28. izredna seja

Državni zbor

15. 11. 2019
podatki objavljeni: 15. 11. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci! Gospe in gospodje!  Začenjam 28. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.   Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: mag. Dejan Židan, Jelka Godec, mag. Marko Koprivc, dr. Matej Tašner Vatovec, dr. Franc Trček od 12. ure dalje, Iva Dimic od 12. ure dalje, Felice Žiža, Ferenc Horvát od 18. ure dalje, mag. Matej Tonin od 16. ure dalje, Jernej Vrtovec od 16. ure dalje, Tadeja Šuštar od 17.30 dalje, Luka Mesec, Željko Cigler, Franc Jurša od 16. ure dalje, Samo Bevk od 16. ure dalje. Na sejo so bili vabljeni predstavniki Vlade.   Vse prisotne lepo pozdravljam!  Prehajamo na določitev dnevnega reda 28. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 15. novembra 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da se za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.   Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje naprav.   Glasujemo. Navzočih je 50 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče.   (Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.     Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA V ZVEZI Z ZAŠČITO PITNE VODE NA OBMOČJU LJUBLJANSKEGA VODONOSNIKA.  Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 25 poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 25 poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.   Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavniku predlagatelja dr. Anžetu Logarju.   Izvolite.
Hvala, predsedujoči za besedo.   Lep pozdrav poslanke in poslanci! Pozdrav ministru za okolje in prostor.   V razvitem svetu, pa tudi ne, tudi tam, kjer velja zdrava kmečka pamet velja, da odplak ne pelješ nad zbirališčem svoje pitne vode oziroma da kanalizacije ne hraniš nad svojim lastnim vodnjakom. Vendar pa Mestna občina Ljubljana nad vodovarstvenim zajetjem Kleče,         ki nudi vodo Ljubljanski kotlini skoraj 300 tisoč prebivalkam in prebivalcem pa tudi obiskovalcem Ljubljane. Gradi kanalizacijski vod centralne čistilne naprave.   Po mnenju civilnih iniciativ in nevladne okoljske organizacije Alpe Adria Green, se projekt realizira na osnovi neprimernega prostorskega aka in sicer na vodovarstveno območju od Broda do Ježice. Alpe Adria Green, ki je v izboru najbolj neekološke osebnosti leta na vrh črne liste za leto 2018 uvrstila prav Mestno občino Ljubljana, je pred časom pripravila precej obsežno analizo v kateri med drugim piše, citiram: »Grožnja onesnaževanja vodonosnika iz kanala C0 je objektivno prisotna. Poškodbe kanala C0 in iztekanje nevarnih odpadnih voda v vodonosnik bi oslabile njegovo funkcijo prečiščevanja vode iz reke Save. Ljubljana bi lahko izgubila na nenadomestljivi vodni vir in ostala brez pitne vode.«  Skrbi dejstvo, da Mestna občina Ljubljana gradi to kanalizacijo brez nekega jasnega načrta po trasi, ki je že na videz po »otrofoto« posnetih popolnoma neprimerna, ne po najkrajši liniji, ampak preko meandrov, kar dodatno poveča nevarnost poškodb na omrežju in da gradi na podlagi gradbenega dovoljenja, ki ga je po mnenju strokovnjakov dobila s prevaro. Okoljevarstveniki opozarjajo, da gre za gradnjo objektna na aktivni geološki prelomnici, kjer so potresi stalnica v daljših časovnih razdobjih, kar potrjuje tudi geološko poročilo, ki je priloženo k temu projektu in ugotavlja, da trasa ni najbolj primerna za izgradnjo takšnega objekta. Strokovnjaki s področja komunalnega inženirstva, geomorfologije, varstva okolja, hidrogeologije in drugih sorodnih strok so prav tako ocenili, da predvidena izvedba ne omogoča popolne nepropustnosti kanala za fekalije in je zato pitna voda v bodoče hudo ogrožena v kolikor se bo ta projekt izpeljal do konca.  To posebej opozarjam v luči dejstva, da je bila 17. novembra 2016 v Državnem zboru izglasovana dopolnitev ustave s 70a členom, med predlagateljem je bil med drugimi tudi aktualni minister za okolje in prostor, ki pravi vsakdo ima pravico do pitne vode, vodni viri so javno dobro v upravljanju države in vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo. Če se z onesnaženjem zaradi nespametnega projekta pitna voda onesnaži se s tem krši 70a člen ustave. Pravica do čiste pitne vode je ustavna kategorija, vse aktivnosti v zvezi z njo torej presegajo namen ali pa kapacitete ali pa pristojnosti Mestne občine Ljubljana, oziroma lokalnih oblasti in so stvar širšega javnega pomena, torej tudi stvar Državnega zbora in Vlade Republike Slovenije.  Zdaj glede na navedeno prebivalce Mestne občine Ljubljana pa tudi vse tiste, ki v občini delajo ali ki so zgolj na obisku opravičeno skrbijo nepravilnosti v postopku, ki povečuje nezaupanje in v izgradnjo tega projekta in tudi v dobronamernost tega projekta.  Lastniki kmetijskih zemljišč, ki nasprotujejo kanalizacijskemu kanalu C0 prek vodovarstvenega območja so v bistvu v tem pogledu zadnji branik ustavnega varovanja pravice do pitne vode. Praktično vsak postopek pri izvajanju tega projekta priča o tem, da so bile kršitve, da so določene institucije umanjkale, niso opravile svojega dela, ali pa so kršile svoje normativne podlage in dopustile in še dopuščajo da se projekt izvaja naprej.         Kot sem rekel, kljub temu da naj bi kanalizacija tekla čez vodno zajetje, ta projekt po mnenju ARSA, po mnenju Ministrstva za okolje in prostor v preteklosti ne potrebuje presoje vplivov na okolje. Razumi, kdor more.   V tem projektu se tudi ne spoštuje zasebna lastnina. Izvajalec del kot buldožer rovari po zasebnih zemljiščih, na katerih nima služnostne pravice, dela zunaj dovoljenja gradbenega dovoljenja, ki mu omejuje pas na šest metrov, pa prosto razpolaga s 16-metrskim prostorom, za sabo pušča mrtvico s kamni na rodovitnih kmetijskih zemljiščih. Tistim posameznikom, ki branijo svojo lastnino, pa s pomočjo sodstva grozi s 5 tisoč evrov odškodnine, za vsak dan ko želijo ohraniti svoje lastno zemljišče.   Naj vam povem, kaj je v enem od poslanskih vprašanj odgovorilo Ministrstvo za okolje in prostor v zvezi s kanalom C0 in njegovo lokacijo, citiram: »Kljub temu pa lahko ocenimo, da izbrana trasa predstavlja potencialno nevarnost za vodni vir, saj poteka neposredno preko ožjega vodovarstvenega območja s strogim režimo varovanja 2A, dotika pa se tudi najstrožjega vodovarstvenega območja.«  Uradno mnenje Ministrstva za okolje in prostor. Uradno mnenje Ministrstva za okolje prostor. Sprašujem se, zakaj do sedaj ni nič v zvezi s tem naredilo. Morda je čakalo na to sejo, morda je čakalo na iniciativo Državnega zbora, da sprejme ustrezne sklepe, na podlagi katerih ministrstvo potem lahko ukrepa. Po mojem mnenju bi sicer moralo in lahko ukrepalo že po lastni iniciativi, ampak kot poslanec, kot izvoljenec ljudstva, želim narediti vse, kar je v moji in kar je v naši moči, da poskrbimo za ustrezno podlago za ukrepanje.   Zato predlagamo štiri sklepe, ki smo jih potrdili na odboru prejšnji teden. Moram priznati, da je bila zelo konstruktivna razprava, da so poslanci vseh poslanskih skupin razen Levice, ki so manjkali, ki so se opravičili, izpostavili prave dileme in prave teme in upam, da bo ta duh prevladal tudi danes v tej dvorani in da bomo potrdili naslednje sklepe.   In sicer, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da v okviru svojih pristojnosti takoj zagotovi spoštovanje ustavne in neodtujljive pravice do zasebne lastnine ter zaščito vseh virov pitne vode kot ustavno varovane kategorije s pripravo ustreznih zakonskih podlag in podzakonskih predpisov za izvrševanje 70.a člena Ustave Republike Slovenije.   Naprej; Državni zbor priporoča Ministrstvu za okolje in prostor, da v okviru svojih pristojnosti in na podlagi pravnih sredstev, ki jih dopušča veljavna zakonodaja, nemudoma sprejme vse ukrepe, s katerimi bodo pridobitve vse zahtevane dokumentacije o projektu in presoji vplivov na okolje, zadržal oziroma ustavil gradnjo kanalizacijskega kanala C0 na spornem kraku od Broda od Ježice.   Dalje; Državni zbor priporoča Ministrstvu za okolje in prostor, da v primeru ugotovljenih morebitnih nepravilnosti, ki bi izhajale iz rezultatov revizije postopka in drugih nadzorstvenih postopkov, sproži ustrezne postopke ugotavljanja kazenske, disciplinske in civilne odgovornosti; ter Državni zbor Republike Slovenije priporoča Ministrstvu za okolje in prostor, da preveri pravilnost postopov umeščanja trase C0 voda v prostor.  Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani minister. Čas za besede in izmikanja je minil, sedaj je prišel čas za ukrepanje. Verjamem, da če bomo te sklepe potrdili, in če jih bomo potrdili z veliko večino, bo Ministrstvo za okolje in prostor tudi ustrezno ukrepalo.
Hvala lepa.   Predlog priporočila je 15. novembra 2019 kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.   Za predstavitev poročila odbora, dajem besedo predsedniku Edvardu Pauliču.   Izvolite.
Spoštovani predsedujoči,         predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!  Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 22. nujni seji z dne 15. 11. 2019 kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila v zvezi z zaščito pitne vode na območju ljubljanskega vodonosnika, ki ga je Državnemu zboru v zahtevi za sklic izredne seje Državnega zbora v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. V poslovniškem roku sta bila vložena amandmaja poslanske skupine SDS k 1. in 2. členu. Tekom poteka seje sta bila vložena še amandmaja koalicijskih poslanskih skupin za novo 3. in 4. točko priporočila. Predstavnik Poslanske skupine SDS je v imenu predlagatelja podal dopolnilno obrazložitev k predlogu priporočil. V svojem izvajanju je podobno kot danes izpostavil več razlogov, iz katerih naj bi izhajala spornost gradnje kanalizacijskega voda preko vodovarstvenega zajetja Kleče, ki jo izvaja Mestna občina Ljubljana.  Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je poudarila, da amandmaja poslanske skupine SDS ustrezno odpravljata pripombe, ki so jih imeli k predlogu priporočila. Predstavnik Ministrstva za okolje in prostor je izpostavil, da investitor še ni pridobil vseh gradbenih dovoljenj. Po podatkih, ki izhajajo iz opravljenih nadzorov Inšpektorata za okolje in prostor investitor izvaja dela na območjih, kjer imajo pridobljena pravnomočna gradbena dovoljenja. Na območjih, kjer gradbenih dovolj še nima pa se gradnja ne sme izvajati. Inšpektorat je v preteklosti izvedel tudi nekaj nadzorov same gradnje kanala, ki pa so pokazali, da gradnja poteka v skladu s projekti za izvedbo in izdanimi gradbenimi dovoljeni ter nepravilnosti ni ugotovil.  Poudaril je, da je ministrstvo po opozorilih na nepravilnosti pri izvedbi projekta nemudoma naročilo revizija vseh postopkov. Revizija je pokazala na sum nepravilnosti v odločitvah in slabe prakse v postopkih predvsem v smislu sledljivosti in kontrole, zato je minister že izdala navodila kako prakse izboljšati. Izvajata se pregled postopka umeščanja projekta v prostor in pravni pregled zakonitosti izdanih odločb. Prav tako je bila naročena recenzija tehničnih rešitev projekta, razpis pa bo, zaradi slabega odziva in neprimernosti ponudb potrebno ponoviti. Predstavnik Alpe Adria Green ter predstavnika krajanov so se v svoji predstavitvi stališč navezali na razpravo predlagatelja in izrazili nasprotovanje gradnje kanalizacijskega kanala preko vodovarstvenega območja. V razpravi je bila izražena enotna podpora poslank in poslancev k predlogu priporočila, saj je skrb za pitno vodo prioriteta, zato je treba pri tem projektu storiti vse, da se prepreči ogrožanje vodovarstvenega območja od Broda do Ježice. Glede na številne očitke o različnih nepravilnostih, postopkih je nujno, da državne inštitucije v skladu s svojimi pristojnostmi te postopke revidirajo in ob ugotovitvi morebitnih napak poiščejo ustrezne rešitve glede nadaljnje izvedbe.  Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje kazenske, disciplinske in civilne odgovornosti ter vprašanje pravilnosti postopkov umeščanja trase cevovod v prostor. Po razpravi je odbor sprejel amandmaje Poslanske skupine SDS k 1. in 2. točki in amandmaja koalicijskih poslanskih skupin za novi točki 3. in 4. priporočila. Nato je glasoval še o vseh delih predloga priporočila skupaj in jih sprejel.
Hvala lepa.   Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, Simonu Zajcu, ministru za okolje in prostor.  Izvolite.
Simon Zajc
Hvala, gospod podpredsednik.   Spoštovane poslanke in poslanci!  Ohranjanje in varovanje nacionalnih bogastev in virov, največja možna zaščita vodnih virov, skrb za javni interes in skupno dobro so ključna načela vgrajena v delovanju Vlade in v delovanje Ministrstva za okolje in prostor. Z zapisom pravice do pitne vode v slovensko ustavo v letu 2016 je bila ta pravica v naši državi zaščitena na najvišji ravni. V že veljavni zakonodaji s področja varovanja okolja in voda pa so že določeni ukrepi in postopki, ki zagotavljajo, da načrtovani posegi naj bi bili začasno, da ne bi začasno, niti trajno         vplivali na poslabšanje vodnega režima ali stanja voda.  Kadar se načrtuje takšne posege, je treba v skladu z Zakonom o vodah predhodno pridobiti vodno soglasje ali mnenje, ki ga po natančni proučitvi projekta izda Direkcija Republike Slovenije za vode. Za vodna telesa, ki so namenjena za javno oskrbo s pitno vodo, se zaradi zaščite pred onesnaženjem, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali njeno količino z uredbo Vlade določi vodovarstveno območje na katerem se omeji ali tudi prepove dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Na teh območjih se lahko tudi zaveže lastnike zemljišč, da izvršijo ali dopustijo izvršitev ukrepov s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.   Projekt, ki je sprožil današnjo razpravo v Državnem zboru, je projekt odvajanja in čiščenja odpadne vodena območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Projekt se že izvaja. Priprava in usklajevanje projekta med tremi občinami, Ljubljano, Medvodami in Vodicami, Ministrstvom za okolje in prostor kot posredniškim organom SVRK, kot organom upravljanja in komisijo Jaspers, je potekala v letih 2015 in v letu 2016. Vlogo za sofinanciranje sta potrdila tako Ministrstvo za okolje in prostor kot SVRK, neodvisni strokovni pregled vloge preden je bila posredovana na evropsko komisijo, je opravila tudi komisija Jaspers. Evropska komisija je na podlagi pregleda vloge ter zahtevanih dodatnih pojasnil v avgustu leta 2017 potrdila projekte z izdajo izvedenega sklepa o odobritvi finančnega prispevka za velik projekt odvajanja in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Ministrstvo za okolje in prostor je potem novembra 2017 izdalo sklep o sofinanciranju projekta. Občine so oktobra 2017, posredovale investicijski program in sklepe o potrditvi le tega. V proračunu je bil nato odprt načrt razvojnih programov, projekt je bil vnesen v informacijski sistem EMA. Projekt je razdeljen v tri dele. Je v različnih fazah izvajanja. Pogodbe z izvajalci za prvi in drugi del projekta so podpisane, kontrola postopkov javnega naročanja je bila izvedena, pogodbe o sofinanciranju za prvi in drugi del projekta so tudi podpisane. Gradnja za prvi del projekta poteka, za drugi del je v izdelavi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobljeno je delno gradbeno dovoljenje in potekajo pripravljalna dela. Pričela se je tudi gradnja na posameznih delih tretjega dela projekta.  Del projekta poteka preko ljubljanskega vodonosnika, kjer je določeno vodovarstveno območje in vodovarstveni režimi z uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja. V zvezi z gradnjo cevovodov za odpravno vodo, uredba določa pogoje gradnje na območju predvidenega odvodnega kanala C0. Gradnja cevovodov za odpadno vodo je na vodovarstvenih območjih 2A, 2B, 3A in 3B dovoljena, če so v postopku izdaje vodnega soglasja za gradnjo opredeljeni vplivi na vodni režim in stanje vodnega telesa ter je izdano vodno soglasje, pri čemer pa mora biti cevovod po katerem se očiščena odpadna voda odvaja v vodotok, izveden tako, da je preprečeno ponikanje v podzemno vodo ali zajetje. Pred uporabo preverjena vodotesnost interne kanalizacije s standardiziranimi postopki in za javno kanalizacijo kanalizacijsko omrežje pred uporabo preverjena vodotesnost v skladu s standardiziranimi postopki.  Direkcija Republike Slovenije za vode je v letu 2018 izdala vodno soglasje ter mnenje o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda. Tako vodno soglasje, tako vodno soglasje kot mnenje sta pravnomočna. Gradnja cevovoda pa je dopustna šele na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Eden od ključnih materialnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja je izkazana pravica graditi, kar se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja načeloma izkazuje kot lastninska ali služnostna pravica. Po podatkih s katerimi razpolagamo, Mestna občina Ljubljana kot investitor, še ni pridobila vseh gradbenih dovoljenj za celoten potek cevovoda. Po podatkih, ki izhajajo iz upravnih nadzorov inšpektorata za okolje in prostor, investitor izvaja dela na območjih kjer ima pridobljena pravnomočna gradbena dovoljenja. Investitor del ne more in ne sme izvajati na delih kjer gradbenih dovoljenj še nima pridobljenih.         Inšpektorat za okolje in prostor je izvedel že več nadzorov gradnje povezovalnega kanala C0, ki pa so pokazali, da gradnja poteka v skladu s projekti za izvedbo in izdanimi gradbenimi dovoljenji in nepravilnosti ni ugotovil. Od skupno šestih nadzorov so bili štirje inšpekcijski postopki že ustavljeni, dva še potekata. Vlada se zaveda pomembnosti obravnavane problematike, tako z vidika stvarnopravnih razmerij glede posameznih zemljišč po katerih ali ob katerih je določena trasa kanalizacijskega kanala, kakor tudi vprašanje javnega interesa z vidika presoje vplivov na okolje.  Ministrstvo za okolje in prostor se je takoj, ko je bilo opozorjeno na sum nepravilnosti pri izvedbi projekta kanala C0 odzvalo in pristopilo k aktivnostim s katerimi nameravamo raziskati celoten proces dogajanja. Ugotoviti je potrebno ali je v postopkih tako umeščanja v prostor kot izdelave dokumentacije prišlo do kakšnih nepravilnosti, do takšnih nepravilnosti katerih posledica bi dejansko lahko povzročila ogrožanje vodonosnika Ljubljanskega polja in pitne vode prebivalcem Ljubljane. Naročil sem revizijo postopkov, ki jih je vodili ministrstvo, recenzijo tehničnih rešitev projekta, pregled postopka umeščanja projekta v prostor in pravni pregled zakonitosti izdanih odločb. Revizija je pokazala na sum nepravilnosti v odločitvah in slabih praks v postopkih, predvsem v smislu sledljivosti in kontrole. Zato sem že izdal navodila organom v sestavi, se te prakse izboljšajo in kako naj jih izboljšajo.  Zaradi skrbi za vodonosnik je ministrstvo izvedlo javna naročila za recenzijo tehničnih rešitev kanala C0. Razpis žal ni bil uspešen zaradi slabega odziva ter neprimernosti prispelih ponudb, zato ga bomo ponovili. Pregled postopka umeščanja projekta v prostor in pravni pregled zakonitosti izdanih odločb pa že potekata. Na podlagi ugotovitev bodo sprejete odločitve, ki bodo odgovorne in zakonite. Ocenjujemo, da je nekaj časa še na razpolago, saj se dela na celotni trasi ne izvajajo, ker investitor še ni pridobil vseh gradbenih dovoljenj. Skrb za okolje in skrb za vodne vire pitne vode je ključno vodilo Ministrstva za okolje in prostor. Delati po pravilih, ki jih določajo zakoni pa prav tako. Ta pravila morajo veljati za vse. In če se bodo izkazale nepravilnosti v delu ministrstva, občin ali drugih organov preteklosti se bomo do vseh opredeljevali po popolnoma enakih standardih. Sočasno se zavedamo tudi odgovornosti do proračunskih sredstev, saj so v projekt investirana pomembna evropska in državna finančna sredstva. Trudili se bomo zaščititi tudi ta sredstva. A še enkrat poudarjam, da v skladu z vsemi predpisi, z vsemi standardi in dobro prakso.   Naše ministrstvo vse sklepe, ki jih je prejšnji petek sprejel Odbor za infrastrukturo in okolje Državnega zbora in ki so predlagani v sprejem na današnji seji Državnega zbora dejansko že izvaja. Bo pa, če bodo sklepi sprejeti na današnji seji Državnega zbora, to pomembna podpora Vladi in ministrstvu pri izpeljavi vseh aktivnosti, katerih namen je natančna preveritev že izvedenih postopkov in ugotovitev dejanskega stanja. Z vso skrbnostjo pa se spremljajo tudi postopki, ki so sedaj v tem trenutku še v teku, ker, kot sem že povedal, investitor za celotno traso še ni pridobil vseh gradbenih dovoljenj. Delo na Ministrstvu za okolje in prostor poteka proaktivno in vsem občinam, kot investitorjem, je na voljo tudi naša strokovna pomoč in podpora. Vse naše aktivnosti so usmerjene v zaščito vode, odpravo dvomov in posebno skrb vlagamo v to, da se v postopkih in odločitvah ne bi storile napake, ki bi kljub dobremu namenu lahko zaradi naglice ali pa pravne oziroma postopkovne nepravilnosti potem imele negativne učinke.  Hvala.
Hvala lepa.   Sledi predstavitev stališ poslanskih skupin.   Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavil Gregor Perič.   Izvolite.
Hvala lepa, gospod podpredsednik.   Kolegice in kolegi! Minister, državni sekretar! Lep pozdrav vsem!  Voda je nujna za življenje vsakega živega bitja in neprecenljiva dobrina, ki mora biti zagotovljena vsem.        V Sloveniji je pravica do pitne vode od leta 2016, ko smo poslanci soglasno oziroma bom rekel tako, brez glasu proti potrdili dopolnitev Ustave človekove pravice, ki je zaščitena na najvišji pravni ravni. V SMC tudi danes menimo, da je vpis pravice do pitne vode v Ustavo izjemnega pomena za našo državo. Ugotavljamo pa da se danes na podlagi tega dopolnila Ustave na dnevni red Državnega zbora vedno pogosteje uvrščajo tudi zadeve iz pristojnosti lokalnih skupnosti.  Danes bomo tako razpravljali o zaščiti pitne vode na območju Ljubljanskega vodonosnika. Konkretno gre za projekt gradnje kanalizacijskega voda, investitor katerega je mestna občina Ljubljana. Nemara se zato zastavlja vprašanje, ali to vprašanje sploh sodi v pristojnost Državnega zbora. V SMC se nam zdi pomembno, da o tej zadevi razpravljamo predvsem z vidika pitne vode, kot ustavno varovane pravice. Ne glede na to, da so priporočila lokalno obarvana, pa je čista pitna voda brez barve, vonja in okusa. Na matičnem odboru smo tudi poslanci dokazali, da v primeru, ko govorimo o zaščiti pitne vode barva naših političnih nazorov v resnici ni pomembna. V zvezi s projektom gradnje kanalizacijskega kanala C0 se vrstijo številna opozorila, tako lokalnih prebivalcev kot okoljevarstvenih organizacij, da je bilo samo načrtovanje projekta neustrezno, njegova izvedba pa izjemno problematična.   Tudi v SMC-ju se sprašujemo, kako je možno da lahko nekdo gradi kanalizacijo nad vodonosnikom ob tem, da presoja vplivov na okolje ni bila sploh izvedena? Vsakemu je lahko jasno, da tukaj nekaj smrdi. Zato smo seveda veseli, da je aktualno vodstvo Ministrstva za okolje in prostor že pristopilo k razjasnitvi vseh odprtih vprašanj glede tega. Sama postopkovna revizija je že zaključena in je pokazala na sum nepravilnosti pri odločitvah ter na slabe prakse v postopkih. Ministrstvo je zato naročilo tudi pregled postopkov umeščanja v prostor ter pravni pregled zakonitosti izdanih odločb. Žal pa je bil javni razpis za recenzijo tehničnih rešitev projekta neuspešen in ga bo moralo ministrstvo ponoviti.  Kot vidimo je Ministrstvo za okolje in prostor že naredilo konkretne korake v smeri razjasnitve vseh okoliščin glede gradnje kanalizacije C0. Na matičnem odboru je SMC predlagana priporočila tudi podprl. Še več, koalicijske poslanske skupine smo predlagale dve dodatni priporočili saj ocenjujemo, da je projekt problematičen z več vidikov in da mora za morebitne nepravilnosti tudi nekdo odgovarjati.   Poslanci SMC bomo predlagana priporočila tudi tokrat podprli. Prepričani smo, da bodo Ministrstvo za okolje in prostor dala še dodaten zagon, da brez kakšnih koli dvomov ugotovi, ali je prihajalo do nepravilnosti tako pri načrtovanju kot pri sami izvedbi projekta gradnje kanalizacije.  Varna oskrba s pitno vodo je izjemnega pomena in naloga vsake lokalne skupnosti je, da vsak vir pitne vode zavaruje pred onesnaženjem. Ne pozabimo, preventiva je boljša kot kurativa in v tem primeru to še kako drži.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Sledi predstavi… Pardon, stališče Poslanske skupine Levice nam bo predstavila Nataša Sukič.  Izvolite.
