet postane amandma Poslanske skupine Levica k istemu členu pod številko 2 brezpredmeten. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 25, proti 45. (Za je glasovalo 25.) (Proti 45.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 14. členu pod številko 2.  Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 42. (Za je glasovalo 28.) (Proti 42.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 37. členu.  Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 5, proti 46. (Za je glasovalo 5.) (Proti 46.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 47. členu.  Glasujemo… /oglašanje iz klopi/ Gospod Kordiš v imenu poslanske skupine.  Izvolite.
Hvala za besedo. Prej sem govoril o diskriminaciji na podlagi znanja jezika, ampak v tem zakonu kar mrgoli še drugih represivnih ukrepov in odrekanja pravic še drugim kategorijam delavcem. Konkretni primer, tu so delavci, ki ne prihajajo iz držav Evropske unije, pa tudi zanje veljajo nianse rasizma in jezikovni izpiti. Žal je bil to en iz amandmajev Levice, ki je bil zavrnjen. Zavrnjena je bila tudi pobuda, da se ižčrta iz zakona odjava iz zavoda v kolikor pride do kršitve. Se pravi, da se delavca odjavi iz zavoda ob njegovi prvi kršitvi, še posebej, ker ta zakon v 37. členu počne nekaj ravo nasprotnega za delodajalce. Se pravi, takoj ko delavec nekaj naredi narobe ali pa domnevno naredi narobe se ga črta iz evidenc, se mu na tak način onemogoča koriščenje njegovih pravic, socialnih ali iz dela. Takrat pa, ko se pogovarjamo o delodajalcih je pa trend ravno nasproten. In ta zakon združuje oboje, po eni strani zaostruje represijo nad delavci, po drugi strani pa rahlja manevrski prostor za delodajalce, jim niža globe, uvaja razpone, še posebnega odpustka pa so deležni neki mali kapitalistki. Ta odpustek lahko znaša tudi v znesku tisoč 500 evrov nižje globe. V Levici črtamo del, ki za delodajalce, ki kršijo delavska pravice niža globe. Pred manj kot mesecem dni smo obravnavali letno poročilo o delovni inšpekciji iz katerega je zelo jasno razvidno, da trend rasti kršitev delavskih pravic v tej družbi vztraja, da so goljufivi delodajalci vedno bolj iznajdljivi, kar nam zgovorno priča o tem, da če kaj, globe niso previsoke, globe so kvečjemu prenizke. Prav tako predlagamo črtanje globe za upokojence. Se pravi, ta zakon določa tudi, da upokojenci lahko delajo, določa kakšne urne postavke so lahko deležni in določa tudi globe v kolikor pride do kršitev. Ne, za kršitve so odgovorni delodajalci, ne delavci. Delavci so tisti, ki so šibkejša stranka. Njih je potrebno zaščititi. Tudi ko posegajo po nelegalnih ali po legalnih oblikah dela so v to prisiljeni iz naslova golega preživetja. Na drugi strani slabi delodajalci to počnejo iz naslova golega pohlepa. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 47. členu.  Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 5, proti 48. (Za je glasovalo 5.) (Proti 48.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. S tem ugotavljam, da smo zaključili razpravo o amandmajih in tudi drugo obravnavo predloga zakona. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili sprejeti, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev sprejetih na matičnem delovnem telesu predlog zakona neusklajen.  Glasujemo.  Imate željo za obrazložitev? Gospod dr. Trček, v imenu Poslanske skupine. Izvolite.
Predsedujoči, imam dolžnost ne željo. Poglejte, zagovornik načela enakosti, ki ga je takrat naredil etično moralni SMC pravi ob drugem, da je predlog zakona, ki določa zahtevo postopnem znanju slovenskega jezika v 3.in 5. členu, kar je prej govoril kolega Kordiš, v neskladju z direktivo 98 iz leta 2011 in uredbo EU, št. 492 iz istega leta, citiram:  »Saj neopravičeno razlikuje med registrirano brezposelnimi osebami na podlagi osebne okoliščine državljanstva, posredno pa lahko tudi na podlagi drugih osebnih okoliščin.«, konec citata.  Zdaj, s kolegico Lidijo sva bila na štajerski gospodarski zbornici kjer je ekipa iz ekonomske fakultete naredila študijo o napotenih delavcih v tujino. Gre za okrog 70 tisoč delavcev. Tričetrt jih je nedržavljanov Republike Slovenije, 51 % gredo napoteno delati v glavnem gradbeništvo, transportu, v premajhnem številu na nekem tehnično-strokovnem delu v Nemčijo, 13 % v Belgijo, če sem si prav zapomnil, 12 % v Avstrijo, 9 % v Italijo in še nekaj v druge sosednje države. ti ljudje seveda plačujejo, dvigujejo naš BDP, plačujejo v naše blagajne, veste, in ko sem poslušal ta nek šepet kolegov, jih ne bom tukaj imenoval in njihovo kao modrovanje, sem se spomnil kako pa je bilo, ko je sosednja Avstrija hotela določene, dajmo reči, otroške doklade zniževati na podoben način. takrat smo cmerarjevsko bentili, ne dovolj aktivno in učinkovito, zdaj se sami gremo dva odtenka iste zadeve, ki jo jaz imenujem mikrofašizem in ki je v neskladju z evropskim pravnim redom in to je to kar vi zdaj prenašate v zakon in v ponedeljek in v torek bom na Kosacu, kjer se bomo pogovarjali o večpravne države v Evropi. Največja nevarnost za pravno državo v Evropi so takšni politiki in tovrstno neodgovorno početje in uvajanje mirkofašizma. Tudi zaradi tega bomo v levici glasovali proti.  Hvala.
Hvala.  Spoštovane poslanke spoštovani poslanci, želi kdo spregovoriti v imenu poslanske skupine še? Če ne, v lastnem imenu.  Gospod Miha Kordiš, izvolite.
Hvala za besedo. Ravnokar stre lahko prisluhnili tovarišu Trčku, ki vam je povedal nekaj o dopisu kot smo ga prejeli s strani zagovornika načela enakosti. Naj dodam samo naslednjo sklepno misel, ki naj služi kot obrazložitev temu zakaj bom glasoval zoper ta zakon.  Iz vladno koalicijske večine ki ga je pripravila namreč zelo pogosto lahko slišimo o pravni državi. Pravna država to pravna država ono, ampak kolegice in kolegi, ki stojite za tem zakonom, vaša pravna država ščiti vsakega delodajalca ne glede na to koliko je ta slab, koliko delavca izkorišča in koliko ga goljufa, hkrati pa ta ista vaša pravna država niti dobrega delavca ne bo nikoli nagradila. Zakon ureja trga dela kot ga imamo, je protisocialen, mestoma celo rasističen, globoko protidelavski in je pač tak kot dopis, ki bi ga pričakovali na gospodarski zbornici. Hvala.
Spoštovane poslanke spoštovani poslanci, preverite delovanje glasovalnih naprav! Hvala.  Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 5. (Za je glasovalo 44.) (Proti 5.) Ugotavljam, da je zakon sprejet.   S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 29. izredno sejo zbora.  Želim vam prijeten vikend.  Nasvidenje.