Hval lepa predsedujoči, kolegice in kolegi.  Gradnja kanalizacijskega kanala poteka preko vodonosnika iz katerega se s pitno vodo oskrbuje naše največje mesto Ljubljana. Kot je to v velikih infrastrukturnih projektih že običaj, smo tudi v tem primeru postavljeni pred politiko izvršenih dejstev. Predlagane rešitve se preučijo površno, slabo, podobno je z alternativnimi rešitvami, če se te sploh kdaj preučijo. O primernosti rešitev pa se sprašujemo šele, ko je gradnja že v teku. Ko bagri in valjarji že meljejo.         Pa poglejmo. Gradnja kanalizacijskega voda C0 je razbita na več delov in za vsakega med njimi je potrebno pridobiti posebno gradbeno dovoljenje. Gradnja je že v teku na delih, kjer je dovoljenje pridobljeno, medtem ko se na drugih delih čaka in sploh ni jasno, ali bo za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebna presoja vplivov na okolje.   Na enem delu je bilo gradbeno dovoljenje izdano za nezahteven objekt, ki presoje ne potrebuje, kasneje je bilo spremenjeno v zahteven objekt, presoje pa še zmeraj ni. Izgradnja na delih, kjer projekt že poteka, se ustvarja pritisk na odločevalce v ostalih postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, češ ne boste sedaj ustavili projekta, ko je že skoraj vse narejeno ali ne boste sedaj ustavili gradnje, ko pa je bilo iz državnega proračuna za dele izplačanih že skoraj 14 milijonov evrov, ne boste sedaj ustavili gradnje, ko so že odobrena evropska sredstva. Tako to gre, tipičen primer politike izvršenih dejstev, ne le v tem primeru.  Ta folklora se je udomačila ob pravzaprav vseh večjih infrastrukturnih projektih, od gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj do vlaganj v drugi blok nuklearke, od gradnje avtocest do drugega tira. Je pa tokrat nekaj vendarle drugače. Kanalizacijski vod se gradi čez najstrožje vodovarstveno območje in prav mogoče je, da bi s tem lahko bila ogrožena nemotena preskrba glavnega mesta s pitno vodo.   Vod prečka vodonosnik, to je podvodni tok Save s pritoki, ki predstavljajo zalogo pitne vode izjemne kakovosti, ki je praviloma ni potrebno čistiti in je izjemnega pomena za celotno Ljubljansko urbano regijo. Zaradi prečkanja vodonosnika se uporabljajo nadstandardni materiali in tehnologija, ki povečuje stroške gradnje. A kljub temu ni mogoče v celoti odpraviti tveganja za dolgotrajno onesnaženje vodonosnika v primeru naravnih in drugih nesreč ali morebitnih napak pri sami izvedbi gradnje.   Zaradi številnih pritožb in pomislekov sta bili sproženi dve recenziji projekta, in sicer revizija sklepa ARSO, skladno s katerim ni bilo treba izvesti presoje na okolje, in recenzija projektne dokumentacije za gradnjo kanala C0. Absurdno je, da se je Ministrstvo za okolje in prostor odločilo za recenzijo projektne dokumentacije kot dodaten previdnostni ukrep šele potem, ko so se gradbena dela za izgradnjo tega kanalizacijskega voda že pričela. Odločitev o recenziji dokumentacije sicer lahko pozdravimo, a v zvezi s to recenzijo se takoj pojavi več vprašanj.  Kako to, da MOP z vsemi agencijami in direkcijami vred, od Agencije za okolje do Direkcije za vode, sam te recenzije ni sposoben izvesti? Ne samo to, v več kot pol leta od sprejetja odločitev o recenziji niso bili sposobni najti privatnika, ki bi to storil namesto njih, in stroji nemoteno meljejo naprej. In meandrasti kanalizacijski vod preko najstrožjega vodovarstvenega območja se gradi naprej.   In kaj bo, ko bo recenzija končno pripravljena? Bodo kakšni učinki te recenzije v primeru, če bi se ugotovilo, da je gradnja tega kanalizacijskega voda dejansko potencialno škodljiva? Se bo do sedaj zgrajene objekte morda porušilo? Bo kdorkoli odgovarjal za to, da so se zapravljali milijoni za nekaj, kar bi se na koncu utegnilo izkazati za ogrožajoče za vodonosnik? Vprašanja so retorična in odgovore nanje lahko predvidimo na podlagi dogajanj v zvezi z največjimi infrastrukturnimi projekti v preteklosti.   Zaskrbljeni nad gradnjo omenjena kanalizacijskega voda smo v Levici na ministra za okolje in prostor naslovili pisno poslansko vprašanje, v katerem smo vprašali, ali je bila v fazi priprave projekta oziroma pozneje preverjena tudi možnost povečanja zmogljivosti čistilne naprave na Brodu oziroma izgradnja nove na isti ali bližnji lokaciji, s čimer bi odpadla potreba po gradnji kanala čez vodonosnik. Tudi o tej možnosti se je govorilo v opcijski analizi študije izvedljivosti, ki so jo pripravili, upravičenci projekta Mestna občina Ljubljana, Občina Medvode in Občina Vodice so bile za prvi del projekta nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja         povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana obravnavane štiri variante. Tri od teh so vključevale tudi rekonstrukcijo in povečanje čistilne naprave ČN Brod. Obravnavane variante so bile primerjane glede na finančna merila, okoljska merila in merila z vidika podnebnih sprememb. Po vseh teh merilih je bila gradnja kanalizacijskega voda čez najstrožje vodovarstveno območje ugodnejša od alternativ, razumi če moreš. Čeprav ne razpolagamo s točnimi podatki pa s finančnega vidika lahko opravičeno podvomimo, da je zapiranje ene čistilne naprave in gradnja dolgega kanalizacijskega voda do druge finančno bolj smotrna odločitev.   Kaj pa okoljska merila? Zanimivo. V bistvu je to isto ministrstvo, ki brani izbor variante, ki predvideva odvajanje fekalnih vod preko vodnega zajetja naročilo revizijo, projektne dokumentacije tega projekta. Kar se tiče podnebnih sprememb pa se postavlja vprašanje kako ima zapiranje obstoječih čistilnih naprav in gradnja novih kanalizacijskih vodov manjši ogljični odtis od nadgrajenih starih naprav.   Kup novih vprašanj torej, ki naravnost kličejo po nadaljnjih revizijah. Na projektu mrgoli nejasnosti in dvomljivih rešitev. Od tega, da je nadgradnja obstoječe čistilne naprave okoljsko manj smotrna od odvajanja fekalnih vod preko vodovarstvenega območja do tega, da se gradi meandrasti vod namesto voda, ki bi šel v ravni črti po najkrajši poti od točke a do točke b z največjim možnim naklonom, s čimer bi se možnost onesnaženja vsaj zmanjšala, če ne že povsem preprečila.   Kljub nedorečenosti, kljub vsem tem nejasnostim pa je ena stvar vendarle kristalno jasna. Vse dokler se to ne razčisti, je treba nadaljevanje gradnje kanalizacijskega voda čez najstrožje vodovarstveno območje ustaviti ne na posameznem delu, ampak v celoti. Javni interes zaščite čiste pitne vode je enostavno prevelik in le če, ko se izkaže, da zares ni nobenih, ampak zares nobenih možnosti, da bi lahko fekalne vode iz te kanalizacije onesnažile vodovodno zajetje se z gradnjo lahko nadaljuje šele takrat, zato bomo v Levici predlog priporočila, da se gradnja spornega vodovoda do pridobitev vse zahtevane dokumentacije zadrži, podprli. Menimo, da gre za dobro priporočilo, ki bi moralo, v kolikor bo upoštevano imeti neposredne materialne učinke.   Prav tako bomo podprli priporočilo, da naj Ministrstvo za okolje in prostor v primeru ugotovljenih morebitnih nepravilnosti, ki bi izhajale iz rezultatov revizije postopka in drugih nadzorstvenih postopkov sprožil ustrezne postopke ugotavljanja kazenske, disciplinske in civilne odgovornosti. Prav tako bomo podprli priporočilo, da Ministrstvo za okolje in prostor preveri pravilnost postopkov umeščanja trase cevovoda v prostor. Tudi ti priporočili sta jasni in konkretni in imata neposredne materialne učinke v kolikor bosta upoštevani. Lahko bi podprli tudi del priporočila, ki se nanaša na priporočilo Vladi, da zaščiti vse vire pitne vode, lahko. V kolikor to ne bi bilo vezano na to, da mora Vlada zagotoviti spoštovanje, citiram: »ustavne in neodtujljive zasebne lastnine«, konec citata. Predlog tega priporočila ne bi imel nobenih materialnih učinkov, ker si Vlada to pač interpretira po svoje in bo tako ali tako trdila, da to že dela. V luči tega je to priporočilo brezpredmetno.   Drugič. Zasebna lastnina, dasiravno je »sveta krava« našega ustavnega reda ima svoje omejitve celo po Ustavi. Ob njenem pridobivanju in uživanju mora biti namreč zagotovljena njena okoljska, socialna in ekološka funkcija in ja v imenu javnega interesa lahko država zasebnega lastnika tudi razlasti. V priporočilu tukaj umanjkajo materialni učinki, ohranjeni so samo še ideološki učinki fetišiziranja zasebne lastnine, ki je v kapitalističnem gospodarstvu temelj izkoriščanja človeka po človeku. Bistveno je, da se gradnja kanalizacije čez najstrožje vodovarstveno območje zaustavi dokler se onkraj vsakega dvoma ne razčisti, da projekt tako zasnovan kot je ne bo nikoli mogel ogroziti enega največjih         in najpomembnejših virov pitne vode v državi. Bistveno je, da v kolikor so ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, odgovorne osebe za to tudi kazensko odgovarjajo. Tuljenje po zaščiti zasebne lastnine pa je zgolj nepotrebno ideologiziranje, ki v ničemer ne pripomore k razčiščevanju celotne zadeve, kvečjemu po nepotrebnem odvrača pogled od bistvenega.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Stališča Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanski demokrati bo predstavila Tadeja Šuštar.   Izvolite.
Hvala podpredsednik za besedo.  Krščanski demokrati podpiramo razvoj občin. Zavzemamo se za gospodarski razvoj in čisto okolje. Za oboje sta potrebni kvalitetna komunalna opremljenost in čiščenje odpadkih voda, pri tem pa je pomembno, da se upošteva okoljske zahteve. Menimo, da kanalizacijski vod na območje vodnega vira ne sodi. S tem v zvezi so še posebej problematični indici, da Mestna občina Ljubljana za izvedbo gradbenih del izgradnje kanala C0 ni pridobila vseh potrebnih upravnih dovoljenj oziroma se je poskusila izogniti celotni presoji vplivov na okolje. Na primeru Ljubljane menimo, da bi bilo treba okviru predinvesticijske zasnove narediti analizo obeh variant izgradnje kanalizacije C0 ali Celovška cesta.  Glede na to, da se je vodstvo Mestne občine Ljubljana samovoljno odločilo za varianto C0, ki poteka preko ljubljanskega vodonosnika, pa menimo, da bi bilo nujno treba opraviti celotno presojo vplivov na okolje za omenjeno traso izgradnje kanalizacijske cevi. V Novi Sloveniji - Krščansko demokratski sredini smo zelo zaskrbljeni zaradi namigov, ki kažejo, da je mestna občina Ljubljana pri zasnovi projekta namenoma zaobšla celostno presojo vplivov na okolje. S tem pa ogroža tako izvedbo projekta kot čisto pitno vodo za skoraj 300 tisoč ljudi v prestolnici.  Takšno vodenje projektov je nesprejemljivo in ga v Novi Sloveniji ostro obsojamo. Projekt izgradnje kanalizacije podpiramo, vendar je nujno treba izbrati tehnično rešitev, ki ne bo ogrožala čiste pitne vode. Namesto tega pa se pojavljajo še dodatni problemi z izgradnjo kanalizacijskega kanala na območju ljubljanskega vodonosnika. Naj jih v nadaljevanju navedem. Kanalizacija gre preko najpomembnejšega vodonosnika kjer je vodno zajetje za kar 300 tisoč prebivalcev. V primeru izlitja fekalne vode iz kanalizacijske cevi kjer so tla prodnata, bi prišlo do direktnega prepuščanja v vodonosnik in s tem hudega onesnaženja pitne vode. Problem prav tako predstavlja zelo visoka višina talne vode. Dejansko poteka kanalizacija dva metra pod površjem in večkrat na leto je podtalnica na tem območju visoka. Zaradi tega bi bila večkrat na leto kanalizacijska cev pod vodo.  prav tako je teren geomehansko nestabilen, kar pomeni, da so možni posedki zemlje. Velik problem predstavlja tudi neurejeno soglasje lastnikov zemljišč. Kanalizacijska cev je speljana po javnih poteh zaradi tega, da ni bilo treba iskati soglasij zasebnih lastnikov. To je gradnjo pocenilo in bi bila izvedba hitrejša, po drugi strani pa ima kanalizacija ogromno lomov in je napeljana kot kača, cikcak. To pa je neugodno, kajti vsi lomi so potencialne kritične točke in tam lahko iztekajo fekalne vode.  Prav tako pa obstajajo namere, da je pri pridobitvi gradbenega dovoljenja Mestna občina Ljubljana celoten projekt pocenila. Projekt je po delih razdelila tako, da ni bilo potrebno pridobivati in izdelati celostne presoje vpliva na okolje, ki se zahteva za tako velike projekte. Pri izvedbi del so izvajalci naleteli na nove težave. Javne poti so ozke in Mestna občina Ljubljana je že začela posegati na sosednja zemljišča kjer pa nima urejenih služnosti oziroma soglasij lastnikov. Glede na izpostavljene nepravilnosti je Mestni občini Ljubljana začel zaradi pritiska v javnosti ukrepati,         kar pa problema ne rešuje. Pod kanalizacijski vod so dodali lovilno kanaleto za lovljenje morebitnih izcednih fekalnih voda. Problem te kanalete je, da je smejo betonirati, ker je v varovalnem pasu vodonosnika. Toliko nepravilnosti, kot se dogaja pri tem projektu, jih ni mogoče niti prešteti, od zlorabe gradbenega dovoljenja, ki je pridobljeno nezakonito, do nespoštovanja lastninskih pravic in nedelovanja inšpekcije. V igri je nekaj milijonov evrov subvencij iz evropskih skladov, ki naj bi jih dobila Mestna občina Ljubljana, če ji bo uspelo zgraditi kanalizacijski kanal v dveh letih. Spet se pojavlja vprašanje, ali bo prevladala moč kapitala na osveščenostjo in dolgoročno okoljevarstveno naravnanostjo.  Projekt za kanal C0 naj bi bil v nasprotju z evropsko direktivo in uredbo Evropskega parlamenta, saj bi se v primeru izgradnje v tem občutljivem kmetijskem območju ob reki Savi in v neposredni bližini Kleč zadrževala velika količina odpadnih voda, zato bi bila tveganja za onesnaževanje vodonosnika in podtalnice prevelika. Mestni odbor Nove Slovenije Ljubljana je bil prvi, ki je na te pomanjkljivosti opozoril in zahteval spremembo projektov v okviru pristojnega odbora mestnega sveta. V Novi Sloveniji menimo, da je kvalitetna pitna voda nekaj, kar mora biti prioriteta vseh nas. Naša pitna voda je med najkvalitetnejšimi. Voda iz Kleč po pričevanju zaposlenih ne potrebuje nobene kemične ali tehnične obdelave pred črpanjem v vodovodno omrežje.   V Novi Sloveniji menimo, da bi morala biti sedaj prioriteta vseh politikov in državljanov, da naš vodonosnik ohranimo in preprečimo gradnjo na tej lokaciji. Prav tako pa smo mnenja, da je potrebno gradnjo takoj prekiniti dokler ne nastane še večja gospodarska škoda, predvsem na zemljiščih in tudi pri morebitnih vračilih evropskih sredstev. C0 kanal sploh ni potreben, ker so ustrezne dosedanje alternative veliko bolj okoljevarstveno zaustavljene, kot pa sedanja trasa. Zamegljevanje dejstev pa predstavljajo tudi izjave direktorja VOK-a Snaga Krištofa Mlakarja, da bo ta kanal pomenil odvajanje odpadnih voda novih priključkov. Novi priključki pa se sploh ne povezujejo na ta kanal, ampak na staro omrežje, ker so znotraj naseljenih območij. Ob vsem tem pa se v Novi Sloveniji sprašujemo, kako je možno dobiti okoljsko soglasje za tako velik kanal, za širitev pokopališč v Šentvidu in Stožicah pa ne. Niti za žarne pokope. Na šentviškem pokopališču ne smejo prestaviti zidu zaradi domnevnega vpliva na podtalnico. Na drugi strani pa dovolijo gradnjo kanalizacijske cevi čez vodonosnik za skoraj 300 tisoč prebivalcev Ljubljane. Očitno smo pravico do varne pitne vode vpisali v Ustavo in tam tudi obstali.   V Poslanski skupini Nova Slovenija bomo priporočila za zagotovitev ustavne pravice do pitne vode za vse prebivalce Ljubljane in za zaustavitev gradnje kanala C0 do pridobitve vseh upravnih dovoljenj podprli.  Hvala lepa.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavil mag. Andrej Rajh.   Izvolite.
Hvala lepa za besedo.   Spoštovani minister, kolegice in kolegi!  Današnja izredna seja Državnega zbora je neposredno povezana s temo, ki jo v SAB doživljamo kot posebej pomembno. Prav na pobudo naše stranke smo pravico do pitne vode leta 2016 zapisali v Ustavo. Vedeli smo, kako pomembno je, da se vodni vire zaščiti pred privatizacijo in da mora vodooskrba prebivalstva imeti absolutno prednost pred ostalimi rabami vode. Živimo v časih, ki od nas terjajo, da vodo in pravico do nje zaščitimo na najvišji možni ravni. Kar se danes zdi samoumevno je lahko jutri težava izjemnih razsežnosti. In če je nekaj samoumevno nam, ne pomeni, da bo tudi našim zanamcem, posebej če vemo, da bo leta 2030 povpraševanje po pitni vodi preseglo njeno razpoložljivost. Za zapis pravice do pitne vode v Ustavo sta bili potrebni več kot dve leti dela. A s tem zgodba še ni končana.         A s tem zgodba še ni končana. Od takrat so minila tri leta, a zakonodaja, s katero bodo v celoti ustavne spremembe dejansko konkretizirane, še ni na mizi. To pomeni, da se tudi predpisi ne izvajajo tako, kot bi bilo treba. Zato si v Poslanski skupini SAB želimo, da se to področje čim prej uredi.   Pravica do pitne vode je neločljivo povezana z varstvom vodnih virov. Debata o zaščiti vodovarstvenih območij je še posebej odmevala na širšem območju Ljubljane v času predvolilnih aktivnosti za lokalne volitve 2018. Kajti ni skrivnost, da prebivalci Ljubljane pijejo kakovostno vodo, in lahko so ponosni na zanesljive vire, ki bodo oskrbo z vodo zagotavljali tudi prihodnjim generacijam.   Dostop do pitne vode je neločljivo povezan z zbiranjem in pridelavo odpadnih voda. Odpadne vode pa niso samo fekalije, ampak tudi meteorne vode, industrijske odplake in podobno. Naj dodam, da pogoj za priključitev na kanalizacijsko omrežje vedno poda upravljavec, v tem primeru podjetje VOKA. In upravljalec je tisti, ki v določenih primerih, denimo industriji, pogojuje predhodno predelavo odpadne vode pred izpustom v kanalizacijski sistem.   V osrčju razprave, ki jo bomo opravili danes, je projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja, ki ga izvaja Mestna občina Ljubljana. Gre za projekt, ki ga je avgusta 2017 odobrila Evropska komisija in katerega vrednost je ocenjena na več kot 110 milijonov evrov ter obsega izgradnjo nove centralne čistilne naprave, obnovo in nadgradnjo kanalizacijskega omrežja v prestolnici in aglomeracijo.   Projektu se očita kup nepravilnosti, ki jih na tem mestu ne bom podrobneje povzemal, saj so to storili že moji predhodniki. Velja pa poudariti enega glavnih očitkov predlagatelja seje in okoljevarstvenih organizacij. To je trajnostno varovanje ključnega vira pitne vode za glavno mesto. Gre za strateško, okoljsko, zdravstveno in obrambno dolžnost Republike Slovenije in mesta Ljubljane.  Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je skupaj z Odborom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razpravo na to temo opravil že maja letos in ponovno pretekli teden. Na obeh sejah so bili prisotni tudi predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij, ki ostro nasprotujejo delu projekta obdelave odpadnih voda v Mestni občini Ljubljana. Konkretneje oporekajo trasi povezovalnega kanalizacijskega cevovoda preko ljubljanskega vodonosnika med Vodicami in Ljubljani. Za kanalizacijski vod je sicer Mestna občina pridobila pravnomočna gradbena dovoljenja.  Že na odboru pretekli teden sem povedal, da nas zadeve z umeščanjem voda čez ljubljanski vodonosnik v Poslanski skupini SAB zelo skrbijo, opozoril pa sem tudi na dejstvo, da se mi kot gradbenemu inženirju poskusi zlorabe dejstev glede kakovosti izvedbe in prikazovanja poškodb zdijo nedopustni.   Ministrstvo za okolje in prostor je že izvedlo določene postopke in terenske oglede, saj je želelo ugotoviti nepravilnosti s strani investitorja. Izkazalo se je, da se gradnja izvaja skladno z veljavnimi gradbenimi dovoljenji in na zemljiščih, na katerih je bila pridobljena pravica graditi. Zaskrbljujoči pa so izsledki revizije postopkov, ki jih vodi MOL, saj so ti pokazali sum nepravilnosti in slabe prakse pri sledljivosti in nadzoru. Vsaj do določene mere se torej kaže, da je skrb Ljubljančanov upravičena in da moramo projektu nujno posvetiti pozornost.   Dejstvo torej je, da določena vprašanja ostajajo odprta. Na seji odbora pretekli teden smo člani o njih opravili konstruktivno debato, verjamem, da nas je pri tem vodila predvsem skrb, da je treba slehernemu posamezniku in prihodnjim generacijam zagotoviti kakovostno pitno vodo.   Poslanci Poslanske skupine SAB bomo predlagana priporočila soglasno podprli, saj čutimo obvezo do državljanov Republike Slovenije in menimo, da je podpora pri poročilih ključnega pomena za odpravo dvomov, ki v zvezi s tem projektom vznikajo že dalj časa.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Ivan Hršak.   Izvolite.
Hvala lepa za besedo, spoštovani podpredsednik, spoštovani minister, državni sekretar sodelavci.  Spoštovane kolegice in kolegi, v Republiki Sloveniji smo se v primerjavi z ostalimi evropskimi in celo mnogimi svetovnimi državami izjemno hitro zavedeli pomena varovanja in dostopa do pitne vode        Z namenom zaščite tega najdragocenejšega naravnega vira pred komercializacijo smo pravico do pitne vode v prejšnjem mandatu celo zapisali v našo Ustavo. Ko smo opazovali dogajanje v sosednjih državah, ki so vodo že skomercializirale, kar je ceno te za življenje nujne dobrine nenormalno dvignilo in naredilo nedostopno socialno šibkejšim, smo po mnenju Poslanske skupine Desus z zapisom ustavne pravice do pitne vode odreagirali na edini primeren način.  Že ob spreminjanju ustavnega zakona smo mnogi imeli pomisleke, ali bomo zapisano v Ustavo dejansko uspeli realizirati in vodne vire zaščititi pred človeškim pohlepom in oplajanjem kapitala s to dobrino. Takrat smo sicer imeli pomisleke večinoma glede dajanja koncesij za rabo vodnih virov tujim družbam, ki so v naši vodi prepoznale kvaliteto in potencialen vir za trženje naše več kot kvalitetne vode. Le redko kdo pa je pomislil, da bi morali vodne vire ščititi pred nami samimi, zato nas je sum nepravilnosti ob izvajanju projekta odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja, ki je celo financiran z evropskimi sredstvi toliko bolj presenetil.  Lahko nas označite za naivne, ker takšnih manipulacij z gradbenimi dovoljenji na kakršne nakazuje revizija projekta gradnje kanalizacijskega voda nad vodovarstvenim zajetjem Kleče, ki jo je izvedlo pristojno ministrstvo res nismo pričakovali. Še manj, ker gre za projekt glavnega mesta naše države, ki bi z vodenjem projektom morali biti zgled ostalim občinam v državi. To Ljubljansko javno podjetje, ki je odgovorno za preskrbo s pitno vodo poudarja, da je voda ključna življenjska dobrina, ki jo je treba zaščititi. To isto javno podjetje ima na svoji spletni strani tudi objavo, da v Ljubljani in v okolici temelji preskrba s pitno vodo na varovanju virov pitne vode z vodovarstvenimi območji, opredeljenimi s predpisi, na katerih je prepovedano oziroma omejena vsakršna dejavnost ali poseg v prostor, ki bi ogrožal kakovost ali količino vodnih virov. Hkrati imajo zapisano tudi, da so v neposredni bližini vodam in zajetij omejitve dejavnosti v prostoru zelo stroge, ter da so ukrepi namenjeni zmanjševanju nevarnosti in tveganja, ki jih povzročajo sedanje dejavnosti ali tiste, ki se v prostor šele uvajajo.  In glej ga zlomka, ustanovitev tega javnega podjetja, ki trdi da se zaveda pomembnosti varovanja vodnih virov, torej Mestna občina Ljubljana svoj projekt izgradnje kanalizacije vodi ravno nad vodovarstvenim zajetjem. Pa razumi kdor more. Glavno mesto z okolico se namreč celo ponaša s privilegijem, da lahko prebivalci uporabljajo naravno pitno vodo, katere vir je podzemna voda, klonirana le lokalno in samo občasno.  Ko nam je državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor predstavil zgodovino aktivnosti projekta ter rezultate revizije vseh postopkov, ki jih je vodil MOB mnogi nismo mogli verjeti slišanemu. Že v tem, da se kanalizacija gradi nad vodovodom, ki je glavni vir pitne vode za slovensko prestolnico, človek ne more najti logike. In če pomislimo, da ta kanalizacija poteka v nasprotju z vsemi tehničnimi pravili, saj ne poteka v ravni črti najkrajših razdalj, da gre preko poplavnega področja reke Save, ter da potresno aktivna geološka prelomnica le sto metrov pod površjem razpolavlja ta vodonosnik je logiko in zdrav razum nemogoče najti. Ko pa se med revizijo pokažejo sumi nepravilnosti na več nivojih poteka projekta pa človeku da misliti, da je stvar zrela za prijavo organom pregona.  V Poslanski skupini Desus nas veseli, da je Ministrstvo za okolje in prostor prisluhnilo opozorilom tamkajšnjih prebivalcev ter okoljevarstvenikov, da v tem projektu ni vse tako, kot bi moralo biti ter izvedlo revizijo projekta. Kot že rečeno je revizija pokazala na sum nepravilnosti v odločitvah in slabe prakse v postopkih, predvsem v smislu sledljivosti in kontrole. Ministrstvo se je na to že odzvalo z izdajo navodila organu v sestavi, kako prakse izboljšati. MOB je naročil tudi pregled samega postopka umešanja projekta v prostor in pravni pregled zakonitosti izdanih odločb ter zaradi skrbi za vodonosnik naročil tudi recenzijo tehničnih rešitev projekta.  Razpis za recenzijo tehničnih rešitev projekta je bil neuspešen kot pravi državni sekretar zaradi slabega odziva in neprimernosti prispelih ponudb. Zato ga bodo ponovili takoj po formalnem zaključku tekočega razpisa.         So se mogoče na potencialne kandidate izvajali kakšni pritiski še pred prijavo na razpis ali se mogoče že vnaprej bojijo kakšnih posledic? Ob takem vodenju projekta nas ne bi presenetilo, da je prišlo tudi do kakšnih groženj. Zato v naši Poslanski skupini pričakujemo, da pristojno ministrstvo v primeru ugotovljenih nepravilnosti, ki bi izhajale iz rezultatov revizije postopka in drugih nadzorstvenih postopkov sproži ustrezne postopke k ugotavljanju kazenske, disciplinske in civilne odgovornosti.   Naj stališče poslanske skupine Desus zaključim s tem, da vas seznanim, da bomo podprli dopolnjen predlog priporočila, v katerega so vključeni amandmaji, ki smo jih sprejeli na matičnem delovnem telesu.   Hvala.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Dušan Šiško.   Izvolite.
Podpredsednik, lep dober dan, pozdrav vsem skupaj.   Sploh ne vem, kako bi začel to danes. Imeli smo dvakrat na odboru, so bili vabljeni, smo sedeli notri, ja, tisti velik salon je bil skoraj premajhen. Nazadnje smo imeli odbor, glej ga zlomka, trije, štirje so samo prišli, kot da ni za nobenega to zanimivo iz MOL-a. Namreč, res je smešno, že če nekdo samo pomisli, da bi se kanalizacijski vod gradil čez vodonosnik, kaj šele, da ga dejansko začne delati.   Kako lahko nekdo, ki je strokovnjak, sploh pomisli na to, da bo začel z gradnjo kanalizacije čez vodonosnik, ki zagotavlja več kot 300 tisočim prebivalcem Ljubljane 90 % dnevnih potreb po pitni vodi. MOL nad vodovarstvenim zajetjem Kleče gradi kanalizacijski vod do centralne čistilne naprave. Sporna je predvsem trasa C0, ki bi se okopala v vodonosnik na vodovarstvenem območju od Broda do Ježice, kjer velja strogi vodovarstveni režim.   Gradbeno dovoljenje iz leta 2014 je bilo izdano, kot da gre za manj zahteven objekt. Kar samo pomeni, da spada po zahtevnosti v isto kategorijo, kot je na primer neka večja gostilna ali kmetijsko poslopje. Ker je bil torej projekt označen kot manj zahteven, tudi ni bila izvedena presoja vplivov na okolje. Arso je namreč izdal sklep, da presoje vplivov na okolje ni potrebno izvesti. Ko imamo druge projekte, je Arso, vam moram povedati, glavni bog v tej državi. Ni država nad Arsom, ampak je Arso daleč gor v višini.   V drugem gradbenem dovoljenju leta 2016 je bilo vendarle določeno, da gre za zahteven objekt, a so ga vsi pogoji ostali enaki. Ali se vam zdi smiselno, da bi bilo potrebno po spremembi stopnje zahtevnosti pridobiti nova soglasja, okoljevarstveno, vodno, naravovarstveno in druga, ki bi bila izdana na podlagi novih pogojev? Že pri gradnji hiše, ko se spreminja, moraš dobiti vse dodatne papirje. Poleg tega bi bilo zaradi spremembe zahtevnosti objekta nujno potrebno izvesti presojo vplivov na okolje.   Vse kaže na to, da je bilo to vse načrtovano in da so se s spremembo zahtevnosti projekta načrtno izognili zahtevi za izdelavo poročila o vplivih na okolje. Pojavljajo se številne druge nepravilnosti, kot so poseg v lastniške pravice lastnikov zemljišč, gradbeno dovoljenje je nepopolno, nima logično povezanih parcel, natančnih geodetskih izmer, posedanje terena. Za material na območju strogo vodovarstvenim režimom se zahtevajo najvišji ISO standardi, a se pojavljajo navedbe,         da so uporabljene cevi v primeru kanala C0 primerne zgolj za odpadno meteorno vodo. Inšpekcijski nadzor, 31. 10. 2018, na lokaciji ob kampu Ježice, pa je pokazal, da je vse okej. Res ne vem kako je to vse skupaj lahko tako mogoče. To so samo nekatere izmed nepravilnosti, vseh niti ne bom našteval. Je pa dejstvo, da je tudi državni sekretar v imenu ministrstva priznal, da je revizija projekta pokazala sume nepravilnosti v postopku. Opozoril bi samo še na nevarnosti na katere ljudje nimamo vpliva in to je narava. Območje vodonosnika namreč leži na potresno aktivni geološki prelomnici, se pravi, na potresno zelo aktivnem območju, poleg tega so tukaj tudi prisotna močna nihanja podtalnice, ki sprožajo močne geohidrološke sile. Narava je nepredvidljiva. Če omenim samo primer iz prejšnjega tedna, ko smo v Izoli in Piranu imeli visoko plimovanje in to po 50. letih, in nikoli ne vemo kdaj bo kaj podobnega doletelo v Ljubljano. Prav tako ne moremo predvideti drugih naravnih katastrof. Zaradi tega je predvidena trasa povsem sporna, saj nikoli ne moremo zagotoviti popolne nepropustnosti kanala. Zanima me tudi zakaj ni bila upoštevana alternativna trasa. Izvedba kanala po obstoječi trasi ob celovški cesti namreč leži na ožjem območju z manj strogim vodovarstvenim režimom, hkrati je trasa varna tudi v smislu nepropustnosti v podtalnico.   V Slovenski nacionalni stranki smo mnenja, da gre za namerno sabotažo. To lahko namreč tretiramo kot teroristični akt. V Slovenski nacionalni stranki bomo priporočila vsekakor podprli.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine SDS bo predstavil Bojan Podkrajšek.   Izvolite.
Spoštovani podpredsednik, hvala za dano besedo. Cenjeni minister, državni sekretar s sodelavcem, cenjene Ljubljančanke, Ljubljančani, državljanke in državljani, cenjene kolegice in kolegi!   Dovolite mi, da predstavim stališče Poslanske skupine SDS o priporočilih o zaščiti pitne vode na območju ljubljanskega vodonosnika. Ko sem se pripravljal na pripravo tega stališča naše stranke, mi je večkrat šinilo, da je v največjem mestu v Ljubljani hudo nekaj narobe, kajti ta prostor, ta dvorana je največkrat namenjena v Republiki Sloveniji, da sprejemamo zakone, ki izboljšajo pogoje vsem državljankam in državljanom. Seveda v tem primeru pa govorimo o vodi. O vodi, ki jo imamo prav gotovo najboljšo v Evropi, v Ljubljani. Novo naselje v Sloveniji še nima zdrave pitne vode na pipi, ampak jo vozijo gasilci. V Ljubljani živi preko 300 tisoč ljudi, preko 200 tisoč se jih pripelje vsak dan v Ljubljano, pa govorimo v tem Državnem zboru prvič že na majski seji Odbora za infrastrukturo, pa tudi ponovljena seja v tem mesecu, o zaščiti zdrave pitne vode v Ljubljani. Mnogo mest na svetu ima večje stolpnice, boljše ceste, boljše železnice.        V Slovenski demokratski stranki pa trdimo, da nimajo pa tako kvalitetne pitne vode kot jo imamo v naši državi seveda v današnjem primeru v največjem mestu v Ljubljani, zato je zelo nerazumno, da ko se izvaja ta projekt kanalizacije čez izvir pitne vode in na vodonosniku je seveda to početje nerazumno in gre v škodo tistih, ki danes živijo v tem mestu predvsem pa v škodo vseh tistih, ki bodo za nami živeli v tem lepem mestu. Vseskozi poslušamo, da je ta projekt varen, da je strokoven, zakonit in ekološke varen. To so govorili skozi vso leto na obeh odborih strokovnjaki iz Mestne občine Ljubljana seveda, ko največkrat govorimo, da je nekdo država v državi. Sami trdimo, da je v tem primeru seveda država, direktor komunale, načelnik upravne enote in župan. To so nerazumna dejanja in so za poslanke in poslance Slovenske demokratske stranke nerazumljiva. Seveda v Slovenski demokratski stranki bomo podprli vsa priporočila na današnji seji. Bi pa seveda ob zaključku spomnil na eno nesrečo, ki se je letos zgodila, na Rižanskem vodovodu. Nesreča, ki je seveda streznila predvsem tiste, ki živijo na tistem območju pa vse nas, ki vsak dan potrebujemo zdravo pitno vodo. To podjetje, ki opravlja s tem vodovodom ima v svojem sloganu napisano, da je voda življenje - varujmo jo. Seveda v Slovenski demokratski stranki bomo naredili vse, da bomo zdravo pitno vodo za državljanke in državljane v tem primeru pa za Ljubljančanke in Ljubljančane ohranili.   Hvala za vašo pozornost.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavila Jerca Korče.   Izvolite.
Hvala, predsedujoči, za besedo.   Lep pozdrav predstavnikom iz ministrstva, ministru in pa sem kolegicam in kolegom.   Pisalo se je leto 2016 in v tej dvorani se je 64 poslancev odločilo pritisniti gumb za. To je neki dosežek za to dvorano. V našo biblijo, ki je očitno simbolno modre barve smo zapisali pravico do pitne vode. Vsakdo ima pravico do pitne vode. Vodni viri so javno dobro v upravljanju države. Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago. Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno. Glede na to, da imamo v skupini Liste Marjana Šarca privilegij informacijo okoli tega pomembnega deklarativnega dejanja pridobiti s prve roke namreč naš vodja poslanske skupine je bil eden izmed entuziastov, ki so verjeli, da je voda tako elementarnega pomena za našo družbo, da ji nedvoumno pripada mesto v najvišjem pravnem aktu, ki ga premoremo v naši državi in prav je tako. Poleg naporov ob zapisu v Ustavo pa se je z našim vodjo poslanske skupine še bolj strinjam, ko pravi, da Ustava ni vsemogoča. Največje varstvo naših voda bomo dosegli samo z zavedanjem vsakega od nas kako pomembna je voda in naš odnos do njen. V tem primeru nam vodnih virov in upravljanja z vodami ne bo mogel nihče vzeti. Zakaj to govorim? Zato, ker sem ob prebiranju materiala za današnjo sejo ugotavljala ravno to. Očitno ga ni akta, predpisa ali zakona, ki bi nam lahko dal zdrav razum in         zavedanje, da smo na vseh nivojih, torej od uradnikov do politikov odgovorni za to, da se poleg vseh predpisov ravnamo tudi na način logične presoje. Da za vsak primer, oziroma posamezno situacijo ne moremo dovolj podrobno zapisati zadev in da imamo v tej državi inštitucije in politiko, ki bi morala imeti vklopljene senzorje zato, da imajo zadeve medsebojne vplive ena na drugo in da jih je kot take treba tudi obravnavati.  Če bi res vedno in povsod delali v smeri trajnostnega razmišljanja bi se marsikdaj ustavili, odmaknili svoj ego na stran in imeli sposobnosti sklicati za isto mizo različne strokovnjake. Ker spoštovani, ko začnemo z velikimi projekti, ki se dotikajo različnih področij je najmanj kar moramo imeti dovolj širok pogled, da razumemo, kako je gradnja kanalizacije ne samo stvar birokratskih dovoljenj. Gradnja 120 kilometrov kanalizacije čez tri občine je projekt, ki po našem mnenju zahteva celovito presojo vplivov na okolje. Če tudi nam sto zakonskih aktov tega ne predpisuje.  Zakaj mislimo tako? Zato ker odgovorna stroka in politika lahko vedno uporabi logiko in se odloči, da stori kar je prav in se ne drži minimalnih zakonskih predpisov. Verjamem da ni protizakonito storiti več od tega kar nam predpisuje zakonodaja.  Kljub kopici podatkov vezanih na ta projekt s številnim pogovorom vem da poslanci težko presojamo, ali so cevi prave, ali so kinete pravilne, ali je geološka sestava tal na določenih odsekih primerna, ali se stvar poseda ali ne. In tako naprej. Težko presojamo specifike, to mislim da je povsem jasno. Je pa res, da več kot človek ve o posamezni zadevi, bolj je podvržen dvomu. In prav je, da se dvom razjasni.  Brez tega da se opozori pristojne ter da se stori vse, kar je v naši moči, da zavarujemo najvišji javni interes, bi pokazali svojo ignoranco do prihodnjih generacij.  Nobenega dvoma ni, da je kanalizacija nujno potrebna, saj to pomeni ukinitev greznic, ki danes povzročajo hudo nevarnost in ogrožajo podtalnico. Torej pogovarjamo se o kanalizaciji, katere osnovni namen je dejansko izboljšanje stanja. Strinjala bi se s prenekaterimi, ki pravijo, da bi morali celo več pozornosti namenjati tudi problemom, ki nastajajo zaradi gnojenja in onesnaževanja s pesticidi zemljišč tik ob vodovarstvenem območju. Vse in še več mora biti v našem prvem planu pred umestitvijo vsakega velikega projekta v prostor. Presoje celovitih vplivov ne sme biti stvar ozke birokratske zaveze, ampak logičen predhoden razmislek vseh, ki so kakorkoli vpleteni že v samo idejno zasnovo projekta. In ja, enako velja za politiko. Zeleno res ne sme biti populistično geslo, ki ga izrekamo, ker je pač trenutno moderno in medijsko prepoznavno. Varstvo voda pa še manj sme biti izrabljeno v ozke politične namene.  Ko se izpostavi minimalne dvojem v to, da obstaja minimalna možnost, da bi bila potencialno ogrožena naša voda je prav, da se tudi mi odzovemo. Gre se samo za to in za nič več od tega. Ne gre se za nikakršno nasprotovanje projektu. Naj jasno povem, da si želimo samo nedvomne razjasnitve. Vse ostale politične igrice, kdo je proti komu in kdo s kom, pa prepuščamo tistim, ki to obvladajo. Iz teh navedenih razlogov bomo priporočila v Poslanski skupini Liste Marijana Šarca podprli, glede na vse nejasnosti, ki se pojavljajo v medijih in v raznolikih diskusijah je naša želja predvsem, da se to razjasni in politična podpora pri tem, da pristojni organi pregledajo dokumentacijo in po potrebi ukrepajo, je v tem primeru še kako na mestu.  Hvala.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Soniboj Knežak.  Izvolite.
Hvala, predsedujoči. Spoštovani kolegice in kolegi!  Prejšnji petek smo na njuni seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor obravnavali predlog priporočila v zvezi z zaščito pitne vode na območju ljubljanskega vodonosnika. Slovenija je leta 2016 spisala pravico do pitne vode Ustavo. Ta vzporedno s tem še določa, da so vodni viri javno dobro in da morajo služiti prednostni in trajnostni oskrbi s pitno vodo ter z vodo za oskrbo gospodinjstev. Ne gleda na to, da je pravica do pitne vode določena z najvišjim zakonodajnim aktom že tri leta, še vedno čakamo na sprejem podzakonskih predpisov, ki bodo to pravico lahko v popolnosti zagotovili oziroma jo implementirali v realno življenje. In šele takrat, ko bo na področju zagotavljanja pitne vode urejena in sprejeta celotna zakonodaja bomo lahko to ustavno določilo zagotavljali v polni meri.   Zadnje tedne je veliko slišati o gradnji ljubljanskega vodonosnika. Gre sicer za velik projekt, a pri slednjem bolj kot njegova razsežnost marsikoga v oči bodejo vse glasnejša opozorila glede ogroženosti okolja. Ob tem so tudi vse bolj prodorna poročila o nepravilnostih pridobivanja dovoljenj za ta projekt, ki, ne pozabimo, je umeščen na izjemno občutljivem območju. Ravno v sled tega se je prejšnji teden sestal Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, kot razlog za sklic odbora pa je predlagatelj med drugim navedel, da izvajalec projekta ne izvaja v skladu s predpisi in da posledično ogroža zdrave vseh prebivalcev našega glavnega mesta. V razpravi je bilo slišati veliko pomislekov, odprlo se je mnogo vprašanj. In prav pri tako občutljivi in za ljudi pomembni temi je treba v prvi vrsti dati mesto argumentom in ugotovitvam pristojnih služb. Državni sekretar resornega ministrstva je na seji odbora zatrdil, da ima investitor, na območjih kjer dela potekajo, vsa potrebna dovoljenja, pa tudi inšpekcijski nadzori niso pokazali nobenih nepravilnosti in odstopanj. Je pa tudi sekretar opozoril, da so na Ministrstvu za okolje in prostor naročili revizijo vseh postopkov in ta revizija je pokazal na sum nepravilnosti v odločitvah in slabih praks v postopkih sledljivosti in kontrole projekta. Kot smo razpravljali že na samem odboru je v Poslanski skupini Socialnih demokratov najbolj pomembno to, da se naredi vse potrebno za zaščito ljudi. Ob tem pa je ključno, da zadeva dobi epilog tako, da se pokažejo kje, kdaj in kdo je odgovoren za morebitne nepravilnosti na tem projektu. O slednjem se danes verjetno ne bi pogovarjali, če bi se vprašanja v zvezi s to vsebino zapirala, a jih je vedno več. Še več, izjave pristojnih iz Ministrstva za okolje in prostor, na primer to, da obstaja sum o nepravilnostih ter da pravnomočnost gradbenih dovoljenj še ne pomeni zakonitosti, nas, predvsem pa prebivalce živeče ob tem območju navdaja z vse več dvomi. Moram pa pohvaliti delo odbora, na katerem smo člani in članice presegli tisto tipično koalicijsko opozicijsko delitev. Namreč, skupno smo podprli vse sklepe predlagatelja, poleg tega pa še dva koalicijska. Med drugim tudi tega, da ministrstvo v primeru ugotovljenih nepravilnosti sproži ustrezne postopke ugotavljanja kazenske, disciplinske in civilne odgovornosti.   Spoštovani! Stalna pravica do pitne vode ter do zdravega življenjskega okolja nista le deklarativni dikciji, na katere se tako radi opiramo ob raznih slovesnostih, temveč od nas terjajo največjo mero odgovornosti in delo vseh pristojnih. Ravno ob takšnih projektih kot je ljubljanski vodonosnik ob katerih ne sme obstajati niti najmanjši dvom v varnost, smotrnost in transparentnost. Zato Poslanska skupina Socialnih demokratov pozdravljate sejo, ki pa ne sme biti samozadostna, temveč le eden izmed korakov k uresničevanju ciljev o varnosti, smotrnosti in transparentnosti projekta. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.   Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu priporočila.   Za besedo pa je zaprosil predlagatelj dr. Anže Logar.   Izvoli.
Hvala, predsedujoči.  Najprej hvala za izrečno podporo predlaganim sklepom strani vseh poslanskih skupin. Mislim, da je ta enotnost pomembna kadar se dotikamo vprašanja okolja.   Dovolite tudi rahlo začudenje. Jaz na te probleme opozarjam že 18 mesecev. To, kar ste danes iz vseh poslanskih skupin govorili sem jaz govoril že pred 18 meseci. Veste kje je bilo pred 18 meseci ta kanal C0 na vodonosniku? Ga ni bilo. Je bilo samo v dokumentih.   Danes, ko sem poslušal predstavnike drugih koalicijskih in opozicijskih strank sem v bistvu imel občutek kot da sam sebe poslušam. Končno ste ugotovili, da je s tem projektom res nekaj narobe. Ampak poglejte, 18 mesecev je pa vendarle šlo že mimo. In nekdo je to spretno izkoristil. Spretno pa je izkoristil zaradi tega,     Ž) – 15.50 ker ne delujejo institucije ali pa je vrstni red institucij malce drugačen. Prej sej je kolega iz nacionalne stranke malce poigral s to idejo, da je ARSO nad državo.  Jaz bi rekel v tem primeru očitno ta hierarhija malce drugačna. Najprej je država,potem je ARSO, nad ARSOM je pa Zoran Jankovič in očitno je to edini sistem, ki pri nas funkcionira. Kar reče mestni trg ena, nato naredi ARSO in potem dopusti Ministrstvo za okolje in prostor.  Minister je rekel, da je v času ko se je ta razprava odprla na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor v maju 2019 naredilo konkretne korake, v bistvu jih ni. V 6 mesecih je konkretne korake naredil edino Zoran Jankovič, ko je nadaljeval z gradnjo. V teh 6 mesecih je dokončal 80 % tistega, kar je maksimalno sporno. Spustiti kanalizacijo čez vodno zajetje, pa ljubi bog pri zdravi pameti kdo to dovoli.  Saj se tudi sami to sprašujete, ampak dane še vedno gradi, veste še v nedeljo je gradil, še v nedeljo je sam osebno prišel na gradbišče, da je gradil naprej. A veste zakaj? Ravno zato, da bo izpeljal politiko izvršenih dejstev, ja poglejte minister Zajc vse sem naredil, tole mi manjka še 15 metrov, ste pa ja dali tisto gradbeno dovoljenje.  In potem, če pa ne boste a ne, če pa ne boste, boste pa krivi za to, da 30 milijonov evrov izgubimo. Zdaj bom pa jaz nekaj drugega rekel, kaj pa če izpeljete in dovolite ta projekt, da izpelje do konca potem se pa ugotovi, da je bila Evropska komisija opetnajstena, naplahtana, veste potem pa bo potrebno vračati 60 milijonov evrov evropskih sredstev, 60 milijonov evrov, pa bomo šli lepo po vrsti.  Strinjam se to, kar je rekel poslanec Desus, da takšnih manipulacij v zvezi z gradbenim dovoljenjem nismo pričakovali. Ta projekt je izpeljan na podlagi Uredbe s 1000 tisoč 303 skozi 2000 tisoč 13. 113. člen določa, informacije potrebne za odobritev velikega projekta predno se velik projekt odobri organ opravljanja zagotovi, da so na voljo naslednje informacije, alineja F: analiza vplivov na okolje.  To je velik projekt, v gradbenem dovoljenju danes tudi piše, da je zahtevan projekt, Ministrstvo za okolje in prostor pravi, da je velik projekt. Evropska direktiva zahteva analiza vplivov na okolje, analiza vpliva na okolje pa ni bilo narejene.  In tu se začne prva prevara, ki si jo je Mestna občina Ljubljana dopustila oziroma ki se jo je poslužila in ki so jo organi dopustili. Veste, če vi zahtevan projekt prijavite na Upravni enoti kot manj zahtevan projekt je potem zahteva za dokumentacijo rahlo drugačna kot če bi bil pošten in bi prijavil zahteven projekt.  Tule je ta to gradbeno dovoljenje iz 12. 3. 2014, kjer piše da je cevovod, čeprav v zakonu piše cev nad 1 metrom je zahteven objekt, je cev 1,2 metra pa piše meni nič tebi nič, manj zahteven objekt. Pa nihče v tej državi nič ne naredi, celo vodno soglasje Ministrstva za kmetijstvo in okolje brez posebnih pogojev na naravovarstveno soglasje Ministrstva za kmetijstvom brez posebnih pogojev presoja vplivov ni potrebna.  Naprej v gradbenem dovoljenju niso bili obveščeni mejaši, si predstavljate, poleg vaše parcele vam začne graditi kanalizacijski vod s fekalijami, posega na vaše zemljišče, vi ste mejaš pa se vas niti obvesti o tem. Še več, a veste, tisti, ki so, ki imajo tam zemljišča sploh niso vedli, da je izdano gradbeno dovoljenje. A veste kako so oni prišli do njega? Preko zahteve za dostop do informacij javnega značaja.   Si vi predstavljate v kakšni državi živijo, da se nekaj gradi ob njih sploh ne morejo po uradni poti zvez, niso niti povabljeni, da se izjasnijo o tem, čeprav so mejaši, ne ko slišijo, da se nekaj dogaja morajo prek informacijske pooblaščenke priti do tega dokumenta,     ŠZ) – 15.55    ki je izdan iz strani uradnih organov. In ko ga dobijo ugotovijo, da je že kaj? Pravnomočno.   Zdaj pa vi meni povejte, če nekdo ukrade milijon evrov, pa potem pošteno naprej služi denar s temi milijoni evrov. Da jih v banko, pa dobi vsak, vsako leto 50 tisoč evrov, pa dobi več, kot vi poslanci. Ali je to poštenjak? Saj ja na pošten način vsako leto služi denar. Ali mu je treba pustiti tisti milijon, ker od zdaj naprej pošteno dela? Ja verjetno, ne. Verjetno je treba takšen denar vzeti nazaj in ustreznega falota kaznovati.  V tem primeru pa že slišim ideje, da je glede na to, da je projekt že tako daleč zapeljan, vendarle pustimo, da ostane tam, kjer je. Zdaj trasa vemo, da je nemogoča. Tudi to je bilo že opredeljeno. Zakaj taka trasa namesto po ravni liniji? Zato, ker imam jaz na občini Ljubljana tam nek kolovoz, ki jih dolg oziroma širok 2,4 do 3 metre in potem režejo cevi na ta način, da zadostijo oziroma da gredo postavljati točno pod tisto pot.  Ali veste kaj to pomeni za strižne sile v tej konstrukciji na potresnem območju. Če imaš takole, samo malo zatrese pa ga prelomi. Ali veste kaj se zgodi, če prelomiš kanalizacijski vod, kjer imaš kanalizacijo z pretokom nad 200 litrov na sekundo. ne vem, lahko si predstavljate. Ni najbolj čisto.  Zdaj s tem gradbenim dovoljenjem je vse narobe. Če ne verjamete, ste lahko prisluhnili predstojniku pravne enote Moste-Polje. Koščičku verjetno, on je izdal vsa gradbena dovoljenja. Baje je bil prej sodelavec od enega sodelavca iz Mestne občine Ljubljana in se dobro poznata. Celo sam je na Odboru za okolje rekel, da gre za sporno gradbeno dovoljenje. Rabite še kaj več? Če ne verjamete njemu, morate verjeti županu Jankoviču, ki je kot smo prej ugotovili celo nad Arsotom.  Tu imam jaz odgovor župana Jankoviča na zahtevo za sklic izredne seje mestnega sveta na kanalizacijski vod C0. Pa bom citiral kaj je on napisal. »Popolnoma res pa je, da so že pridobljena gradbena dovoljenja v nasprotju z Evropskim pravnim redom EIA direktivo, za kar pa nosi odgovornost izključno država oziroma MOB in SVRK.«  Glejte, kako vas je dobro okoli prinesel. Dobil je gradbeno dovoljenje, na podlagi katerih dela, zdaj pa pravi, vi ste krivi. Vi ste krivi pa SVRK je kriv. Kaj ste mi pa dali gradbeno dovoljenje.  In naprej. Še enkrat njegove besede. »Ne nameravamo odgovarjati za postopke izvedene s strani Upravne enote Moste-Polje. To je stvar Upravne enote Moste-Polje, ki se pod odločbe in odgovore tudi podpisuje.« Pa je tudi Koščiček sam kriv, da je šel podpisovati takšna dovoljenja. To je tako, če že sodelujete s tistim, ki je nad Arsom.  Zdaj naprej. Vemo, da se projekt izvaja ob podpori policije. Jaz si upam trditi, da je to edini projekt financiranje z evropskimi sredstvi, za katerega izvajanje mora biti kordon policistov s konjenico in z oklepnimi vozili, zato da lahko izvajalci del naprej po zasebnem zemljišču rijejo in postavljajo cevi.  Ali si vi predstavljate to sliko, ki jo pošiljamo v Evropsko unijo. Gradimo kanalizacijski vod, ki ga mora varovati kordon policistov. Ampak, da je zadeva še bolj bizarna. K temu pripomore tudi naša sodna veja oblasti. Tukaj imam začasno odredbo sodnice Andreje Bedene, ki je po naključju v dveh postopkih o isti vsebini iz okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je sicer največje, sicer spet ona dobila ta postopek.   Čisto naključje, čeprav je načelo naravnega sodnika. Vrti se in če slučajno pride tisti, ki pride, pride. In ta je dosodila, da je začasna odredba nujna in nujno potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Ali si vi predstavljate? Fekalije rineš čez vodonosnik, potem pa sodnica reče, da je to da rineš okej, to da se pa temu zoperstaviš, je pa hudo težko nadomestljiva škoda.   In še več. Ja, nekaj ima naš Zoki, ja - še več.         Ko je ta bager prišel pred zasebno zemljišče nekoga, kjer Mestna občina Ljubljana nima služnostne pravice na tistem delu, nima služnostne pravice, pa to sodnica ve, ker sodi o vsebini tudi pri matenjski tožbi, ko se je lastnik pritožil zaradi te odločitve, zapiše, tole citiram, da je neko dejanje ali skupino povezanih ravnanj mogoče uvrstiti pod pravni standard nasilja, ni potrebno da teče kri in pojejo pesti. Organiziranje občanov, postavitev fizičnih ovir oziroma barikad ter končno fizično onemogočanje prihoda in pričetka zoperstavljanja ljudi pred premikajoči gradbeni stoj vsekakor predstavljajo dejanja uporabe sile in jih je potrebno z začasno odredbo prepovedati. Ali si vi predstavljate? Z bagrom rinejo po vašem zemljišču, vi se zoperstavite temu s tem, da že tvegate svoje življenje, postavite se pred tiso šaflo od bagra, pa sodnica pravi, da je to uporaba sile, ki jo je potrebno z začasno odredbo prepovedati, na lastnem zemljišču kjer nima služnostne pravice, kjer ti rije bager, če se postaviš pred bager, ti uporabljaš, si ti tisti, ki dela nasilje. Poglejte, neke pojme je v tej državi vendarle prej ali slej treba razjasniti.   Glede trditev, ki se pojavljajo v javnosti, da vsi strokovnjaki podpirajo ta projekt. Poglejte, to govorijo tisti ljudje, ki so globoko notri v tem, ne bom rekel fekalijah, bom rekel marmeladi s pripravo tega projekta. In ne boste verjeli, tisti ki govorijo, da je to od strokovnjakov, ki podpirajo ta projekt, pojdite pogledati na Erar njihove plačilne liste. Vsi so močno povezani z Mestno občino Ljubljana ali z Voka Snaga. Kar poglejte koliko dobijo denarja za to, da javno govorijo, da je s tem projektom vse v redu. In ker ni bilo javne razprave v zadnjih 18. mesecih, tudi javnost ni mogla izvedeti o teh projektih, šele danes se strokovnjaki sami javljajo in povedo kaj je vse narobe s tem projektom in povem vam, vse je narobe s tem projektom. Zdaj, tisti ki govorijo, da ta projekt rešujejo okolje, ker greznice priklapljajo na kanalizacijo, vam bom povedal zakaj to čisto ne drži. Tiste greznice, ki so, jih je treba priklopiti na kanalizacijo, ampak so na strnjenem mestnem delu, niso na vodovarstvenem območju. Zdaj bodo pa iz strnjenega mestnega dela povezali to na vodovarstveno območje. Torej z vidika okolja je to še hujše, še bolj škodljivo, še več nevarnosti, da se še te cevi prelomijo in začnejo pronicati v ponikalnico. In če bi bilo res, da je to samo zato, da se te hiše, te greznice povežejo v kanalizacijo, ne bi bilo potrebno cevi imeti 1,2 metra. Veste zakaj 1,2 metra? Zaradi tega, ker bodo od fekalij od sosednjih občin šle preko tega polja. V bistvu je gospod Janković izreden dobrotnik. On dovoli in tvega svojo vodo, da bodo drugi lahko svoje odplake spravljali čez v naše odplačne linije. Zdaj, verjetno ni ta dobrota v tem, verjetno je ta dobrota bolj v kakšnih, niti ne kovancih, večje papirnate zadeve gredo v tej smeri. Zdaj tisti, ki govorite ali pa, ki se sklicujejo na to, da je Bruselj potrdil, da je Jaspers rekel, da je okej. Veste kaj je Jaspers? Jaspers je neka institucija, svetovalna institucija v okviru Evropske investicijske banke. To je skupaj strokovnjakov, ki pomagajo državam članicam pri zahtevnih projektih s pripravo dokumentacije. To ni okoljevarstvena organizacija. To če Jaspers pravi vredu, to še ne pomeni, da bo vaša pitna voda še naprej pitna, če tam peljete kanalizacijo. Ne. To samo pomeni, da ste vse dokumente, ki jih je treba zagotoviti, pač zagotovili, da je tam narejena kljukica in da gre ta projekt skoraj zagotovo potem v odobritev s strani Evropske komisije. Skratka, govorjenje o tem, da če je Jaspers rekel, da je stvar v redu, da potem pa ne sme biti nobenega dvoma. Seveda je lahko dvom. Poglejte, oni čisto nič ne tvegajo.     ŠPE) – 16.05    Če se izkaže, da je kaj narobe, bo država tako ali tako vračala sredstva. Če se izkaže, da so bili naplahtani, nalagani, da se jim je pridalo dokumente, ki niso resnični, bo država tako ali tako vračala sredstva. Ampak glejte, tudi njih ni tako zelo prepričalo, kot vam te danes iz Mestne občine Ljubljana, pa iz VOKE želijo govoriti, da je vse v redu, da je s tem projektom vse v redu. Če gledate poročilo Jaspers v zvezi s tem projektom, notri zapišejo, citiram – na strani 19: »Gradbeno in konceptualno dovoljenje sta izdana pred odločitvami o presoji vplivov na okolje in presoji sprejemljivosti.« Tudi sami ugotavljajo na to, da je rahlo nenavadno, da izdajate gradbeno dovoljenje, preden opravite presojo vplivov. Manjka informacija glede negativne presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti. To informacijo je potrebno dodati, zato da se prikaže, ali je bil projekt, ki je predlagan za financiranje s strani EU, narejen v skladu z določili. In na primer mnenje pristojnih oblasti z dne 24. 3. 2015 je na voljo zgolj v slovenskem jeziku. Jaspers priporoča, da se obrazloži, kako je bil upoštevan člen »t-t-t-t«. Skratka, celo v slovenščini so bile priložene dokumentacije. In zdaj pa bistvo. Zdaj, če Jaspers reče, da je treba predložiti zakaj ni bilo narejene presoje vplivov na okolje, ne bo on tisti, ki bo šel preverjati, ali ste naredili te presoje vplivov ali ne. Če bo vam uradna institucija izdala določilo, da presoja vplivov ni potrebna, je za Jaspers to ustrezno. Torej, če ti obvladuješ domači Arso, s tem obvladuješ tudi Jaspers. In če ti Arso izda, da ne rabiš te presoje, je to za evropskega financerja ustrezno. Toliko o tem.  In glejte, nič novega ni, da bi nek projekt ali pa, da bi Mestna občina Ljubljana naplahtala Evropsko komisijo za evropska sredstva. Tukaj imam še en tak projekt samo lučaj stran - Sava, reka, ki povezuje. Enaka malverzacija z gradbenimi dovoljenji, ker so enko zasegli zasebna zemljišča. Trdili, da gre za pot, ki ne potrebuje gradbenega dovoljenja, potem pa šele naknadno priznali, da se tega projekta ne da narediti brez gradbenega dovoljenja. Posledica je vračilo 900 tisoč evrov za ta projekt, ker so bile zlorabe v tem sistemu. Tam je bilo 900 »jurjev«, tukaj imamo pa kot sem rekel 30 milijonov.   Ni res, da se trase ne da spremeniti. Finančna perspektiva zaide leta 2023, časa je dovolj še. Spomnite se, celo pogoje za prodajo Nove ljubljanske banke ste lahko spremenili, pa je šlo za milijardo in pol. Pa ne bi mogli projekt za 30 milijonov evrov ustrezneje umestiti v prostor. Skratka, beseda, da je projekt že toliko izdelan, da se ga ne da spremeniti, ne sprejemam.   Zdaj, kar se tiče vodotesnosti. Kot ste slišali v zadnjem času strokovnjaki za kanalizacijsko omrežje vam povedo, da ni 100 % vodotesnega omrežja. Ni 100 %vodotesnega omrežja. Zato nobeden zdravorazumski človek kanalizacijskih kablov ne postavlja nad svoj vodnjak. Sprašujem vas, zakaj bi sprejeli to tveganje, zakaj bi sploh razmišljali o tem tveganju? Ni vam treba. A samo zato, ker je nekdo kaj nad Arsom rekel, da je to dobro. Ne, ni vam treba. Prav ne smemo tega sprejeti.  Kaj o vodotesnosti pravijo na MOL, na Mestni občini Ljubljana. Vam bom prebral iz svetniškega vprašanja odgovor. »Vsi postopki potrebni za sanacijo kakršnegakoli morebitnega izlivanja odpadne vode, so natančno opredeljeni v delovnih procesih VOKA. Odzivni čas intervencije do preprečitve izlivanja je v redu velikosti največ nekaj ur. Zato o izlivanju sploh ne moremo govoriti, bolj primeren izraz je izlitje.« Prej sem rekel 1,2 metra pretok 200 litrov na sekundo, nekaj ur časa za ukrepanje. Nekaj ur, recimo tri ure.         A veste koliko je to? To je za en olimpijski bazen fekalij. Za en olimpijski bazen fekalij. A vi prevzamete to tveganje? Minister vi prevzamete to tveganje? Jaz ne. Ne zame, ne za generacije ki so za nami. Ne zame ne za generacije ki so za nami, če celo na Mestni občini Ljubljana pravijo, da glejte saj če se bo razlil v treh urah bomo zadevo rešil. Ja medtem bo pa teklo v podtalnico iz katere mi vsi pijemo.  Zdaj ne nazadnje no, o tem je bila razprava tudi 4. 6. 2018, Zbor krajanov Šentvid, kjer je bil tudi Ljubljanski župan, ker so krajani večkrat postavil vprašanje, glejte okej vodotesno danes, ampak kaj pa čez dvajset let ko guma popusti? Ko zagozde popustijo, kaj pa potem? Veste kašen odgovor so dobili? Kaj pa mene briga, čez dvajset let mene več ne bo. Vprašajte 60 ljudi je bilo tam, pa mi zatrdite ali verjamete, ali zaupate nekomu ki tako pripravlja projekt, da bo ta projekt tudi čez 10, 20, 30, 40 let služil svojemu namenu in ohranjal Ljubljansko čisto pitno vodo.  Jaz ne zaupam in glede na moje izkušnje za mestno upravo Ljubljane tudi vam na srce polagam, da ne. Ker izkušnje so zelo, zelo slabe. Zdaj v tem projektu je toliko nedorečenosti, toliko slabih praks k zdaj ugotavljate tudi vi, pred kratkim sem podrobneje raziskoval tudi zgodbo o ponastavljeni prislini poravnavi, ampak veste glejte spet enega in istega not najdem. Tam zlorabe, tu zlorabe. In zato še enkrat povem, projekt izvajajo zaupanja nevredne osebe in tudi vse kar zatrjujejo je zgolj za javnost in mrtva črka na papirju. Pa da bom dokazal še zadnje dejanje. Še zadnje dejanje, ki to potrjuje. Je tukaj, ko so se odločili noski ned, torej na pač razburjenje javnosti, ki je končno malce začela se ukvarjat s to stvarjo, da ne bo cel kanalizacijska kar na suho položena, da jo bodo dali v betonski sarkofag, kar je v bistvu z vidika strižnih sil še slabše, ker je še večji vzvod na lomljenje cevi, ki se že zdaj zvijajo, so skratka zaprosili za predhodno presojo vplivov na okolje.  Glejte tukaj imam to vlogo, ki so jo poslali na ARS-u. A veste kaj piše o nameravanem posegu? A veste kaj piše 31. 7. 2019, ko je bilo že vse jasno, ko smo že vse o gradbenih dovoljenjih govoril in tako naprej, ko je že potekala tista seja Odbora za okolje in prostor. Tukaj piše, da gre za manj zahteven objekt. S prevaro gradbenega dovoljenja 2014, ko so to napisal pa so potem 2016 spremenil, danes 2019 se Mestna občina Ljubljana pa snaga voka še upa predložit prošnjo za predhodno presojo vplivov s tem, da napiše za ta projekt, da gre za manj zahteven objekt. Pa not napiše še eno laž. Napiše tole laž, po končani gradnji kanalizacije bo vkopano v zemljo, bo na območju gradbišča vzpostavljeno prvotno stanje vpliva posega na gozdni prostor ne bo s področja gozda. Zdaj vam pa jaz preberem kaj pa pravi Zavod Republike / nerazumljivo/ za varstvo narave. Na predmetni parceli je Mestna občina Ljubljana poškodovala del kvalifikacijskega habitata tipa idrijskih hrastov belogabrovi gozd, ki definira območje natura 2 tisoč, območja Sava Medvode, ki se na tej parceli ne bo več obnovil.  Dve neposredni laži še 31. 7. 2019. Skoraj vsaka izjava, ki jo Mestna občina Ljubljana ali pa VOKA izreče v zvezi s tem projektom je prikrajanje. Če ste gledali včerajšnjo tarčo ste videli, kako oholi in samozadostni so.     Ž) – 16.15    Ne vem ali to povzroča zato, ker so nad Dars, pa očitno nad Ministrstvom za okolje in prostor ali pa je kaj drugega. In, spoštovani poslanci, poslanke, jaz mislim, da mi ne smemo pristati na politiko zatečenih dejstev, izvršenih dejstev, mislim, da tudi minister ne sme prisegati ali pristati na to, ampak mora opraviti svojo dolžnost, zaščito okolja, zaščito pitne vode in zato, da se postopki izvajajo skladno s proceduro.  Glejte, če boste ta projekt izpeljali do konca, pustili izpeljati do konca, ob vseh teh kršitvah, ki so, ob vseh teh malverzacijah, v teh lažeh, ki so še danes, potem samo vzpostavljate sistem za vse nadaljnje šerife kako bodo delali.  Veste, Ministrstvo za okolje in prostor ima veliko dolžnost in mora jo opraviti, mora biti varuh zakonodajno-procesnih postopkov, mora biti tudi varuh pitne vode, ki je zapisana v Ustavi. Mi, mi pa moramo izvrševati nadzor nad delom ministra in če bomo danes soglasno potrdili te sklepe, mislim da imamo predpogoj ali ima ustrezen pogoj ali ustrezen vzvod, da to nadaljujemo.  Jaz sem v zadnjem letu postavil 14 poslanskih vprašanj na to temo, 14, še enkrat vam povem, koalicijski poslanci ste vedno zavračali ta poslanska vprašanja, vedno! Ne razumem zakaj, ne razumem zakaj. Jaz sem vesel, da vas je pamet srečala ampak še enkrat vam povem, da jaz se ne ustavljam s temi sklepi. Minister na zatečeno stanje, vsaj v Poslanski skupini SDS ne bomo pristali in bomo zelo pozorno spremljali kako dopuščate oziroma kako ne smete dopustiti, da se izvaja način na okoljskem področju, kakor se sedaj izvaja v zvezi z tem vodonosnikom kleče.  Hvala.
Hvala lepa.   Preden dam besedo razpravljavcev iz vrst poslancev, sem obvestil Vlado, da se lahko predstavniki Vlade prijavijo k razpravi kadarkoli želijo.  Glede na to, da je kar nekaj odjav bom prebral tri ali štiri naslednje razpravljavce. Prvi bo dobil besedo Franc Kramar, za njim Zvonko Černač, potem Matjaž Nemec, Gregor Perič, Marko Bandeli.  Gospod Kramar, izvolite.
Predsednik, hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi.   Ko poslušam jaz tole se pravzaprav vprašam, glede na to, da sem bil župan 5 mandatov, a smo v tej državi župani enaki pred zakonom? Resno se to vprašam, ker župan je, mora biti, mora biti varuh zakonitosti. Vedno ko so določeni postopki je župan tisti, ki mora varovati zakonitost.  In zdaj se tukaj vprašam, glede na to da nismo, da niso župani enaki pred zakonom, kako je bilo izdano to gradbeno dovoljenje? Meni to ni jasno, jaz v svoji karieri, kar sem pridobival gradbena dovoljenja, pa morate vedeti, da je Upravna enota Radovljica zelo stroga, smo morali pridobiti vsa potrebna soglasja. Glede na to, da imamo še nacionalni park pa Naturo 2000, vprašanje o tem ali je potrebno pridobiti celostno presojo o vplivu na okolje sploh ni bilo nikoli vprašljivo, seveda to je bila osnova, osnova za to, da se je postopek pridobitve gradbenega dovoljena sploh peljal.  In, če gre še za strogo varovano območje, če pod gradbenim objektom zbirališče pitne vode, bi te postopki morali biti sila, sila, previdni in pa skladni z zakonodajo. Seveda pri tem bode tudi dejstvo, da se je za to investicijo pridobil kohezijska sredstva.  Veste na dve regiji se deli Slovenija na vzhodno in zahodno regijo. Zahodna regija zaradi tega, ker je vključena mestna občina Ljubljana je seveda razvita regija.  Na drugi strani imamo zahodno, ki je nerazvita. In poglej ga zlomek. Kohezijska sredstva za kanalizacijo so se dodeljevala na osnovi tega, da so postavili kriterije, na katere ni ustrezala nobena občina v zahodni regiji razen Mestna občina Ljubljana. Ona je pobrala vsa ta sredstva. Zanimivo, res zanimivo. Tudi mi želimo graditi kanalizacijo tudi v Radovljici, v Tržiču povsod, ampak niso nam bila dostopna kohezijska sredstva, ker se je vse zreduciralo na Mestno občino Ljubljana. Torej ne samo, da imamo razlike med župani, ampak imamo razlike tudi med regijami in med Mesto občino Ljubljana, med regijami in med Mestno občino Ljubljana. Sedaj izdajatelj gradbenega dovoljenja tole, kar prebiram kaže na to, da te gospodje, ki to izdajajo nimajo po moji oceni nobenega pravnega znanja, ampak se to izključno nekako dela ti meni jaz tebi in na tak način se pridobivajo celo gradbena dovoljenja za tako občutljiv projekt kot je izgradnja kanalizacije C0.   Jaz bom seveda podprl te predlagane sklepe, ampak še enkrat me pa res dejansko moti v tej državi. To ni prva investicija, ki je po moji oceni sporna v Mestni občini Ljubljana tudi so Soržice. O tem se nič ne govori, nobeni pravni postopki ničesar devet let traja, da bi pravni postopki stekli pa ne stečejo. To se pravi, če se bo sedaj začel postopek za ta kanal, potem bodo spet devet let tekli ali pa deset let tekli postopki, zadeva bo zastarala in stvar bo v redu.   Še nekaj me zanima. Pri izdaji gradbenega dovoljenja osnovna zadeva je pridobitev služnostnih pravic. Ne more nekdo izdati gradbenega dovoljenja, če niso pridobljene služnostne pravice lastnikov zemljišča in dejstva so znana. Če nimaš služnostnih pravic lastnikov, potem gradbeno dovoljenje ne more biti izdano. Tako velja v Upravni enoti Radovljica. Očitno v Ljubljani upravne enote odločajo na drug način. Sicer ne vem, po katerem zakonu, ker tega v zakonu ni. Tako, da je res zanimivo, da se moramo sedaj lastniki boriti za to, da ne prekopavajo njihove parcele pa gradbeno dovoljenje je bilo izdano. Res zadeva smrdi, zadeva res smrdi. Jaz upam, da bodo te današnji sklepi pripomogli k temu, da se bodo ljudem odprle oči in da bodo končno prepoznali, da v tej državi moramo biti vsi enaki predvsem pa morajo biti enaki župani med seboj, ker so varuhi zakonitosti.
Hvala lepa.   Besedo ima Zvonko Černač, za njim pa bo razpravljal Matjaž Nemec.   Izvoli.
Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej ministru.   Včasih, ko niso bili tako moderni časi kot so danes in ko nismo poznali številnih institucij in dobro plačanih uradnikov, ki naj bi skrbeli za varovanje okolja so ljudje po zdravi kmečki pameti bili bistveno boljši varuhi okolja kot so številne institucije danes. V tistih časih so ljudje gradili tam kjer ni poplavljalo, varovali so rodovitno zemljo predvsem pa jim na misel ni prišlo, da bi greznico oziroma odpadne volje speljali preko vodnjaka, ker vemo, da vode po nekih fizikalnih lastnostih tečejo navzdol in ne navzgor in enako je tudi z odplakami. Neka zdrava kmečka logika govori, da takega projekta kot se dela tukaj preko vodonosnika Kleče ne bi smelo biti.   Sedaj, kar se pa formalnosti tiče. Bilo je rečeno, da je za eden del tega projekta pridobljeno gradbeno dovoljenje in v razpravi na odboru in tudi danes smo slišali, da je bilo to gradbeno dovoljenje pridobljeno ob zelo dvomljivih predpostavkah in ob pomanjkljivi dokumentaciji oziroma brez presoje, ki bi morala v tem primeru biti narejena, presoja vplivov na okolje. Tudi to, da je bilo naknadno pridobljeno vodno soglasje ne pomeni ničesar.     ŠZ) – 16.25    Bistveno pa je, da v tem projektu, ki bi moral biti obravnavan celovito, kajti gre za celovit projekt. Vi ne morete dobiti za tak projekt, kot je ta, gradbeno dovoljenje po delčkih. Da manjka en bistven del, manjka 800 parcel v tem projektu, 413-ih lastnikov. Torej ta projekt ne bi smel dobiti tega delnega gradbenega dovoljenja.  To je nekaj podobnega, kot če bi nekdo dobil gradbeno dovoljenje, najprej za klet, ki si gradi hišo, potem za mansardo, potem bi mu dali naknadno pa še za dve nadstropji vmes.   Ne gre. Takšnega gradbenega dovoljenja ni in ga tudi v tem primeru ne bi smelo biti. Torej v enem delu nimamo gradbenega dovoljenja, nimamo služnosti v tem projektu, v drugem delu imamo gradbeno dovoljenje, ki je sporno, ker ne izpolnjuje vseh formalnih in procesnih pogojev za to, da bi lahko bilo izdano. In glede nato, da se o tem razpravlja že kar nekaj let o tem projektu, bi človek pričakoval, da bo v vseh teh letih, ministrstvo po nadzorstveni pravici nemudoma ukrepalo in to gradbeno dovoljenje odpravilo, zamrznilo izvajanje projekta, zahtevalo dopolnitev vsega tistega, kar tukaj manjka.  Pa tega ni. In tega tudi ti sklepi, ki jih bomo danes kot kaže sprejeli, neposredno ministrstvi ne nalagajo, bi pa jaz vseeno pričakoval, da dobimo zelo jasen odgovor ministra glede tega. On je v uvodni predstavitvi nekako povedal, da se s tem, kar predlagamo in kar bo danes kot kaže tudi sprejeto soglasno, strinja.  Vendar je tukaj ena velikanska bojazen, da če bo to sprejeto in če ne bo ukrepov ministrstva in to takojšnjih ukrepov se ne bo kaj bistvenega zgodilo. Takojšen ukrep pa pomeni, takojšnjo prekinitev, začasno prekinitev izvajanja oziroma nadaljevanja tega projekta. To bi moralo slediti tem priporočilom.  Ker če se to ne bo zgodilo, minister to, da boste naročili neke revizije, umeščanja v prostor in vsega ostalega ne pomeni ničesar. Škoda bo, v kolikor ne boste ravnali tako, kot menim, da bi morali, za projekt in tudi za državo bistveno večja, kot bi sicer bila.   Ta projekt je tako sporen, da bo v kolikor ne pride do nemudne ustavitve in spremembe tega projekta potrebno ta evropska sredstva nesporno vračati, projekt ne bo uspešno zaključen in škoda bo enormna. Zaradi tega apeliram na zdrav razum, na pristojnosti, ki jih minister ima in apeliram na to, da po nadzorstveni pravici, nemudoma poseže in nadaljevanje del nemudoma prekine.   Ker ta druga točka govori, da Državni zbor, ministrstvu priporoča, da v okviru svojih pristojnosti na podlagi pravnih sredstev, ki jih dopušča veljavna zakonodaja, nemudoma sprejme vse ukrepe, s katerimi bodo pridobitve vse zahtevane dokumentacije o projektu in presoji vplivov na okolje zadržal oziroma ustavil gradnjo kanalizacijskega kanala C0 na spornem kraku od Broda do Ježice.   Jaz nisem razumel, da se bo to zgodilo. Tisto, kar je povedal minister govori o nečem popolnoma drugem. Naročile se bodo neke študije, projekt se bo naprej izdajal v tem delu, kjer je bilo pridobljeno dovoljenje, ki je sporno in ki ne bi smelo biti veljavno.  Jaz mislim, da nikjer v tej državi, se za tak projekt ne bi dalo dobiti gradbenega dovoljenja. Nikjer v tej državi. Ali torej tukaj v Ljubljani, ko gre za gospoda Jankoviča, veljajo posebni zakoni? Ali velja tukaj nek JUS ali LEKS Ljubljankovića ali kaj? Ali je tukaj imamo opravka dejansko z LEKS Ljubljankovićem? Kajti tukaj veljajo očitno posebna pravila, ki so pisana, ko gre za Mestno občino Ljubljana, na kožo samo enega človeka.  Tudi zaradi tega, bi bilo treba tukaj po moji oceni nemudoma ukrepati. In možnosti za ukrepanje ministrstvo ima, tako ministrstvo samo kot številne paradržavne institucije.  Zdaj številni po moje poznate nek tragičen dogodek, ki se je zgodil na naši sosednji državi pred 56 leti. Govorim o katastrofi, ki se je zgodila v Dolini Vajont, med Benečijo in Furlanijo Julijsko krajino. Gre za območje tam na jugovzhodni strani dolomitov, kjer je bil zgrajen nek jez. 262 metrov visok jez. Graditelji so bili na ta projekt izjemno ponosni, zaradi tega, ker je bil to takrat najvišji jez v evropskem prostoru. Stroka je takrat, ko se je ta jez zgradil opozarjala,         da je območje problematično, da je narava na tistem območju nepredvidljiva, da se dogajajo številni tektonski premiki in da lahko nastane problem zaradi jezera, ki je bilo napolnjeno za tem jezom. Zaradi tega so seveda ta jez postopoma napolnili. Najprej do višine sto metrov, potem ko so pridobili dodatne meritve so šli naprej in v končni fazi so ta jez napolnili do 25 metrov nad končno višino. Kajti, študije, ki so jih delali strokovnjaki so govorile o tem, da tudi če pride do plazu in do vdora večje količine zemljine v ta jez, pljusk, ki bo sledil temu vdoru ne bo višji od 20 metrov. In potem se je zgodil oktober leta 1963, večerne ure so bile, ko se je začelo tisto območje zelo nevarno premikati. Prišlo je okoli 60 strokovnjakov nemudoma, ugotovili so, da je treba vodo spustiti še za 15 metrov. In malo pred 11. zvečer, ko so ljudje že večinoma spali v svojih domovih je udarilo. Zemljina, kamenje, drevje, vse kar je padlo v ta jez je bilo tako močno in količina tako velika, da je bil val, ki je pljusknil čez ta jez visok 250 metrov. Torej, vsa ta voda je ta jez preskočila in zalila mesto Longarone in večino vasi pod njim in v 8 minutah je življenje izgubilo tisoč 970 ljudi. Še danes ta jez tam stoji kot arhitekturni dosežek in pomnik človeškemu nasilju nad naravo in naravnimi zakonitostmi. Tragedije, ki se je takrat zgodila, ne bo mogel zbrisati nihče. Kako pa bo nekdo zbrisal tragedijo, ki se lahko zgodi v Ljubljani, če bodo Ljubljančani v prihodnje ostali brez pitne vode. Ta tragedija ne bo 8 minutna, ampak bo trajala mesece, leta, desetletja, stoletja. Zamislite se nad tem in nemudoma zamrznite nadaljnje izvajanje tega projekta, mislim, da obstaja alternativna možnost za izvedbo. Poiščite jo čim prej, ker je na mizi, vključite vso stroko, ki je na voljo na tem področju in naj se ta projekt nadaljuje po poti, ki ne bo sporna, kar se tiče vodnega zajetja za Ljubljano.
Hvala lepa.   Besedo ima Matjaž Nemec, za njim pa bo dobil besedo Marko Bandelli.   Izvoli.
Hvala lepa, spoštovani predsedujoči.   Voltaire je rekel, da smo odgovorni za tisto, kar naredimo in tudi za tisto, kar ne naredimo. Torej, v Državnem zboru imamo danes zelo pomembno razpravo. Kot že večkrat omenjeno danes v različnih razpravah, smo pred časom umestili pravico do pitne vode v Ustavo, kar danes daje tudi izjemno vsebinsko podlago tistim, ki so bili takrat skeptični do tega. Nam na drugi strani, ki smo pa to podpirali, nas zavezuje, da podpiramo predloge ne glede na barvo, ne glede na stranke od koder prihajajo, kajti potrebno je v današnjem času nameniti veliko, veliko pozornosti ohranjanju narave, podnebja, okolja. Imamo eklatanten primer potencialne zlorabe tega, čemur bi lahko rekli tudi retorično vprašanje, koliko milijonov je vreden morebiten poseg v vodovarstveno okolje, kolikšna je cena takšnega početja, da dajemo prednost kapitalu pred posledicami, ki bi lahko imele daljnosežne posledice za naše zanamce, kot tudi za nas same. Seveda odgovornost politike je, ne glede na stranke katerim pripadamo, da vsaj temeljito preverimo dano početje, da se prepričamo o tem, ali smo kot odgovorni politiki lahko soodgovorni do morebitne katastrofe. Nekateri govorijo, da je ta vodni vir, od tega vodnega vira odvisno samo glavno mesto, ampak ni samo glavno mesto. Od tega vodnega vira je kredibilnost politike tudi na veliki preizkušnji. Seveda paradoksalno nas je postavilo vse na isti breg, v prispodobi rečeno, ko smo se, kot že prej omenjeno, skeptiki zapisa v Ustavo in podporniki zapisa v Ustavo znašli na istem bregu. Seveda, da se do potankosti razišče ali bi lahko         ti geološki premiki ali pa hidrološki premiki vplivali na to, da se, bom rekel ta odvoz oziroma ta dovod potencialne morebitne kanalizacije lahko posega v vodostaj. Torej / nerazumljivo / Socialnih demokratov kot tudi moje z osebne lahko samo sporočimo, da bomo podprli predlagana priporočila ter seveda, kot je bilo moč zaznati že na kolegiju, se je politika pri tem vprašanju poenotila. Seveda naprošamo in mislim, da vsaj s strani ministra Zajca tukaj obstaja neka določena empatija do tega vprašanja, da se lahko največji skeptiki tudi prepričajo, da je ta odločitev lahko ključna za praktično dostop pitne vode za glavno mesto in širše. Torej ne gre za politično vprašanje, gre za človeško vprašanje, vprašanje človekovih vrednot in vrednot, ki jih sami zagovarjamo. Ali je to v ustavi ali pa ne, govorim o odgovornosti, ki jo moramo pri tovrstnih vprašanjih krepiti in gojiti politiki. Torej podprli bomo predloge priporočil v upanju, da tudi ministrstvo razišče in odgovori na dana vprašanja ter seveda na nek način odgovorimo še nazadnje zadnjim skeptikom ali je ta umestitev prostor sploh primerna in potrebna ali alternative so resnično tako nedostopne, da s tem ogrožamo tudi dobrobit glavnega mesta, kar se tiče dostopnosti do pitne vode.   Torej, da zaključim – podprli bomo dane predloge, seveda z upanjem, da najdemo rešitve v izogib potencialnim katastrofam. Tudi če so lahko samo potencialne, so lahko usodne. Pri tovrstnih vprašanjih je lahko minimalen dvom že dovolj velik razlog, da poenoti celotno slovensko politiko, da najde ustrezne odgovore.  Hvala lepa, predsedujoči.
Hvala lepa.  Besedo ima Marko Bandelli. Za njim bo razpravljal Boris Doblekar.   Izvoli.
Hvala za besedo, predsednik.  Jaz tukaj zdaj ne bom govoril o pitne vode, o pravici, ki smo vpisali v to.  To je šokantno samo slišati, če je res to, kar se dogaja. Šokantno. Zdaj, tukaj gre v osnovi, nekako človek bi mislil, da so tukaj 2 zadevi. Ena, da gre za nezakonito gradnjo, nestrokovno gradnjo, če bi tako rekli, nedopustni posegi v določen kraj. In drugi pa slišati iz drugega kraja motiv kakor, da se to dela kao, da nagajamo Jankoviću. Daleč od tega – jaz se absolutno z vsem, kar ste do zdaj povedali, strinjam. Kot župan sem presenečen, bivši župan, sem izredno presenečen kako je možno, da sploh je prišlo do teh dovoljenj. Zdaj, bom začel s kraja, časa nimam ampak upam, da bom povedal bistvo tega. Zdaj mene zanima Alpe-Adria Green, vse to, kar vemo, da te raznorazne iniciative in združenja in te nevladne organizacije pač samo čakajo take momente, da se bolj pokažejo same sebe, kar naredijo, naredijo tudi, če dostikrat nimajo prav in kar je. Tukaj se gre za enostavno razumeti, da ta investicija je umeščena napačno – to je bistvo, o tem je treba govoriti. Zdaj, tudi to sem slišal, zdaj vam bom tudi povedal ta umeščanje te trase, zdaj sem slišal kolega Logarja – veliko informacij. In verjamem, da so tudi resnične. Zdaj, zakaj se to gre po taki, kako bi rekel, serpentinasti trasi dol, ki je popolnoma nerazumljivo, verjetno pa ni nerazumljivo – verjetno je to namerno narejeno tako. To se ve zakaj – ker hočejo, da gre po določenem kraju, ker je verjetno tukaj interes v ozadju, da je šlo na določene kraje.     Ž) – 16.40    Tudi to bo, mislim, naloga preverjanja. Zdaj, jaz bom tako rekel tudi, minister mi je žal da je, mislim vsak nov minister dobi nekaj starega, podedovanega. Zdaj, on je dobil to zadevo v roke in bo moral rešiti to zadevo, na takšne ali drugačen način, bo mogel, ker vidim, da tukaj smo 90 poslancev enotni, kar zadeva tega, da to zadevo je potrebno rešiti.   Zdaj, tehnično in tehnološka rešitev te kanalizacije, zdaj tu je tudi vprašljiva zadeva. Zdaj vam bom povedal pošteno, jaz se imel, jaz sem imel celo v rokah projekt o tistih / nerazumljivo/ o tistih tabernakljev, če bi rekli, o tistih, kako je imenoval kolega Logar, skript ali ne vem kako je rekel prej. En izraz zelo dober, je zelo nadzorno pokazano na kakšen način bo oblečena ta cev noter.  Jaz ta projekt, betonski sem ga imel v rokah in sem rekel že takrat, da tak tip konstrukcije na nestabilni podlagi ne more biti, ker ni narejeno za tako podlago. In to govorim jaz, ker sem strokovnjak o tem, ker tudi prodajam, mislim sem prodajal in vem točno za kaj se gre in gradimo te zadeve in smo jih gradili. Tak način umeščanja tistega manufata ne gre na to območje, gre na Kras, gre kamor so trdne zadeve, ne pa to kamor je nestabilno, nestabilna tla.  Tukaj so nestabilna tla, tu so nestabilna tla. Tudi cevi, jaz sem, bom povedal pošteno, sem klical na SVRG, da bi dobil dokumentacijo ampak odgovor je bil, da to ima MOP, MOP je dal na Jaspers, Jaspers je dal Evropski komisiji, Evropska komisija je potem to potrjevala ta projekt. Projekt je prevelik, je prevelik da ne morejo poslati vse kar je / nerazumljivo/ itak sem videl za kaj se grem. In, zdaj, ni niti toliko problem, kot bi rekel, kanalizacija kot taka, če se uporablja določene material, ker obstajajo, ne samo PVC, so polipropili, eni so, raznorazni materiali, ki se dela cevi tudi do metra 60 premera, ki so predvideni za to območje, ampak vsega tega tam ni bilo predvideno.  Je bilo predvidena tehnološka rešitev taka, ki ni ustrezna za tisti kraj. Prvo, je bila predvidena tehnološka rešitev taka, ki se človek vpraša zakaj mora delati tako pot, da pride doc cilja? Tudi ne, mislim, da je to vsem jasno, verjetno zakaj.  Zdaj, kar zadeva gradbenih dovoljen, tu sem takoj razumel nekaj, da tukaj ne more biti. Pri takem velike projektu in če to, tak projekt se naredi enotno gradbeno dovoljenje, se ne dela tri, štiri gradbenih dovoljenj, ker če se. Ali pa ne vem koliko jih je bilo, ker tu ne more biti, ker tu je jasno povedano iščemo gradbeno dovoljenja, da gremo naprej z določenimi projekti, ta projekt, ki je točno kar je rekel kolega Franc zaustavil ogromno manjših, drugih projektov, ki bi lahko šli, realizirani, bolj pomembnih, ampak ker se gre za Jankoviča in Ljubljano je bil projekt odobren.  Zdaj, zdaj bom jaz nekaj povedal. On je dal primer Stožice, jaz vam povem pa en drugi eklatanten problem, kateri je tudi šel skozi in ki je bil absurd od absurda in bom dokazal lahko tudi zakaj.  Cero Ljubljana, in vi ne veste na kakšen način je ta Cero Ljubljana bil zgrajen, s 500 milijonski projekt, ker so mislili, da bodo smeti vozile cela Slovenija v tisti Cero Ljubljana. In so se hoteli podpisati pogodbe vnaprej, ampak mi pametni župani, ki smo dali pametne direktorje na pametna mesta, so rekli ne bomo mi podpisali pogodbe, ker mora tukaj biti kakšen hakeljc v ozadju, in točno tu je bil.  Tisti, ki je podpisal pogodbo je potem moral odvažati, kot občina v tiste kraje po višji ceni, ker so mislili, da bo cela Slovenija vozila tja, 120 milijonov, 140 milijonov Cerata, ne vem koliko je bil vreden. 20 %, 15 % kapacitete, ker vsi ostali, občine in povsod vozimo na druge kraje, ker mi ne moremo olupiti občane, nismo mogli na tak način delati in jim dajati 30 % višjo ceno za odvoz smeti, kakor pa je realna.  Tako se dela tukaj, tako. Tu se dela tukaj, napake, ki se delajo zdaj tu in sigurno je to tudi en od teh projektov, ki smrdi, kot smo rekli, ki ni pošten, zame ni pošten.     ŠPE) – 16.45    In ni pošteno. Ne samo zaradi projekta kot takšnega, ni pošteno tudi, ker je omejil možnosti financiranja ostalih bolj pomembnih projektov. In tukaj se moramo zamisliti. In jaz osebno in mislim, da tudi naša stranka bomo podprli vse te predloge. In bomo zahtevali, da se to razčisti in da vidimo, zakaj je motivacija vseh teh vprašanj, ki smo jih zdaj dali. In upam, da bomo tudi dobili. In zato ponavljam minister, zdaj, ko ste prišli notri, ponavljam še enkrat - mi to ne… mislim, to ni vaša krivda. Vi ste to podedovali in si želimo res tukaj vsi, da bomo to zadevo tudi / znak za konec razprave/ rešili. In jaz mislim, da jo bomo in sem prepričan, da jo bomo. Kako bomo pa ustavili projekt, to me bolj zanima. Kako… imam še malo časa, ampak še to mene zelo bega, kako je možno, da niso znali lastniki – lastniki morajo podpisati soglasja, pa jim morajo dati stavbno pravico za delati nekaj, da dobiš gradbeno dovoljenje. To lahko govorite tistemu, ki živi v 6. nadstropju, ki dela v enem kraju, ki ne ve zakaj se gre. Ne nam to govoriti tukaj. Ta gradbena dovoljenja, kako so bila pridobljena, to je sramota, nemogoče in do tega moramo priti mi na čisto, ker je očitno, kar ste povedali, da ni čisto vse.  Toliko z moje strani za enkrat. Hvala, predsednik.
Hvala lepa.  Besedo ima Boris Doblekar, za njim pa bo dobila besedo Monika Gregorčič.  Izvoli.
Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke, poslanci, minister z ekipo.  V samem uvodu smo slišali in pa tudi tekom razprave, ko je tudi dr. Anže Logar, zelo podrobno predstavil zelo perečo problematiko v Ljubljani, sploh kar se tiče okolja, kar se tiče vodovarstvenega območja in mislim, da je tukaj lahko vsakemu jasno, da nekaj močno smrdi in da nekaj zelo, zelo ni v redu in je treba tudi takoj ukrepati.  Že kar nekaj mesecev se pogovarjamo o tej zadevi. Tako daleč smo prišli, po vsem tem, da moramo celo v Državnem zboru razpravljati o tej problematiki. In da se takšni projekti kot je ta v Ljubljani za toliko veliko denarja delajo tako po domače, je skoraj da nemogoče verjeti. Koliko prepotrebnih projektov s podobno vsebino, se pravi za centralne čistilne naprave, za kanalizacije sekundarne, primarne vode bi bilo potrebno narediti še kje drugje, pa za tak denar verjamem bi jih lahko verjamem naredili po mnogih občinah ogromno. Tudi v občini Litija čakamo za Kresnice, verjetno poznate centralno čistilno napravo. Veliko področje populacijskih enot dovolj. Priklopili bi še Dol pri Ljubljani, Jevnico, ampak se lahko za ta denar obrišemo pod nosom. Mislim, da ga ne bomo nikoli videli. In projekt bi bil pripravljen tako kot je potrebno z vsemi gradbenimi dovoljenji, z vsemi dovoljenji za poseg v parcele, v lastnino, privatno lastnino. Bila je omenjena tudi privatna lastnina, ampak treba je še enkrat povedati, da privatna lastnina je sveta. To privatno lastnino je nekdo kupil, nekdo je mogel delati za njo, nekdo jo je zaslužil in jo ima tudi pravico uporabljati in pravico imeti. In posegati v lastnino brez dovoljenja, to je nezaslišano.  Stalno, tudi na odboru, tudi danes vpis pravice do čiste pitne vode v Ustavo in tako naprej, po drugi strani pa poslušamo takšne zgodbe, ki s tem po moje nimajo čisto nobene povezave. Mislim, to je popolnoma v nasprotju s tem o čemer pišemo in se hvalimo, kaj smo dobrega naredili. To, da gre kanalizacija, kanalizacijski vod čez vodovarstveno območje, čez tako pomembno območje, ker je tako dobra kvalitetna čista pitna voda, ki jo imamo v Ljubljani, ker jo baje ni potrebno niti klorirati, niti posebej prečiščevati, s čimer se soočamo po posameznih občinah non stop. Treba je vodo celo prekuhavati, ker je oporečna         in da se čez tako vodo gradi kanalizacija po taki ovinkasti poti, to je ne vem to po moje bi še otroci razumel, da tukaj nekaj ne »štima«, da nekaj ne gre skup. Po moje če grete v osnovno šolo zdajle vprašat otroke pa jih vprašate, če bi kanalizacijo vlekli čez zajetje vode, čez vodonosnik tam kjer je čista pitna voda, bi bil po moje odgovor v 99 % da ne. Da se pa tega ne zaveda neka oblast, nek župan največjega mesta Slovenije, celo glavnega mesta, ne prestolnice kakor sem prej slišal, prestolnica ni Ljubljana zato ker nimamo prestola, ker nismo monarhija ampak smo nekaj drugega. Torej največjega mesta, kjer živi 300 tisoč pa čez ljudi, da ni tok skrbi, da se tako z lahkoto poseže v nek prostor in dela neko kanalizacijo, ki seveda je verjamem nujno potrebna, tukaj ni dvoma in seveda pohvale, da se to gradi tako v Ljubljani kot pot celi Sloveniji, kar je velik doprinos k čistejšemu okolju, to lahko vidimo po občinah kjer smo se že ukvarjal s tem. Da pa se tako z lahkoto gre posegat v tak prostor in na takšno območje in da Arso, med katerim smo slišal in verjetno se bo to tudi prijelo in verjetno tudi drži, da je nad Arsom še Ljubljanski župan s svojo ekipo je pa res prava katastrofa, da se pridobi okoljevarstveno dovoljenje za poseganje v ta prostor.   Jaz bom samo navedel en primer v Hotiču, tudi v Zasavju, kjer bi mogla potekat obvoznica. Mesece, oziroma leta se čaka na to dovoljenje. Komplikacij, problemov, pa se bo gradila cesta. Obvoznica se bo gradila. 20 let se že čaka nanjo, ampak se bo. In se ne dobi ustreznih dovoljenj, pa če gre danes človek tam pogledat čisto nič posebnega. Popolnoma čist nič posebnega, nič takšnega k bi ne vem kaj moglo bit. In se to čaka na dokumente, na papirje, pošilja se te dokumente uradnik od enega do drugega iz te agencije na »uno«, na direktorat pa nazaj pa na ministrstvo. Ne razumem no mislim, da to tok časa traja, tukaj v tem primeru, v primeru Ljubljane, kjer je čista pitna voda dragocena, zlata vredna danes, kasneje bo še bolj, se pa to tako na hitro dobi, mislim to je pa »tut« ne ve. To je spet tista zgodba prvo pa »drugorazrednje« »al« kako jaz ne vem.  Tudi vem da če se nek projekt zgradi, tudi slišali smo kaj me tu zelo žalosti, da je čez vikend kljub temu, da smo na odboru govorili pred časom pa danes v Državnem zboru, da se je vedlo da bo pogovor o tem, da je to vedelo tudi ministrstvo, pa tudi inšpekcije pa tudi ne vem kdo vse bi mogel to »posežt«, saj so tukaj še kakšni drugi organi, ki bi mogli to preprečit, glede na to da se ne vem, za neko banalno majhno stvar, se hitro organi pregona vključijo, pri tem očitno ne, da se je celo čez vikend gradil naprej, tako da bo konec koncev, ko bomo mi tole sejo danes končal, bo v bistvu skoraj bolj ko ne že vsa dela bodo zaključena. Kdo bo to potem popravljal, kdo bo to ven kopal, kdo bo to plačeval? Ves ta denar je davkoplačevalski ali pa evropski ali kakor koli že. Mislim to se tako dela z denarjem na tak lahkoten način, brezbrižno, to je še enkrat več povem. Nezaslišano. Tudi če bo projekt narejen pa tudi če bo kaj narobe jaz ne verjamem, da se bo to kdaj popravilo, jaz ne vem no. jaz bi zelo še rad slišal mnenje potem ministra tudi na to temo, kako se mu zdi, da se kar za vikend dela nadaljujejo, da se kar gradi, da so tam stroji, bagri. Kmetje, lastniki tiste zemlje, ki so jo vsa leta obdelovali pa gledajo in se čudijo in so žalostni in tako naprej. K sreči da imamo kakšnega svetnika pa poslanca s tega območja, pa našo poslansko skupino pa še k sreči, da imamo tudi tiste danes vse tukaj, ki se strinjate s tem, da je to potrebno presekat pa nehat, da se sploh zadeva odvija.         (Nadaljevanje) Saj drugače bi to, župan bi to veselo zgradil in gremo naprej. Tako da, ne vem. Dostikrat se pri teh projektih, ki se delajo, potem tudi ugotovijo različne napake, bodisi takšne ali drugačne, tehnične, s papirologijo, karkoli že in tudi problem je velik, da se potem ne uveljavlja pri izvajalcu bančnih garancij, itn. Skratka, tukaj je še toliko stvari, če bi hotel človek naprej razpeljati, da je joj.   Tako da, verjamem da se vsi strinjamo s predlagateljem, da je potrebno nujno ukrepati, da je potrebno stopiti v bran tako tem ljudem na katerih se pač ta kanalizacija gradi kot tudi naravi. Predvsem naravi in tej čisti pitni vodi, ki jo imamo v Ustavi. velikokrat so nas ali pa vseh skupaj polna usta ekologije, čistega okolja, brezogljične družbe, itn., skratka tega je…, non stop o tem poslušamo, tudi velike milijone, velike desetine, stotine milijonov evrov namenjamo za to področja, po drugi strani se pa takole dela. In res, to je žalostno, katastrofalno zastrašujoče in ne predstavljam si, da bi to po vseh občinah počeli. Ne vem. Ne vem kaj bi se zgodilo. Da pa tukaj v Ljubljani pa to tako z lahkoto gre, celo s pomočjo vseh organov, policije, sodišča in vsega. Že prej se vse papirje narobe naredi, pridobi se gradbeno dovoljenje, ki se sploh ne bi smelo Arso zraven, vse živo, na koncu še policija ščiti tiste bagre in izvajalce, v bistvu posredno župana, ki se je tako odločil namesto teh ljudi in na koncu bo še ogrožena ta voda, ki si sploh ne predstavljam kaj bi bilo, če bi dejansko prišlo do tega, da bi ta cev s kanalizacijo z vso to odplako, grezničnem muljem, z vso to, ni da ni, ne bom zdaj omenjal, da to poči in to pride v ta vodonosnik. Jaz si teh katastrofalnih posledice raje ne predstavljam in to bodo bi morali dejansko toliko ščititi, toliko paziti in skrbeti vsi za to, jaz upam, da ti sklepi, ki bodo danes potrjeni, zavezujejo dejansko potem tudi ministrstvo, vse inštitucije, ki so tukaj zraven soodgovorne, da se bo tudi nekaj naredilo, da ne bomo spet čez nekaj časa tukaj sedeli pa vse skupaj ne bo nič, ljudje bodo pa opozarjali. Dajmo se postaviti za to manjšino ljudi. To je pač manjšina, zato pa lahko nekdo nekaj dela. Nekdo reče 300 tisoč Ljubljančanom, evo, zdajle bomo to zrihtali, kanalizacija bo urejena, bo šla dol v čistilno naprave, vse super, tistih par ljudi tam se pa v bistvu nobeden kaj dosti ne sekira, mi smo pa dostikrat solidarni, itn., in zelo dovzetni za manjšine, za ranljive skupine kot se borimo za dostikrat za invalide pa otroke pa kolesarje na cesti pa Rome pa ne vem kakšne vse skupine, torej za manjšine, za neke ljudi, ki se večini ne zdijo tako pomembni, dajmo se tukaj postaviti v bran vsem tem ljudem, ki tam živijo in se borijo s to megalomansko Mestno občino Ljubljana oziroma z županom, ki tako neodgovorno ravna z okoljem in tudi s temi ljudmi. Tako, da jaz upam, da bodo sklep tudi podprti, in da bo efekt. No, to sem hotel reči.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima Monika Gregorčič, za njo pa bo dobil besedo mag. Dušan Verbič.   Izvoli.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik.   Ko danes poslušam to razpravo in vse izpostavljene pomisleke, probleme, in če se spomnim tudi kako je potekala razprava prejšnji teden na seji Odbora za okolje in prostor, moram reči, da mi zvonijo vsi alarmi. Predvsem je nekako na mestu najbolj vprašanje,         zakaj je do te sporne gradnje tega kanalizacijskega projekta sploh lahko prišlo, komu je to v interesu in pa ali tak projekt sploh Ljubljana potrebuje? Namreč vemo, da sta se nekako v skupnem interesu združile tri občine in potek te kanalizacijske cevi, da je trasa speljana po najbolj spornem delu štiri kilometrskem delu na severu Ljubljane na severnem predmestju Ljubljane to je od Šentvida do Črnuč, ki je ob enem tudi vodonosnik za celotno področje Ljubljane to pomeni, da za pitno vodo oskrbuje dnevno okoli pol milijona ljudi, da je do takšne bom rekla kar bogokletne ideje sploh lahko prišlo. Iščem razloge za to. Sprašujem se komu je to padlo na pamet in nekako je odgovor itak na dlani, da so to samo ekonomski interesi, da je to najbrž v ozadju denar. Gotovo je pomemben vidik v tej zgodbi tudi proces črpanja evropskih sredstev tako, da tukaj smo na zelo tankem ledu tudi kot država tako, da upam, da bo pač tudi pristojno ministrstvo naredilo vse, da bo preverilo postopke ali je bilo vse narejeno tako kot je treba ali je prav za to, da kot država ne bi utrpeli sankcij in posledic, mislim tukaj finančnih posledic. Seveda so pa tiste drugotne posledice, če bo do izvedbe in projekta sploh prišlo, če bo prišel v svojo funkcijo tiste so pa nepredvidljive za zdravje in za varnost ljudi. Kajti, toliko sumov, indicev in nepravilnosti kot je bilo že izpostavljeno kot smo jih že lahko slišali v teh dosedanjih razpravah jaz se res bojim, da je na preizkušnji naša pravna država. Organi pregona bi vsekakor morali na podlagi vseh do sedaj javno izrečenih besed predvsem v tem hramu demokracije že po uradni dolžnosti sprožiti neke postopke, začeti preiskovati kako in zakaj, kakšne nepravilnosti se dogajajo. Namreč, da je prišlo do izdaje toliko parcialnih gradbenih dovoljenj, da je objekt opredeljen kot manj zahteven objekt in za pridobivanje teh dovolj ni bilo potrebno predložiti in izvesti celovite presoje vplivov na okolje to je pač nekaj po moji oceni nezaslišanega. Namreč, če vemo, da je za neko malce večje parkirišče ali pa za malce bolj kompleksno avtomehanično delavnico presoja vplivov na okolje potrebna ravno, zaradi nevarnosti, da bo prišlo, zaradi morebitnega izliva motornih olj do onesnaženj podtalnice, potem tukaj pri kanalizacijskem vodu širine 1,2 metra odpove vsa logika.   Saj je bilo že razpravi poudarjeno, da smo tudi na potresni prelomnici, da gre za preveč tanke cevi in da je vodotesnost pač pod vprašanjem. Vse skupaj morda lahko poiščemo vzroke za tako izbrano traso tudi v dejstvu, zadaj so špekulacije, da je to območje pač tudi nekako potencialno lahko predvideno za prihodnje projekte pozidave. Žal je pri teh projektih očitno bil izpuščen vsak previdnostni princip in skrb za varnost in zakonitost. Da je temu tako bi jaz rekla temu pritrjuje že samo dejstvo, da je, potem tekom izvedbe tega projekta nekako, kar na sredini prišlo do spremembe in do neke naknadne odločitve, da se je na tej najbolj sporni trasi   ŠZ) – 17.05    in do neke naknadne odločitve, da se je na tem najbolj sporni trasi odločilo naknadno za gradnjo oziroma za umestitev cevi v to betonsko kanaleto, ki naj bi bila nek varnostni, preventivni mehanizem. Ampak vemo, da temu še zdaleč ni tako.   Kje jaz vidim luč na koncu tunela. V tem, da se je na tej točki, kot vidim, vsaj na nacionalni ravni, politika nekako poenotila, da skrb za pitno vodo, za naše zdravje in za naše okolje nima politične barve in okusa. In tudi vsekakor zahvala kolegu Logarju, da je vztrajal in zadevo pripeljal na nacionalni nivo.   Seveda, Ljubljana ima svojo mestno lokalno oblast, župana in delujoč mestni svet. Na tem mestu pa vsekakor, kot Ljubljančanka pogrešam glas ostalih mestnih svetnikov. Še posebej, če vemo, da sta tudi še dva naša kolega člana mestnega sveta in do sedaj nekako se še nista javno opredelila ali pa javno povzdignila svojega glasu, glede te problematike.   No, saj ta seja bo še nekaj časa trajala, tako da res upam, da je to danes priložnost, da bomo slišali tudi njuno mnenje. Kajti Ljubljančani to od njih vsekakor pričakujemo. Opredelila bi se oziroma opozorila bi na tem mestu še na delovanje okoljevarstvenih organizacij. Seveda so se v tem konkretnem primeru angažirale, ampak vseeno bi pričakovala, da bodo tudi one malce bolj glasne, da se bodo nekako poenotile in strnile svoje vrste.  Namreč, okoljevarstvene organizacije seveda so dobrodošle v svojem delovanju. Mogoče so kdaj malce moteče, ko zavirajo tudi kakšen dober ali pa potencialno dober gospodarski projekt ali pa odložijo zaradi svojih delovanj njegov zagon. Tukaj pa je vsekakor na mestu, da strnejo vrste in da pomagajo, ne samo Ljubljančanom ampak celotnemu prebivalstvu v skrbi za čisto okolje. Ker čisto okolje in zdravo pitno vodo moramo ohraniti, ne samo za nas, ampak tudi za prihodnje generacije.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima mag. Dušan Verbič, za njim bo dobil besedo Franci Kepa.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo, podpredsednik. Prav lep pozdrav.  Uvodoma moram zelo jasno in glasno povedati, da se distanciram od tega dela današnje razprave, ki je vezan na kanal C0. Ta tako imenovan tehnični del.  Zelo me je pa spodbudila razprava in moram priznati, da sem ogorčen nad dosedanjimi razpravljalci in tudi iz strani predlagatelja. Tako ogorčen odnos do uradništva. In dejstvo je, da okoli tega mi boste dovolili, da bo moja razprava kar zelo konkretna. Morda na momente presenečenje.  Bil sem dobra štiri, pet let tudi v tako imenovani ožji državni upravi. In moram priznati, da s to širino dialoga nisem nikoli se srečal, da bi bili uradniki tako, kot je s strani predlagatelja v drugih zadevah dostikrat omenjeno, naši vaši.   Uradnik je uradnik. In on mora delovati in tudi v Upravni enoti Ljubljana izpostava Moste-Polje delajo po načelu zakonitosti. Kaj to pomeni? O konkretni zadevi, zakon o upravnem postopku je procesni zakon, materialni predpisi v zadevi, tega nesrečnega, če lahko rečem kanala, je zakon o graditvi objektov. In nobeden se ni še dotaknil tega.  Po veljavni zakonodaji iz davnega leta 2004 in 2005. Me ne zanima, kdo je sprejemal to zakonodajo. In me tudi ne zanima glede uredb Ministrstva za okolje in prostor ali infrastruktura ali kmetijstva, glede na to, da se vlade spreminjajo in tudi pristojnosti se mešajo,         je vezano bil tudi postopek pri pridobivanju soglasij, vključno z vplivom na okolje. In iz tega mesta moram priznati, da nehvaležna vloga je ekipa ministra Zajca, ki je neko zadevo podedoval in sedaj je on skoraj ključni krivec v tej zadevi. Spoštovani, sploh pa predlagatelj, glede na to, da ste v uvodnem delu lepo naredil ali lepo se izjasnil, čas za ukrepanje. Sprašujem se, zakaj v letu 2017, kjer je svetniška skupina vaše poslanske skupine bila podrobno soočena z vso dokumentacijo in sprašujem se, zakaj se takrat ni zahtevalo, če drugega ne, obnova postopka. Ampak je spet vprašanje ali morda že ni bilo zamujeno. Kajti, gradbeno dovoljenje je v letu 2014, pa mislim, da se kaj dosti ne bom zmotil, v šestem, sedmem mesecu, postalo pravnomočno. Danes je dokončna in verjamem, da vsi poslanci zelo dobro veste kaj to pomeni. Moram pa priznati, da zamerim vsem pred menoj, ki so razpravljati, predvsem zaradi tega, kajti ključno vprašanje je, ali ste vi sploh vpogledali gradbeno dovoljenje, ki je pravnomočno in dokončno. Marsikatera razprava bi šla v drugo smer, sploh pa ne tisto, ki se žali uradnike. Uradniki na Upravni enoti Ljubljana niso sestavni del Mestne občine Ljubljana. Ne zagovarjam. Tudi sam sem bil dostikrat v nasprotni strani, kar se tiče Mestne občine Ljubljana. Samo mi se danes pogovarjamo o upravnem postopku. In veste kaj pomeni upravni postopek? To ni sodni postopek. V upravnem postopku, ko ti organ na prvi stopnji odloča o pridobitvi gradbenega dovoljenja, odloča na podlagi vloge. Vlogo pa vedno da vlagatelj, ki je praviloma investitor. Pa me niti ne zanima, ali je tukaj investitor Mestna občina Ljubljana, hkrati če pogledate gradbeno dovoljenje je celo pooblaščenec VOKA, to se pravi je v vseh teh postopkih ni bila mestna občina, ampak je bil Vodovod, kanalizacija, pa se tudi ne bom spuščal kdo je lastnik, pa kakšna je povezava. Ampak ključno je nekaj. Uradnik v teh postopkih mora dosledno slediti materialnim predpisom. O procesih se sploh ne bom pogovarjal. In v kolikor sem jaz seznanjen o tej zadevi so uradnik, se pravi uradnica, ki je kot obravnavala in vodja, dosledno sledili pravilom vključno z vplivom na okolje ali je potrebno soglasje. Mislim, da se ne bom dosti zmotil, če bom rekel, cirka 17 soglasij je bilo potrebno s strani vlagatelja zagotoviti, da je upravni organ sploh začel postopek, da je bila popolna vloga. Sedaj to govorjenje, kako so ta gradbeno dovoljenje, pa kdo jih izdaja, veste kaj, vedno bolj ugotavljam, da je odlično biti v parlamentu, ker lahko govoriš vse živo, koliko se pa spoznaš, kaj šele o odgovornosti. Je pa res, da je to všečno ljudem in moram priznati, če se navežem na to, kar predlagatelj pravi, pred 18 meseci sem začel okoli tega govoriti, opozarjati. In ministrstvo do danes ni še nič storilo. Če pa grem jaz malo pogledati pred 18 meseci, kaj to pomeni? Predvolilne aktivnosti za župana mesta Ljubljane. Ali to pomeni, da imamo sedaj pa, prosim da me razumete, proti kanalu sem tudi sam, glede poteka, ampak potem bom v nadaljevanju. Ali to pomeni, da imamo sedaj že predvolilno aktivnost, recimo konkretnega poslanca, za župana mesta Ljubljana, ki bo 22. Dejstvo je, da predvolilne aktivnosti lahko potekajo tudi štiri leta. Tako da, ne razumem tega. Zakaj tako razmišljam? Da sem odkrit.   Govor s strani predlagatelja je bilo tudi, odplak ne hraniš nad zajetjem vode. Ja, spoštovani poslanci, res sem bi v prejšnjem mandatu, nekajkrat smo se o tem pogovarjali. Kaj pa spodnje Podravje, kjer je obilica občin, kjer se z gnojnico desetletja škropi, da ne bom govoril tudi umetnimi gnojili, pa fitosanitarnimi škropivi in podobno.         In že danes ugotavljajo, da je tisto področje onesnaženo s pitno vodo. Celo po medijih ali TV sem celo nek prispevek pred dobrim tednom gledal. Ja kje pa so zdaj te skrbi? Jaz se strinjam, da je Ljubljana bazen, da se več ali manj kot glavno mesto, središče vseh možnih zadev in je seveda tudi zelo zanimivo volilno območje, tudi s tem se strinjam. Če bi bil resnično namen zgolj samo zaščita pitne vode, sprašujem, pa ne predlagatelja, katerega koli tukaj v Državnem zboru: ali vi veste, da del severne obvoznice Ljubljana, ki se dnevno vozimo, je tudi nad tem območjem? Pa da ne bom govoril del avtoceste iz Ljubljane proti Kranju pred prečkanjem Save, je tudi del na tem področju - ja kje pa ste zaščitniki?  Tako, da tukaj bi se dalo veliko več, pa glede na čas moram počasi tudi končati. Ampak moje veliko ogorčenje je na vse razpravljavce in bi lahko šel tudi potem po, bi človek rekel po posameznih poslanskih skupinah, ki so predstavljale – skupni imenovalec je gradbeno dovoljenje, nepopolno gradbeno dovoljenje je, po domače povedano lumparija. Kako si dovoli poslanec to utemeljevati, javno govoriti, žaliti uradnike, da se to ne prepriča? Če je gradbeno dovoljenje nepopolno, če je gradbeno dovoljenje nezakonito, dopušča se možnost in verjamem, da v marsikaterih primerih se to tudi zgodi, vendar na področju Zakona o pravnem postopku smo pravna država, če imamo pomisleke v postopkih kar se tiče rednih sodišč. Kajti v upravnih postopkih upravni organ odloča na prvi stopnji in to je upravna enota za gradbeno dovoljenje. Če se stranka v postopku ugotovi, da mu je kršena pravica ali da ni mogel sodelovati, se pritoži – vsak ima odločbo in se pritoži. O tem odloča drugostopenjski organ. Če na drugi stopnji, ko je ministrstvo ne zadevo reši v njegovo pričakovano korist, imamo upravno sodišče, imamo vrhovno sodišče, da ne govorim, če je človekova pravica, tudi ustavno sodišče. Da ne bom govoril o nadzorstveni pravici. In tisto, kar mi je v tej zadevi zelo moteče – zakaj s strani predlagatelja v letu 2017, ko je bil načelnik z vaše strani v upravni enoti Ljubljana in če je gradbeno dovoljenje bilo tako korenito narobe, nezakonito, zakaj ni odreagiral? Kot načelnik imaš vedno možnost sprožati postopke. Tako, da to, jaz sem uvodoma rekel »opredeljeval se bom zgolj na postopek« in to upravni postopek, ko je bilo rečeno koliko te stvari ali packarije je bilo storjeno.  Naslednja zadeva se bom samo še malce dotaknil predlagateljevega gradiva. V uvodu je napisal »neprimerni prostorski akt«. Od kdaj pa poznamo mi neprimerni prostorski akt? Ali je veljaven ali pa ni veljaven. Prostorski akt za ta kanal je dobil opolnomočenje davnega leta 2008. Ne vem, predvidevam, da postopek se je začel najmanj leto ali dva prej. Sedaj smo pa leta 2012. To je bil OPPN, torej izvedbeni prostorski akt je bil sprejet 2010. In če se še enkrat vrnem – Zakon o graditvi objektov 1 je bil sprejet v letu 2004, dopolnjen 2005 in upravni organ, ki je odločal o gradbenem dovoljenju, je moral upoštevati tisto staro zakonodajo, ki je bila sigurno zelo preživeta. Kar se tiče vpliva emisije na okolje – dejstvo je, da upravni organ, kolikor sem si nekako dovolil malce vpogledati, je skladno s takratno uredbo ta vpliv na okolje tudi upošteval. Bila je stara, v letu 2014 je prišlo do spremembe in v letu 2016, ko je bil dopolnjen ta konkretni akt gradbeno dovoljenje, je upošteval stališče ARSO. Če je instančno ministrstvo ali katerikoli soglasodajalec v tem postopku v preteklih letih nekaj postoril, končno naj nekdo začne odgovarjati. Ne pa kriviti uradnike,     Ž) – 17.20    ki so v teh postopkih izdajali in menim, da smo zelo korektno in tisto, kar pa moram priznati, da mi je nenavadno, tudi za člane v tem parlamentu, poslance, ki so zelo podpirali to stališče predlagatelja, nekateri so bili neverjetno neugodni in nekorektni do uradnikov.  Gradbeno dovoljeno je nepopolno, kako lahko mora to nekdo danes reči in še navaja ni zakoličena / nerazumljivo/ in podobno. To ni stvar gradbenega dovoljenja, če pogledamo, ker se tako radi sklicujemo in želimo prenašati avstrijsko prakso, v Avstriji dobiš gradbeno dovoljenje na dveh straneh. Kaj delamo pa v Sloveniji? Koliko je malo zahtevnejši objekt imaš 30 strani, katastrofa.  Dejstvo je, da so notri stvari, ki so popolnoma ne potrebna in tukaj najverjetneje tudi nas kaj čaka, v teh ko je bilo dopoldne tema digitalizacija itd.   Kar zadeva teh predlagateljev in podobno, pa t.i. civilnih iniciativ Alpe Adria Grint tukaj javno povem, moje izkušnje iz preteklosti, ne govorim sedanje. S to civilno iniciativo najslabše, kar je možno. Alpe Adria Grint se je v postopkih pri zahtevnih gradbenih dovoljenjih vedno vključevali kot stranski intervinent, pa veste zakaj? Zaradi zavlačevanja postopka in morda kakšnim drugim interesi.  Glede na to, da je tukaj kot predstavnim Alpe Adria Grint, ker moram priznati, da sem si tudi ogledalo posnetek matičnega odbora, v bistvu je, kot predstavnim Alpe Adria Grint nekdanji svetnik svetniške skupine SDS. Tako da, pa mene to sploh ne moti, da smo čisto odkriti, moti pa me, ker se, na kako predstavlja, govorim v tem upravnem postopku, da je vse narobe pa, da se v Upravni enoti Ljubljana dogaja, ne vem kaj oziroma bilo je rečeno kaj je Jankovičeva Upravna enota, celo nekaj takega.  Mislim to je nedopustno, ločitev med državo upravnih postopkov in lokalne skupnosti ni nič drugače kot v Postojni, Mariboru, Lenartu ali v Ljubljani. Ne samo, da je fizično ločen, tudi postopek. Jaz dopuščam, da na manjših lokalnih sferah ali lokalni skupnosti Upravnih enot, da imajo župani morda večji vpliv, vem pa, da v Ljubljani, če govorim tudi v svojem času, smo imeli veliko problemov s sodelovanjem z župani v odnosu do države preko načelnikov.  In tudi verjamem, kot sem prej omenil, ko je bil tri leta predstavnik ali načelnik Upravne enote Ljubljana, se pravi strankarski kolega SDS, da ni bilo nič drugače, nobenega favoriziranja in dosledno spoštovanje načela zakonitosti.  Toliko za enkrat, hvala.
Hvala lepa.  Sedaj pa bi za besedo prosil predlagatelj dr. Anže Logar.  Repliko? Nimaš replike, razpravo imaš lahko samo.   Izvolite.
Hvala, predsedujoči.  Zdaj meni očitati, da zganjam v tem trenutku predvolilno kampanjo je pa kolega Verbič malo pod pasom, je pa malo pod pasom. Zdaj, mislim, da ste vi delali od enih od bank, ki sicer ni naredila bančne luknje, ampak računati pa znate, 18 mesecev, pred 18 meseci niso bile volitve, volitve so bile pred 1 mesecem, pred 12 mesecem, pred 1 letom.  Na to zadevo smo mi opozarjali že zelo zgodaj v poslanskih krogi z poslanskimi vprašanji sem pa pred 18 meseci začel na to opozarjati. Poznam pa enega bivšega poslanca, ki prihaja iz vaših vrst. Dragan Matič mu je ime, imenovan je bil za glavnega inšpektorja, ki pa je natanko pred 1 letim, tukaj imam njegovo FB stran, natanko pred 1 letom, prvič v življenju prišel na Kleče in na svojem FB napisal, trasa poteka na območju podtalnice in popolnoma brez nadzora, ne močni lastniki prekopanih njiv in vrtov so postavljeni pred dejstvo.  Naprej, nevarnost v takšnih primerov v naslednji objavi, čez 1 teden, varnost v takšnih primerih ne sme biti relativno dobra ali odlična, temveč absolutna, niti najmlajšega tveganja ne smemo dopustiti,         da bi lahko odplake iz kanalizacije iztekale v dragocene zaloge pitne vode. Naprej spet čez en teden. Gotovo bi bilo še bolje, ko bi župan razmislil o alternativni trasi, ki ne bi ogrožala podzemnih zalog iz katerih se prebivalci Ljubljane že 130 let oskrbujemo z vodo, katere kvaliteta je v evropskem merilu vrhunska.   Spoštovani to pa je vaš strankarski kolega, ki je natanko eno leto nazaj o tem govoril, prej nič ko so bile volitve, potem pa tudi nič. Veste kaj, mi smo pred kratkim dal zahtevo za sklic izredne seje Mestnega sveta na temo C0. A veste da gospod Matić ni podpisal te zahteve. A veste, da Maša Kociper ni podpisala te zahteve. A veste, da Koprivc iz SD-ja ni podpisal te zahteve. A ni to neverjetno. Potem pa vi meni oporekate politično delovanje. Jaz vas v bistvu na nek način razumem, da niste hotel o kanalu C0 govorit, namreč vaša žena je svetnica Liste Zorana Jankoviča. In kot taka tudi glasovala za te projekte. Ampak ne pa potem, ne pa potem na ta način »probat« v bistvu to na nek način zelo razkrito razpravo danes v Državnem zboru spolitizirat. Ker to kar ste pa zdaj naredil, ste pa res do absurda spolitiziral razpravo in se postavil kot branik uradništva, ki dela tako kot more.   Glejte jaz imam tukaj tole gradbeno dovoljenje, rekel sem vam, minister vam je rekel, zahteven objekt. Vprašajte kolega Matića, zahteven objekt. Na gradbenem dovoljenju pa piše manj zahteven objekt. Tukaj je 300 parcel zraven mejašev. Zraven pa vročit 29-tim osebam. A kaj pa ostali? A ostali naj pa kar gledajo kako jim gradijo ob njihovem teritoriju ali kako? Uradništvo je treba spoštovat. Ne če delajo napačno, če delajo narobe ni treba. Jaz se sicer z vami strinjam. Ja postopki so jasni, upravni postopek je jasen. Moral bi tk, tk, tk, tk, tk. Ampak v tem primeru pač ni šlo.  Bom vsem en primer povedal. Glejte saj v Belorusiji imamo tudi demokratične volitve. Mamo tudi večstrankarski sistem. Koliko jih je pa prišlo v parlament? Samo ena glavna stranka. Pa kako če imamo večstrankarske pa demokratične volitve? Približno tako so primeri tudi v Sloveniji, ko se prave osebe pojavijo na pravih krajih. Kot sem rekel, vedno ko odkrivamo neke korupcijske »dile«, škandale, velike posle, ja nič no »sori«, vedno je familija Jankovič, pa če je vaša žena stokrat ali pa »nikolkrat« na listi. Vedno je familija Jankovič zraven.  Jaz nimam nič s tem. Jaz lahko samo pač ko to odprem vidim in spoznam in to povem. In ne poskušam potem relativizirat s tem, da bi uradništvo branil ali kakor koli. Ne glej, bodimo pošteni. Bodimo pošteni, bodite pošteni do vašega ministra. Sam je povedal da je narobe, da je trasa napačna odgovor na poslansko vprašanje. In ko zagovarjate to gradbeno dovoljenje, da je vse v redu. Še enkrat vam povem, od predstojnika vaše soproge v Mestnem svetu kaj je rekel. Citiram: »Popolnoma res pa je, da so že pridobljena gradbena dovoljenja v nasprotju z Evropskim pravnim redom, za kar pa nosi odgovornost izključno država oziroma predvsem MOB in SVRK.«  Ja, saj še župan Jankovič pove, da je vse narobe s temi gradbenimi dovoljenji. Sam gradi pa ja, ker ima verjetno koristi od tega. Tako da glede tega bodimo pošteni in še ena napaka je, ni bilo 2018 OPN pa SPN. Tudi ta podatek je napačen, ste si ga napačno prebral. 2010, ker je bila zadeva na referendumu in predstavljajte že 2010 je nekdo načrtoval, da bo kanalizacija tekla čez vodonosnik Ljubljanski. Že 2010. Ampak je rabil mal mehčat tisto testo, da je na koncu rodilo takšna gradbena dovoljenja pa brez presoje vplivov na okolje in tako naprej, da je potem lahko to zgradil.  Glejte v parlamentarni razpravi sem znan, da ne »šparam« ne teh ne onih, ampak odkrivam nepravilnosti. In moram priznat, da sem zelo razočaran nad načinom politiziranja, ki si je to temo danes spravil s strani kolege Verbiča, oprostite to moram priznat. Ker glejte če je nekaj narobe je nekaj narobe. Pa če je vaša žena v tej listi ali pa če ni, to je vseeno. Vseeno, ni važno. Če je nekaj narobe je tej zadevi treba priti do dna, ampak a vi zaradi tega, ker hočete obrnit, da je to politiziranje,         ste pripravljeni tudi podpreti ta projekt pa, da voda, kanalizacija teče čez vojne zajetje ali ste pripravljeni to sprejeti? Poglejte, jaz nisem in zelo zadovoljen sem, da slišim, da tudi drugi kolegi poslanci tega niso, zelo zadovoljen sem. To je minimalni povoj, da se bo res nekaj spremenilo, da bo ministrstvo res nekaj naredilo. Jaz upam, da bodo ljudje, ki vodijo ministrstvo in ki vodijo inšpektorat stali za svojim besedam. Da bo glavni inšpektor general Dragan Matić stal za besedami, ki jih je javno objavil in še vedno visijo na njegovi Facebook strani. Da bo minister izpeljal to, kar mu mi danes naložimo in da se bo zaščitila voda, ki jo na koncu koncev tudi minister in tudi vi predlagali za spremembo Ustave 70.a člen in to je edino, pika, pika ne rabimo nič drugega. Edino, kar sem rekel še je to, da bom zelo skrbno pazil ali bo minister ravnal skladno s temi sklepi, ki smo jih danes sprejeli oziroma, ki jih danes upam, da bomo sprejeli ali ne, samo to in nič politizacije.   Hvala.
Hvala lepa. Nadaljujemo z razpravo.   Besedo ima Franci Kepa, za njim pa bo dobila besedo Anja Bah Žibert.   Izvoli.
Hvala za besedo, predsedujoči.   Pozdravljam ministra, sekretarja, kolegice in kolege!   Tudi jaz sem prepričan, da na tem vodovarstvenem območju ne bi smelo se graditi kanalizacija. Verjetno že v začetku je bilo zgrešeno, ker ta teren deluje, ni stabilen in mislim, da bi se moralo najti za tiste štiri kilometre, ki so pereči tisto drugo traso in sigurno ta trasa je in to bi morali narediti. Če se ni naredilo v začetku je treba to narediti sedaj in prekiniti gradnjo, katera se izvaja nezakonito, ker tudi minister sam priznava, da nimajo gradbeno dovoljenje v celoti, nimajo služnosti od ljudi pa se koplje, koplje se širše kakor bi se moralo, dovoljenje imate zaslužno za 6 metrov, pokopljete 15 in tudi več.   Kar se tiče gradbenega postopka. Kot je bilo rečeno od začetku že, ko da investitor postopek za gradnjo na občino za lokacijsko informacijo katero ga izvede uradnik na občini. Če investitor napiše, da ima zahteven objekt ali zahteven ali enostaven mora to uradnik na občini presoditi kaj je prav. On napiše kakšen je ta objekt in on napiše lokacijske informacije in tudi smernice za vsa soglasja in vplive, vplivno območje, kar se tiče Arso tudi to mora napisati v lokacijski informaciji. Tudi uradnik odgovarja oziroma njegov nadrejeni za ta postopek tako, da ne more nekdo, mora ta postopek teči tako kakor gre. Se lahko naredi tudi kasneje obnovitev kakor je bilo rečeno obnovitev postopka, če so bili nekateri postopki vmes zgrešeni oziroma zamolčani se lahko postopek tudi obnovi. Tukaj pa je rečeno, da ni še vse, da gradbeno ni še pravnomočno pa sploh na tem območju kjer je v teh štirih kilometrih kjer je vodovarstveno območje. Tudi služnosti ne dela se pa po kavbojsko, se že koplje, ljudi se nič ne sprašuje, dela se, pritisk se vrši s policijo. Bolje, da bi bila policija na južni meji, kjer jih manjka kakor, da tam stoji zraven in pritiskajo na ljudi. Že stari starši in starši so vedeli, da so vodohran in greznica ne gradi skupaj, ker je prej ali slej lahko neki vpliv in se to dela posebej. Tukaj je pa območje nestabilno, ne bi se smelo tukaj graditi in morali bi najti drugo smer. Ker to je le območje za 300, 400 tisoč trenutno ali pa še več Ljubljančanov in nepotrebno je, da se igramo, zaradi mogoče onesnaženosti v prihodnosti. Tudi nevladniki so - dobro imam svoje mnenje tudi od nevladnikov - so pokazali te fotografije na odboru,         kjer smo ga imeli in že sedaj se vidijo stiki med cevmi, pokazali fotografije, in že sedaj so deformacije, pa še ni spuščena kanalizacija v to. Tisti kasoni ne bodo pomagali, ker je nestabilen teren, bo prišel vzgon zaradi podtalnice, pa še potresno območje je, kar je še druga zelo zahtevna zadeva in nedopustno je, da zaradi teh dveh stvari delali tukaj, kakor je gospod Bandelli rekel. Ti kasoni, ki so postavljeni na terenu kjer je skalnat oziroma trd teren, ne pa labilen, kjer je vzgon streh pa še, kakor je bilo rečeno, se delajo trase, neki cikcak, kar je tudi na ovinkih oziroma so to še večji strigi.   Mislim, da bi morali vse aktivnosti postaviti in kot minister oziroma, da imate to moč, možnost, da se to ukine oziroma, da se prekine z gradnjo in da se najde drugo traso, ki ne bo škodljiva za vodo. Ta voda je po analizah zelo kvalitetna. Treba jo je ohraniti, kanalizacijo pa izvesti na območju kjer te nevarnosti ni. Če bo pa Ljubljana morala kakšne cevi vzeti ven, pa naj Janković tudi vrne kakšen milijonček zraven za sanacijo gradnje te, saj so mu odpisali na desetine milijonov.   Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Anja Bah Žibert. Za njo pa bo dobil besedo Franc Breznik.   Izvoli.
Hvala lepa predsedujoči za besedo.   Podobno bi se tudi jaz spraševala, kot se je kolegica Monika Gregorčič, ko je zastavila vprašanje kako je to mogoče. Tudi jaz bi se to vprašala, če ne bi se še kako dobro zavedala, da živim v Sloveniji. To je mogoče samo v Sloveniji. In to je mogoče samo v najlepšem mestu na svetu, v Ljubljani in to je samo mogoče zato, ker mi imamo pa Jankovića. Mi imamo pa Jankovića, zato je to mogoče. In zato se take stvari dogajajo.   Zdaj, predstavljajte si, kolegice in kolegi, da bi kaj takega počeli na Dunaju. Pa odnesli bi vse skupaj, da ne bi bilo nikjer več nobenega. Ampak pri nas je pa to mogoče. Zdaj, moram reči, da sem nekako res razočarana nad razpravo kolega mag. Verbiča, ki sem ga sicer rada poslušala, ampak danes me je pa presenetil. Presenetil me je zelo, ko je govoril o pravilnih izdajah gradbenih dovoljenj, o tem, da uradniki pravzaprav naredijo vedno vse prav, lahko kdaj se tudi zmotijo, ste rekel, naredijo kakšno napako, ampak poglejte, tukaj jaz ne verjamem v napake. Tukaj jaz ne verjamem v napake. Če neko gradbeno dovoljenje nima vseh soglasij, to ni napaka. To je za vedno ravnanje in zavestno ravnanje, kajti nihče mi ne bo rekel, da ne vedo od koga morajo prevzeti oziroma dobiti soglasje za služnost oziroma za pot kjer bodo kopali in to, da danes koplje nekdo po zemlji, nekoga ki v to ni privolil, to ni normalno. In take stvari se v državi ne bi smele dogajati. Minister Zajc, jaz vas bom direktno pozvala o tem primeru, da dejansko ustavite Jankovića. Ustavite Jankovića, ker predstavlja nevarnost za Ljubljano, predstavlja nevarnost za državljanke in državljane in predstavlja nevarnost za okolje v katerem živimo. On danes predstavlja s tem svojim projektom nevarnost. Res je, da se je začela zadea že leta 2010, ampak tako kot je povedal tudi kolega dr. Anže Logar, dejstvo je, da so takrat samo fino mesili in pripravljali testo za naprej. Ja, in ta kalvarija se je takrat začela in z vsakim novim postopkom in dovoljenjem in tako naprej, je dobivala samo svojo razsežnost. In danes je to dejansko kar se dogaja, nedopustno in zastrašujoče.     ŠZ) – 17.40    Kanalizacija in glavni, bi rekla področje vode.   In še nekaj. Od 2010, če bi se vsi tisti, ki ste se tako zavzemali za zapis čiste vode v ustavo 2016 leta in to jemali kot velik dosežek, zapis, ne čiste vode, se moram popraviti. Ker celo ministrstvo mi je reklo, na mojo poslansko vprašanje, to sploh ne gre za čisto vodo, ampak gre za pitno vodo, sicer tega ne razumem. Pitna in čista voda, jaz mislim,da mora biti voda čista, če hočemo da je pitna.   Ampak pustimo to, to je bil odgovor. Še danes se mi rola v glavi, kako je to mogoče, pa vendar. Poglejte, če bi se vsi tisti, ki so se tako takrat ukvarjali z zapisom tega v Ustavo, ukvarjali s tem projektom, ki ga počne Jankovič, bi naredili mnogo več, kot je zapisano v Ustavi.   Ker kaj pa pomaga danes državljanom, da je zapisana v Ustavi pravica do pitne vode, če pa po njihovih zemljiščih lahko na drugi strani nekdo rovari, gradi, podira, vse tisto, kar so morda ustvarili, ne da bi za to dovolili. Ja in vsi tisti, ki ste se takrat tolkli po prsih, ko ste ta zapis spravili v Ustavo, mislim, če bi se s tem projektom ukvarjali, bi naredili mnogo več. Kajti verjetno bi bil ta projekt, če bi delali pošteno in verjamem, da vi ste in so mnogi pošteni, da bi bil že vstavljen.  Tako pa seveda to ni in jaz mislim, da se določeni postopki, minister lahko zaustavijo, da se stvari pogledajo, da se zahtevajo dopolnila in da se najde drugačna rešitev. Veste, ni vrag zadnjič v, bom šla na proračun, smo slišali, da na Odboru za finance se je eden od amandmajev želel, kar iz neke Šaleške doline, kar prestaviti v Celjsko.   To se pri nas dogaja. Kar tam naj gre, bomo mi dali kar tukaj nek androgan. In to so lepo minister in sekretarka zagovarjajo, češ, da drugače se ne da. Amandma, ki je bil sprejet tukaj v hiši Državnega zbora, se pravi v hramu demokracije se je državna sekretarka odločila, da ona tega ne bo upoštevala in da bo to kar nekam prenesla drugam.  Seveda, samo vztrajanje, spoštovani, je pripeljalo do tega, da pa se je rešitev naenkrat našla. In se je stvar postavila tako, kot bi se morala že na začetku. To je samo eden od primerov. Zato me nihče ne bo danes prepričal, da se tukaj ne da več ni storiti. Nihče. Res pa je, tako kot je pokleknil Arso, lahko poklekne minister in lahko poklekne tudi celotna vlada.  Ja, res je. Imamo pač Jankoviča. In očitno, Jankovič lahko dela vse medtem, ko druge državljanke in državljani pa se morajo za osnovno gradbeno dovoljenje še kako boriti.   In dr. Verbič, samo še toliko. Vi ste sami v razpravi omenili, da gre za zahteven gradbeni projekt. Ja po Jankovičevo ne gre. Gre za manj zahteven projekt. Tako se je stvar vodila. Kaj zdaj govorimo, da gre za zahteven projekt. Saj pa ja je bilo v se v redu. Potem je to manj zahteven projekt. Če je vedno vse tako prav, kot ste rekli.  Ampak ni. Treba je seveda ščititi določene interese. Žalosti pa me, da se to počne na plečih državljank in državljanov. Ljubljana je res glavno mesto. Žal ni najlepše mesto na svetu. Žal ima za župana Jankoviča. In žal se lahko kanalizacija gradi dobesedno tam, kjer se zbira pomemben vir čiste, pitne vode.  Dobrodošli v Sloveniji.
Hvala lepa.   Replika mag. Dušan Verbič.
Hvala lepa, podpredsednik.    ŠPE) – 17.45    Mislim, da je kar se tiče strani s strani predlagatelja in tudi sedaj bila nekako razprava, ki je šla nekoliko drugače od mojega samega bistva vsebine. Jaz sem se pogovarjal, razpravljal in utemeljeval o upravnem postopku pri izdaji konkretnega gradbenega dovoljenja. In še enkrat ponavljam, uradnik, uradnica, ki je na tem delala, je v konkretni zadevi spoštovala vsa veljavna zakonodajna pravila, vključno s podzakonskimi predpisi. Če se to ne bi izvajalo, še enkrat sprašujem, za vse velja načelo zakonitost in tistemu, ki je kakorkoli kršena pravica – tudi tistim, ki se danes ugotavlja in tudi sam priznam, da je nedopustno, da brez kakršnihkoli dovoljenj ne more biti poseg v lastninsko pravico, takrat, ko se je ta zadeva izdala, kje so bili s pritožbami? Redni ali izredna pravna sredstva. Lahko se mi s politiko tako ali drugače ukvarjamo ali slepimo. In dejstvo je, da upravni organ je v času pred izdajo gradbenega dovoljenja opravil štiri obravnave, kjer je pozval lastnike katere je pregledal po elektronski pošti dostopne upravnemu organu, jih pozval in na štirih obravnavah predočil, predvsem pa želel od njih kakorkoli pridobiti informacijo, podatek, če je kakršnakoli zadeva sporna, da ne bi gradbeno dovoljenje izdalo. To je bil moj poudarek. Nič župan, nič Janković in ostalo. Jaz sem imel obilico, če govorim o upravnih postopkih, težav, ampak to ni zdaj stvar tega. To je stvar posameznika, ki zavzema določeno pozicijo in je odvisno kako se postavi. Ali se postavi v funkcijo tistega pooblastila, ki ima ali pa drugače. Tako da kar se tega tiče, mislim, da je bolj zamegljevanje. Iz leta 2004 in 2005, Zakon o graditvi objektov, kar se tiče strank v postopku. Mislim, da predlagatelj je tudi prebral, vprašanje pa če drugi, ki je v tem gradbenem dovoljenju zelo jasno zapisano: »Upravni organ ugotavlja, da se ostale vabljene stranke vabilu niso odzvale – govorim po podatkih iz zemljiške knjige, čeprav so bile pravilno in pravočasno vabljene. Organ dodaja, da je določeno povratnico prejel na opravljenih ustnih obravnavah, vendar iz datumov izhaja, da so bila vsa pisanja pravočasno vročena in opozorjena na posledice« - tukaj bi pa posebej rad poudaril - »posledice svojega izostanka, če niso opravičljive. Zato se skladno s 1. odstavkom 63. člena Zakona Zakona o graditvi objektov iz leta 2004, šteje, da se strinjajo… / govorjenje eden čez drugega/
Gospod Verbič. Čas za repliko je potekel.
Toliko samo v tem delu.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Predlagatelj dr. Anže Logar, izvoli.
Ja, hvala.  Zdaj, saj ne bom več nadaljeval te razprave, ampak glede na to, kako se je kolega Verbič krčevito branil, rekel, zadeva očitno še bolj smrdi kot bi drugače morala. Treba vedeti, kolega Verbič je bil predstojnik Upravne enote Ljubljana. Tako da na nek način on zdaj zagovarja svoje kolege, ki so to delali, kar je razumljivo. Kar je na nek način razumljivo, je pa ravno s tem svojim izvajanjem povedal to bistvo tega. Je rekel: »Po elektronski pošti so pozvali mejaše.« A veste kdo je tam? Kmetje. A veste kaj delajo? Krompir, solato, vozijo traktorje, nabirajo pridelke. A mislite, da oni medtem ko vozijo in pobirajo krompir, preko spletne pošte gledajo: »Janković vam želi zgraditi tam zraven kanal, dajte v roku 14 dni se odzvati. Če se ne boste odzvali, potem se šteje kot da to soglašate s tem.« Ja, ne ne. Ne, ne. Saj za to pa je ta postopek takšen kakršen je. Ker se je vseh tisto 300 parcel, ki mejijo na te meandre, te poti, na nek način izigralo in se z zelo majhnim delom lastnikov potem tudi pogodilo. Vsi ostali, ki pa niso vedeli, ki pa ne delajo na upravni enoti in med službenim časom ne gledajo elektronske pošte, pa niso vedeli, ampak so šele potem, ko so začeli krompir pobirati, pa jim bager rije po njihovi cesti,         se začeli spraševati kaj se pa tukaj dogaja. In to, spoštovani, je v državi, kjer je lastninska pravica zapisana v ustavo in kjer morati imeti pravico se izreči o tej zadevi, je pa nedopustno, pa naj ste še stokrat predstojnik upravne enote pa naj še tokrat branite svoje kolege / nerazumljivo / in podobne, oprostite, tu so močno brcnili v temo ali pa delali tako, kot je nekdo od njih zahteval. In jaz upam, da se bo tale politizacija zdaj nehala zaradi tega, ker se mi zdi, da nismo na pravi strani. Če smo na strani vode potem mislim, da je pravo, da se pogovarjamo o tem kako zaščititi ta ljubljanski vodovod, nasproti projektu, ki je v samem »defaultu« zgrešen. In tukaj pa mislim, da se vsi strinjamo ne glede na barvo, vonj in okus mislim, da se lahko vsi strinjamo in ravno s temi sklepi damo potem tudi ministrstvu opolnomočenje, da izvede to, kar v bistvu bi v pravni državi ministrstvo moralo izvesti.   Hvala.
Hvala lepa.  Nadaljujemo z razpravo. Franc Breznik imam besedo, za njim pa bo spregovorila Alenka Jeraj.  Izvolite.
Najlepša hvala.  To je danes, če gledam svoja zadnja dva mandata, v prejšnjem mandatu sem poslušal cele dneve samo sejo o pravici do zdrave čiste pitne vode, »ustavna kategorija«, to so bili tudi izrazi, ki jih najdemo tudi na parlametru, največkrat od kolegov iz SMC, ki ste takrat imeli večino – o tem je potekala razprava velik del mandata in o ničemer drugem. Torej danes imamo prvi test ali je pravica do zdrave čiste pitne vode, ki je ustavna kategorija, o kateri nimam problemov tudi glede tega, je prvič na testu. Prvič je na testu tukaj v Državnem zboru, kjer smo to tudi izglasovali.  Zdaj, tukaj se prepleta več, tudi ustavno določenih, človekovih pravic. Glejte, ena izmed zadev je tudi, vsaj kar se ustavnih zadev tiče, tudi kategorija zasebne lastnine – o tem je tekel zadnji del te razprave. Potem, glejte, ustavna človekova pravica je tudi pravica do zdravega okolja v katerem živimo. In zdaj gremo v ta, lahko bi rekel, izredno popolnoma napačno voden postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Zdaj govoriti ali so tu, kazati s prstom, poglejte, jaz bom logično, kmečko logično povedal kaj se je tud zgodilo – torej, če ste vi v neko enačbo dali eno napačno formulo ali pa dali ste eno napačno informacijo, potem je ta napaka, glejte, ta zgodba na koncu napačna. Napačna je v tistem vidiku, ko je nekdo potrdil, da je lahko to enostavno gradbeni objekt in je preko enostavnega gradbenega dovoljenja se vodil gradbeni postopek ali upravni postopek, kot ste nekateri trdili. Lahko ga vodite zelo dobro, kvalitetno. Ampak uradniki so ga vodili v okviru enostavnega gradbenega projekta. Razlika med 800 milimetrov in 1200 milimetrov kolikor je premer teh cevi, je ravno v tem. Zdaj, če pogledamo kaj se zgodi, kaj se največkrat lahko zgodi – če pride do vseh teh razpok, verjamem tudi kolegom, glejte, kolega pred mano, ki je govoril, je gradbeni inženir, torej 200 litrov na sekundo odplakne. Ne gre samo za biološke odplake, Ljubljančani / nerazumljivo /, da imate v evropskem merilu največ kokaina v odplakah, to je tudi zelo zanimivo. Zaradi tega včasih tudi se mi zdi zelo pozno reagirati na take zadeve. Tu gre tudi za ostale odplake, pa ne kažem s prstom na kogar koli. 200 litrov na sekundo, 12 tisoč litrov na minuto, 720 tisoč litrov v uri, v 24 urah preden pride do preloma take cevi, bi v podtalnico na vodovarstveno območje izlilo se 17 tisoč 280 kubikov. V enem dnevu. Zdaj kako to poteka? To pronica in potem monitoring zazna torej to, kar se nam dogaja na podeželju. Jaz živim, glejte, v občini Cerkvenjak, imamo na enem delu / nerazumljivo / imamo vaški vodovod, relativno dober izvir, relativno zdrava voda. Imamo pač v kemični sestavi malo večjo trdoto, torej je malo bolj mineralizirana, kar je za zdravje ljudi v redu, za stroje morda nekoliko slabše ampak dogaja se nam, zaradi tudi razpršene gradnje greznic     Ž) – 17.55    da prihaja torej do vdora fekalij v naše pitne vode. Veste, ne bi želel, da bi 270 tisoč Ljubljančanov, čeprav imamo Štajerci malce taki pomislek glede Ljubljančanov, da bodo dobili taki recimo dopis občine, ker vam povedo, da nekaj 100 ljudi, ki torej koristijo vodo iz tega vaškega vodovoda na našem odseku, da je v tej vodi / nerazumljivo/ bakterij več kot 10, koliformni bakterij v tem vzorcu več kot 100, motnost, Amoni itd.   Torej, če razglabljamo dalje, spoštovani kolegi Ljubljana ima Onkološki inštitut, Ljubljana ima UKC kot vrhunsko institucijo, ko pravite. Ljubljana ima pediatrično kliniko, v Ljubljani se zdravi, Ljubljana ima veliko število, torej tudi upokojencev z okvarjenim ali zelo slabotnim imunskim sistemom.  Ljudje, ki so kronični bolniki, ki se zdravijo v teh letih, vi veste, da smo nekaj malenkosti kot je človeški imunski sistem recimo bolniku na Onkološkem inštitutu na najnižji točki lahko to pripelje do prezgodnje smrti.  Se vi zavedate s čim se igrate. Zdaj prej ste govorili o Dunaju, poglejte Ljubljano vam je zgradil Franc Jožef, po potresu 896 je Ljubljana končno dobila neko Evropsko podobo, jaz upam, da se tudi kolegi, ki so arhitekti s tem strinjali in takrat je poslal v Ljubljano 3 svoje najboljše arhitekte, ki so še tiste nekaj hiš podrli in postavili standard 12 metrov, kot je bil v Avstro-ogrski, 12 metrov glede širine ulic in postavili so Ljubljano.  Potem, kar je bila Ljubljana znana in s čim se lahko primerja z Dunajem je zdrava čista pitna voda. Dunajčani so izredno ponosni, Dunajčani večinoma pridobivajo pitno vodo, torej iz tako imenovane spodnjih Avstrijskih in Štajerskih Alp, ki teče preko Wienervalda in preko 30 velikih zalogovnikov, ogromnih, zalagajo torej v neko 2 milijonsko mesto za zdravo čisto pitno vodo.  Kvaliteta Življenja Dunaja je bil sedem krat od kad sem jaz to spremljal, tam do leta 2016 izbran za najbolj kvalitetno glavno mesto na svetu. V 39 kategorij, 2 najbolj pomembni, zdrava čista pitna voda in socialna stanovanja, torej Dunaj ima približno 860 tisoč stanovanj od tega je približno 400 tisoč stanovanj tistih, ki so socialna stanovanja, ki se jih lahko mlade družine najemajo itd.  Zdaj, ne bi rad primerjal ravno na tem področju, govorimo seveda tudi o kategoriji metnega prometa, kvalitetnega, pretoka in vse ostalo, preko / nerazumljivo/ itd. preko podzemne železnice, in da ne razlagam naprej.   Torej, spoštovani Ljubljančani, opozarjam vas, po vseh katastrofah, ki so se dogajale človeštvu, po vseh velikih nesrečah na koncu je vedno, pridejo ljudje skupaj, pogledajo to in rečejo znameniti stavek, ta znameniti stavek se vedno pri vseh katastrofah glasil »zdaj je, kar je. Pustimo zdaj preteklost, gledamo naprej«, to so te besede. Zdaj je, kar je, to se je dogajalo v vseh tistih, ki so, ko je profesor Milčinski prišel na vrh Monte San Pietro pogledati razdejanje Adria aviona, recimo na Korziki leta 81, pa pri številnih smrtnih nesrečah v železnici, prometu ko je vaš sosed recimo divjal deset krat skozi isti ovinek vinjen, potem se zgodi, potem pa vsi rečejo, zdaj je, kar je.  Mi smo danes tukaj, da tega stavka ne bi nikoli rabili ponavljati v Ljubljani. Tega v svojemu glavnemu mestu ne želim. Pod kakršnim koli župan želim kot Štajerec, da to mesto je znano po zaradi pitni vodi, da bo razvijalo svoje stanovanjsko politiko, pameten promet in vse ostalo.  Želim vam dobro in ne želim kot Štajerec, ker nismo imeli te možnosti, zdaj smo se borili, poglejte v Slovenski demokratski stranki in s kolegi Nove Slovenije za številno podeželske občine, da bodo morda dobile kvalitetne vodovode, še tiste, ki jih nimajo, da prebivalstvom ne bo potrebno ukvarjati s takimi dopisi zato, da bi ti župani lahko dobili vsaj neka dodatna sredstva, torej da bi lahko svojim, lahko torej svojim prebivalstvom, svojim občanom in občankam dali okolje, ki ga Ljubljana že davno ima.  Ljubljana ima vse in se igra poglejte z zdravjem, z vodnimi viri, z vsem denarjem, ki ga ima, samo zaradi tega, ker bi nekdo po liniji najmanjšega odpora, da se čim prej zaključi, da se spet napolnijo žepe, da se čim prej ta evropski denar porabi, da bi speljal torej ne transparentni, popolnoma ne transparentni postopek,         ki je z napako, to smo ugotovili. Spoštovani kolegi, jaz sem si pred dvema dnevoma, tremi dnevi, štirimi dnevi smo vsi poslanci gledali ta prehod, ki so ga Jankovićevi hišni gradbinci, kot pravijo, tudi zgradili. Torej prehod do Šubičeva pogled proti Cankarjevem domu. Vsi ste si lahko pogledali navaden prehod, ki še ni preživel niti zime, ni preživel niti prve zmrzali. Vse plošče zunaj nekega kamna, vse je že oluščeno. Visele so plošče, dobesedno podlaga se je popolnoma posedla, plošče so bile smrtno nevarne za kakršenkoli promet. Varnostniki Državnega zbora so takoj klicali na Mestno občino Ljubljana, cel da so klicali, da se je končno nekdo javil, da so šli eno ploščo popraviti. Med tem časom bi se tudi lahko to zgodila katastrofa. In sedaj da jaz tem hišnim gradbincem, ki ne znajo niti postaviti, niti vgraditi 20 kamnitih plošč tukaj pred parlament, da zaupam, da bodo vsi ti pripeljali in naredili tako relativno zahteven projekt kot je izgradnja te kanalizacije pod vodovarstveno območje, oprostite izrazu, ja, jaz jim ne zaupam. Padli so že na najbolj enostavnem izpitu. Torej, vse kar vidim se zlaga v neko katastrofo. Karkoli sem proučeval, ko so se zgodile največje katastrofe, niso se zgodile nikoli iz enega vidika. Vedno se je takrat v tisti katastrofi so se kocke zložile. Ena napaka, druga napaka, tretja napaka in skupaj na koncu se zgodi nekaj, kar si ne želimo.   Torej, spoštovani kolegice in kolegi, danes je bil na testu Ustava Republike Slovenije, na testu je bila pravica državljanov in državljank do zdrave, čiste pitne vode in do ohranjanja, maksimalnega ohranjanja teh virov v Sloveniji. Na tem testu bomo danes pokazali ali verjamemo točno v to, kar smo zapisali v Ustavo. Najlepša hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Alenka Jeraj, pripravi naj se Jožef Horvat.   Izvolite.
Hvala. Še nekaj mojih vprašanj in pomislekov v zvezi s kanalom C0.   Kolega Verbič je govoril o administraciji, o uradnikih, ki delajo odlično. Pod sedem gradbenih dovoljenje je podpisan mag. Ladislav Koščiček, načelnik Upravne enote Moste-Polje, ki naj bi bil prijatelj oziroma bivši sodelavec Davida Polutnika, danes vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in promet v Mestni občini Ljubljana. Vodja sektorja za kohezijo na Ministrstvu za okolje je gospod Tomaž Prodan, ki je novembra 2018 kandidiral na Listi Zorana Jankovića za četrtni odbor v Šiški. Kolega Verbič ščiti uradnike. Tudi mi jih ščitimo, kadar delajo dobro. Tu pa se poraja sum, da so nekatere stvari lahko šle čez zato, ker je nekdo nekoga poznal in to ne bi bilo prvič pri gospodu Jankoviću.   Zagovarjate tudi uradništvo na MOL, ali kako? Glede na to, da je MOL najprej zapisal, da gre za nezahteven objekt oziroma manj zahteven objekt, kasneje pa se je to spremenilo. Kako so pa ti uradniki delali? Niso vedeli, da gre za zahteven objekt, čeprav po vseh določilih je kanalizacija s premerom cevi nad 800 milimetrov, spada med zahtevne objekte. To zelo jasno opredeljuje uredba. Premer cevi kanala C0 pa teh 800 milimetrov presega za kar 400 milimetrov. Širina cevi kanala C0 je namreč tisoč 200 milimetrov. Ni torej jasno, zakaj je Upravna enota v Ljubljani izdala tako gradbeno dovoljenje? In, ali je šlo le za naključno napako? In tudi jaz se sprašujem, ali so uradniki vedeli, da to ne bi šlo na upravni enoti skozi, če ne bi zapisali tako, da gre za manj zahteven objekt. Torej, je tudi to uradništvo delalo odlično, tako kot vi pravite in v to ne smemo podvomiti? Najbrž ne. In če se je kasneje izkazalo, da ne gre za manj zahteven objekt in so se stvari spremenile. Zakaj se ni ponovno izpeljalo celotnega postopka, kot o tem govorijo različni strokovnjaki, ki so bili včeraj predstavljeni v Tarči ali pa v teh dneh se javljajo tudi preko ostalih medijev. Zakaj lahko potem mi dvomimo v gradbeno dovoljenje? Ravno zaradi tega.   Povedano je že bilo, da vsi lastniki niso bili obveščeni in niso dali soglasij.         Predstavnik VOKE sicer govori, da so vsi lastniki bili obveščeni, da so podpisali služnostne pogodbe, kar je laž. Ker če bi bilo to res, ljudje ne bi zaščitili svojih zemljišč, torej tisti ki služnosti niso podpisal z mestno občino. In zato lahko dvomimo v veljavnost oziroma v bom rekla poštenost uradnikov pri izdaji tega gradbenega dovoljenja oziroma sedmih, za del pa še vedno ni gradbenega dovoljenja kljub temu, da se stvari gradijo.  Torej o odgovornosti in o imenih se bomo mogli zelo konkretno pogovarjat čeprav je gospod Prijon včeraj rekel na televiziji, da je zelo težko določenega uradnika ali pa nekoga vleč za… Torej postavit da je kriv za, če bi se neka stvar zgodila.  Zdaj ministrstvo je v reviziji ugotovilo sume nepravilnosti. O tem nekaj želite govorit nekaj ne, ker bodo tekli razni postopki, ampak včeraj na televiziji gospod Prijon ste povedal tudi to, da je postopke začel že prejšnji minister gospod Leben, zdaj se s tem ukvarja gospod Zajc. Kaj bomo čakali še enega ministra, da bomo potem kaj rešil? Koliko časa boste zdaj to delal? Ta čas se bo zadeva že naredila, ker vemo, gospod Jankovič se ne ozira na nikogar, on to gradi, vemo po domače z izkoriščanjem in izsiljevanjem po navadi. Zaradi njegovih načinov demokratičnih so ljudje celo delal samomore. Tako je delal v primeru Stožic in če se dobro spomnimo v primeru Stožic smo vračal evropska sredstva, zato ker se stvari niso delale, tako kot bi se morale. Tako da skoraj zagotovo jih bomo vračali tudi tukaj, ampak pomembno je, kdaj bo ministrstvo reagiralo in kaj naredilo. Včeraj ste v oddaji povedal, da je cel kup nekih zelo resnih sumov se je pojavilo in da boste vse to raziskali. Upajmo da, kdaj. In kdaj bom neke rezultate tega videl, oziroma ali bomo zadevo ustavili ali se bo praktično naredila, potem pa bomo zapravili milijone za to, da potem nikoli v resnici tam ne bodo fekalije tekle. Ker bomo pač ugotovil, da stvari niso v redu.   Zdaj presoja vplivov na okolje, zakaj tudi včeraj v oddaji je bilo povedano, da je MOL poleti na Arsu oddal vlogo za odobritev zaščitnega ukrepa vgradnje kanalov betonski sarkofag, spet še ena zadeva. Najprej so polagal cevi kar v pesek, ko so se ljudje »zbunili« in rekli, kako pa zdaj to, to pa res ne bo ne vodotesno ne še kaj drugega, so se spomnili, dobro bomo dali pa v tele betonske sarkofage, da boste mal bolj pomirjeni. Zato je VOKA poslala na Arso vlogo, če sme to delat, te dodatne zaščitne ukrepe, potem je pa to umaknila, ampak zdaj to dela. Betonske sarkofage delamo, a v kakšnem gradbenem to piše, da bo to tako? Glejte en kup stvari po domače ali pa po kavbojsko kot je že nekdo rekel, tako kot smo navajeni od Ljubljanskega župana.   Gospod Prijon včeraj ste rekli tudi to, trenutno mi ocenjujemo, da je to izjemno problematično, torej da bi moral bit za tak projekt… Pardon se opravičujem, mam narobno stvar… Seveda ni nobenega dvoma, da za tak projekt je treba narediti presojo vplivov na okolje. Torej če ni nobenega dvoma in tega ni, kaj boste naredil? Včeraj ste v oddaji tudi rekli, da ministra na oddajo ni, ker se pripravlja na današnjo sejo, bi prosila, da se kaj oglasi pa kaj komentira, to kar sprašujemo. Ali na kaj se je pripravljal, ne vem.   Torej. Vi ne dvomite, da bi za tak projekt moral naredit presojo vplivov na okolje in tega ni. Kaj bomo zdaj naredil? Če to ni zadosten razlog, da se nekaj naredi in da ministrstvo pač nekaj naredi in njihov, torej vaš inšpektor, potem pa ne vem kaj je. Ali pa resno ne mislite s tem. Tako da bi prosila za kakšen odgovor na vprašanja, ki jih nisem dala samo jaz, ampak tudi moji kolegi, zato ste tukaj. Sami sebi lahko govorimo kadar hočemo na poslanskih skupinah in tako naprej, zdaj pa govorimo javnosti in sprašujemo tudi vas, da boste odgovorili na vprašanja, ki so vam bila zastavljena.  Jaz bom seveda sklepe, ki so predlagani z naše strani podprla. Upam pa, da se bo zelo hitro zganila država, tako kot se zna zganiti pri kakšnih manj pomembnih stvareh,     ŠZ) – 18.10    tukaj kjer bi se pa bilo res treba, pa ne.
Hvala lepa.  Besedo ima Jožef Horvat, pripravi naj se mag. Branislav Rajić.  Izvolite.
Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, državni sekretar, drage kolegice in kolegi.  Najprej se želim takoj javno zahvaliti tudi mestni svetnici in mestnemu svetniku iz naše stranke. V mestnem svetu Ljubljana, to je gospa Mojca Sojer in gospod Jože Horvat, ki sta nas, poslansko skupino podrobno podučila, informirala o vseh teh postopkih, žal nepravilnostih, ki tečejo pri gradnji tega nesrečnega kanala C0.  Ne bom šele jaz v tehnične detajle. To pravzaprav danes tudi ni tema. Govora je pa bilo danes v razpravi že o alternativah. To kar so mi povedali, torej mestna svetnica in mestni svetniki, iz vrst Nove Slovenije, alternative obstajajo.  Prvič fekalne vode naj se vodijo iz Vodic na čistilno napravo v Domžale, ki je bila zato projektirana in velika večina kanala je že izgrajena.  Drugič. Fekalne vode iz Medvod, se sedaj vodijo pod Celovško cesto in je rešitev ustrezna in jih ni potrebno voditi skozi vodovarstveno območje.  Tretjič. Gradnja naj se takoj ustavi, gradnja C0 naj se takoj ustavi, delo naj opravi Ministrstvo za okolje in prostor, Upravna enota Ljubljana, Arso, kriminalistična policija, Jaspers.  Rad bi se tukaj zahvalil v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije tudi našemu kolegu, gospodu Anžetu Logarju. To je njegov projekt, čeprav gre za sejo Državnega zbora. Naša ocena je, da je to pravzaprav prvi ukrep, ni zakonodajni, ampak prvi ukrep, po tem, ko smo natančno pred tremi leti in enim tednom v Ustavo zapisali novi 70.a člen in zapisali pravico do pitne vode.   Mi tega zapisa nismo podprli, zato ker smo rekli, da je to stvar normalne države in smo od takrat ocenjevali in to še tudi danes, da je to bila zgolj neka manifestacija za javnost. To danes dokazujem tudi s tem, ker v ustavnem zakonu piše, da mora vlada v 18 mesecih od tega datuma, to je 16. november 2016, pripraviti oziroma prilagoditi vse zakone, da se dejansko ta 70.a člen v Ustavi, na nek način tudi realizira. Ker Ustava ni izvršilni akt.  Tega ni bilo niti v 18 mesecih, niti ne v treh letih. In kot rečeno, to kar imamo zdaj na mizi, je pravzaprav prvi ukrep, kjer zelo jasno, hvala bogu, politika se je poenotila, želimo zavarovati vodni vir. Moramo najprej to zavarovati, če želimo vsakemu zagotoviti pravico do pitne vode.  In nepojmljivo je, kolegice in kolegi, mene kar res skrbi iz dneva v dan bolj, da Državni zbor pravzaprav se vedno pogosteje in vedno več je primero, kjer mi dejansko izvršujemo, upravljamo našo preiskovalno funkcijo. Kažemo na barabije, na nepravilnosti, na kriminalna dejanja, ki se dogajajo v naši družbi.   Izgleda, da tista osnovna zakonodajna funkcija, da pravzaprav izgleda že v manjšini. Toliko preiskovalnih komisij, ki so potrebne. Žal toliko izrednih sej, odborov Državnega zbora, ki so potrebne, da razkrijemo nepravilnosti in razkrijemo barabone.   Žal smo tudi zgleda osamljeni. Na parlamentarni ravni se zgodbe zaključijo, banksterji delujejo naprej. En primer. In če sem že pri tretji obletnici vpisa pravice do pitne vode v Slovensko Ustavo, imamo še eno trejo obletnico. In sicer pred tremi leti je bila Ljubljana razglašena za že za zeleno prestolnico Evrope 2016.        Takrat je gospod Zoran Janković ob zmagi povedal: »Da mu je naziv v izredno čas in veselje ter da je izjemno ponosen na trajnostne dosežke vseh v Ljubljani. Saj ne le, da odlično skrbimo za najlepše mesto na svetu, ampak smo v Kopenhagnu dokazali, da so trajnostni projekti Zelene Ljubljane« lahko vzor mnogim evropskim mestom. Priznanje Evrope nas je postavilo med najboljše. Zmaga Ljubljane dokazuje, da je naša trajnostna usmeritev in naše skupno delo priznano in vse bolj cenjeno tudi izven naših meja.« - konec citata oziroma nagovora gospoda Jankovića. Veste, da nisem mislil, da je to priznanje zelena prestolnica Evrope 2016 nisem mislil, da je to vezano samo na leto 2016. Jaz sem si po svoji pameti razlagal, da to velja za vso prihodnost, ker od tukaj naprej se je pa, potem začelo in smo pri kanalu C0. Mi se v Novi Sloveniji zavedamo kaj pomeni pitna voda. Če gledamo globalno na našem planetu zemlja je samo 2,5 % vode pitne. Od tega sta več kot dve tretjini zmrznjeni v ledenikih in ledenih ploščah.   Sedaj k evropskim sredstvom. Moram reči, da v vzhodni Sloveniji ali bolj točno v vzhodni kohezijski regiji so me župani skoraj, da napadli kako je to mogoče, da pa Zoran Janković pa lahko zelo hitro pride do evropskih sredstev - teh je bilo, kar 60 milijonov - za preproste navadne smrtnike, župane manjših podeželskih obrobnih občin pa evropska sredstva niso dostopna, niso dosegljiva in še danes niso. Ali si predstavljate kaj to pomeni pa ne samo za župane za državljane, ki živimo izven Ljubljane? To je ponižanje, to je ponižanje.   Kar se tiče jaz sem izjemno zadovoljen, da lahko danes povem, da bo seveda poslanska skupina Nove Slovenije - krščanski demokrati bomo podprli ta dopolnjen predlog vseh štirih priporočil in sem vesel, da se je tukaj politika poenotila. Včasih smo imeli podobne seje pa priporočila niso prišla iz odbora, iz matičnega delovnega telesa danes to imamo in danes za temi priporočili stoji slovenska politika. To je najmočnejša deviza, kar jo lahko damo ministru, državnemu sekretarju, Vladi in zahtevamo, da se dejansko dosledno ta priporočila tudi realizirajo. Mi bomo to nadzirali vi pa imate pravzaprav tukaj tudi moč, močno devizo, kjer lahko rečete imamo zadaj parlament. Če imamo parlamentarno demokratizacijo se to, kar je tu zapisano mora 100 % izvesti in bomo to nadzirali. Vem, da ni lahko, vem. Marsikaj ste podedovali, ampak na neki način pa imate, še enkrat, to močno devizo, zadaj imate parlament. Sedaj, če je župan najlepšega mesta na svetu pa močnejši od tega parlamenta, potem nimamo več parlamentarne demokracije. Kolegice in kolegi jaz upam, da bomo ta teden, čeprav je petek zvečer je tema izjemno aktualna, izjemno, ampak upam, da bo to, kar bomo danes skupaj enotno potrdili pa le dokaz, da pa v določenih primerih znamo identificirati barabije in da jih ne smemo dopustiti in da je to zelo jasen signal Državnega zbora Republike Slovenije, da bomo vsakemu in vsem, ki se bodo šli kakršnegakoli šerifovstva, da bomo stopili na prste pa tudi, če bo vsak teden podobna seja.   Še enkrat, kolega Anže, čestitam.
Hvala lepa.   Predlagatelj, dr. Anže Logar, izvolite.
Hvala.        (nadaljevanje)Jaz bi samo rad rekel, da to ni moj projekt. Jaz v bistvu zelo nasprotujem temu projektu, verjetno pa je kolega Horvat mislil v zvezi s to današnjo sejo. Pa tudi tukaj bi rekel, da to ni moj projekt. To je posledica tega, da imamo mi čisto vodo v Ljubljani, in da hočemo zaščitit čisto vodo. Če so tam…, to samo moj projekt, je že v začetku obsojen na neuspeh. To je lahko naš skupen projekt, če danes dobijo ti sklep potrdilo v čim večjem številu, torej soglasno in na nek način zavezujemo potem tudi ministra, da nekaj naredi in samo v tem primeru lahko dejansko potem tudi posredno uresničujemo to ustavno kategorijo pitne vode, ker če se, če pa tukaj ministrstvo pač ne bo odpeljalo tako kot veleva ustava, potem pa ministrstvo prevzema to odgovornost. Še enkrat, jaz ne želim, da se zgodba zaključi tukaj v Državnem zboru, tako kot se je recimo pri eni drugi preiskovalki o bančnih zadevah, ampak hočem, da ministrstvo tukaj potem nadaljuje to oziroma, da te sklepe uporabi za to, da izpelje tisto kar je prav in kar je treba narediti in kar veleva zdrava kmečka pamet in kar veleva na koncu koncev tudi zakonodaja. Saj, če nekdo krši zakonodajo, jaz ne razumem tolerance do tistega ki krši zakonodajo in samo zato ker je do nje kam pa že prišel, mu pa dajmo pustiti, da pride še do konca. Pač jaz tega tukaj ne sprejmem in danes sem razumel, da tudi vsi tukaj v tem Državnem zboru tega ne sprejmejo, kar se mi zdi dober začetni korak.
Hvala lepa.   Besedo ima mag. Branislav Rajić, pripravi naj se Danijel Krivec.   Izvolite.
Hvala lepa. Dober večer. Spoštovani minister, državni sekretar, drage kolegice in kolegi!   Jaz mislim, da je prav, da mogoče malo čistega vina vseeno nalijemo. Slišalo se je kar nekaj napadalnih tonov do ministra in jaz mislim, da vsekakor to ni prav, zato ker ministrstvo, ki je bilo pristojno oziroma ekipa, ki je bila pristojna za podelitev gradbenih dovoljenj o katerih se mi danes pogovarjamo, ni več na teh stolčkih, tako da, samo za pohvalo je, da imamo drugo ekipo, ki zagotovo ve kaj dela in kot smo videli, je takoj ukrenila vse postopke, ki so predvideni.   Danes pa se vsi strinjamo pravzaprav, voda je resnično neprecenljiva dobrina in ta mora biti zagotovljena vsem in ta vidik pitne vode kot ustavno varovane pravice, jaz se strinjam, da je najpomembnejši, ni pa danes na testu, kot je moj spoštovani kolega Breznik povedal, zato ker ta test niti ne rabi. Mi vemo, da bo ona ta test dala skozi, ker je res nedotakljiva, saj smo jo dali v Ustav. Takoj, ko so se pojavila številna opozorila lokalnih prebivalcev in okoljevarstvenih organizacij in opozorila, da je načrtovanje bilo neustrezno, in da je ta izvedba tudi problematična, so se zgodili postopki, ki so začeli slediti stvari in iskati rešitev. Jaz sem pomirjen zato, ker je minister za okolje in prostor zahteval razjasnitev vseh odprtih vprašanj in naročil je tudi postopkovno revizijo, ki je tudi pokazala rezultate kateri so popolnoma jasni. Pojavil se je sum nepravilnosti na projektiranje na odločitve na izvedbo in na točki smo, da se samo vprašamo kaj bi pa lahko več, v tem momentu, jasno, ker zame tudi kot nekdanjega projektanta in verjetno bodočega, je popolnoma nejasno, zakaj je ta celovit sitem obravnavan v več različnih gradbenih dovoljenih. To enostavno ni normalno, ker kanalizacijski sistem kot vemo, se začne pri prvi WC školjki in se je končal na čistilni napravi in to ne more biti deljeno, zato ker sistem ravno funkcionira kot celota. Ta sistem, vesoljski sistem, vsak sistem je celota. Torej, ta skrb je čisto upravičena, da nekaj ni v redu in kot vidimo danes in vsi se s tem strinjamo, začel nas je spremljati smrad in to ni smrad vsebine kanalizacije, ampak smrad postopkov kako se ta kanalizacija gradi, smrad papirologije v zvezi s to kanalizacijo in smrad določenega sprenevedanja, ki se tudi da zaznati ko se pogovarjamo o tej kanalizaciji. Zagotovo je vprašljiva in skrb vzbujajoča in nedopustna odsotnost presoje vplivov na okolje. Želim spomniti, da ko se pridobiva gradbeno dovoljenje za kakršenkoli poseg,         pa naj je to tudi majhen prizidek, se vedno ocenjuje kakšne vplive bo imel na svoje okolje, seveda ne skozi tako presojo, kot je za kanalizacijo potrebna ampak moram pa povedati, da se tisti, ki odločajo o podelitvi gradbenega dovoljenja, zelo, zelo zavzamejo, da preučijo vse aspekte. Jaz sem v svoji praksi imel primer, ko je tudi tisti, ki podeljuje gradbeno dovoljenje, se spraševal, na seveda pritožbo žlahtenga soseda, da bo odsev sonca iz steklenjaka sosednje hiše na vrt pritožnice in je recimo ustavila izdajo gradbenega dovoljenja. Torej gremo v take natančnosti in potem, ko gre za kanalizacijo, ko grozi, da nam postane ljubljanska Fukušima skoraj, se naenkrat stvari postavljajo precej nejasno in megleno. Tudi stari Rimljani so gradili kanalizacije – prvo so zelo skrbno mislili kam bodo postavili to kloako maksimo in zato mislim, da izhajajoč iz izkušenj, ki so stare 2000 verjetno, da ni treba razlagati zakaj smo vsi skupaj tako zaskrbljeni. Je pa res, da zaskrbljeni smo eni malo manj, drugi malo več, odvisno kako daleč živite od tega področja, kar ni prav. Zato plediram na vse, da ko se, če se kdaj pojavi kaki primer podoben na kakem drugem koncu, da bomo enako skrbni, ne glede na to ali smo v Prekmurju, v Beli krajini, na štajerskem, na primorskem – to mislim, da tudi moramo ob tej priložnosti nekako poudariti.  Odziv Državnega zbora seveda ni tako prompten, ni bil tako prompten, ker pač Državni zbor se odziva po nekih drugih inštancah – prvo nekdo drugi je bil na vrsti, da se vpraša glede tega, pa se ni in dobro je, da se je to zgodilo zdaj pri nas. Ker nenazadnje ta problem lahko res postane državni, ko upoštevamo možnosti zastrupitve, stroške zdravljenja, škode, ki nastane v naravnem okolju – vse to je seveda z enim velikim in dolgim sosledjem posledic, katere ne smemo spregledati. In če se izkaže, da je obveljal v tem primeru zakon moči, ne pa vsi drugi zakoni, potem pa mislim, da moramo vsi stopiti na stran, da se ta projekt ustavi, da se poiščejo odgovorni in tudi da se pride do povrnitve vseh stroškov, ki so nastali.   Mi v poplavi drugih zakonov - spomnimo se lex pomurje, lex magna, lex to in ono – v zvezi s tem nimamo zakona, lahko pa si vsi zapomnimo to, kot eno zelo zgovorno lekcijo. Lahko pa jo tudi poimenujemo, naj mi zbor odpusti, lex drex, pa da se nikoli več ne ponovi. In absolutno ta predlog podpiram, tako kot vsi v moji poslanski skupini.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima Danjiel Krivec, pripravi naj se Gregor Perič.  Izvolite.
Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči. Lep pozdrav vsem prisotnim.  Zelo zanimivo je poslušati današnjo razpravo. Rad bi opozoril pa na neka dejstva, pa da se ne spuščam v neke politične razprave.  Zdaj, nekateri pravite »takoj se je odzvalo, hitro smo odreagirali, ministrstvo je promptno« ampak pozabljate, da se že 2 leti na to opozarja, na ta problem. Anže je prej opozoril, da je 18 mesecev od prvega poslanskega vprašanja na to temo, pa nihče praktično ni odreagiral. In veste zakaj se je zdaj premaknilo? Zato, ker se je nekaj zgodilo v tej Sloveniji. Če se nebi zgodilo Hrastovlje, si jaz upam staviti, da te seje nebi bilo, ker bi vsi še vedno tiščali glavo v pesek in bi pustili, da ta projekt gre. Ko se je pa zgodil en dogodek v Sloveniji, ki je malo, bi rekel ljudem dal razmisleka kaj je, če se nekaj zgodi, pa tudi ta zadeva glede tega vodonosnika ni več tako nedolžna, kot je prej izgledala. Prej se pa niti ministrstvo ni zganilo, niti mi, vsaj nekateri ne. So pa nekateri na to opozarjali in med njimi najbolj naš kolega. Ampak noben se ni zganil. Dokler ni postala grožnja od tam, da se lahko neka pitna voda, ki izgleda skoraj nedotakljiva nekje stran od porabnikov, kot je bila obala, pojavi kot en resen problem – takrat je mogoče pri nekaterih začela delati vseeno neka zdrava pamet in da je ta zadeva s to gradnjo kanalizacije preko vodonosnika tudi v Ljubljani mogoče pa problem.     ŠPE) – 18.30    Stavim se, da ne bi bilo te seje, če tega ne bi bilo. Lahko se nasmihate, ampak to je dejstvo.  In druga dejstva, ki so, ko gledate to dokumentacijo. Jaz tudi spoštujem kolega Verbiča, ampak danes se pa z njim ne morem strinjati. Glejte, jaz sem bil tudi dolga leta župan in ne bom govoril, koliko projektov smo delali tudi evropskih in tako naprej in vem skozi kakšno kalvarijo pri dokazovanju gradbenih dovoljenj, pridobivanju dokumentacije, potrebno iti, ne? Da ne govorim, da sem bil prej direktor firme, ki se je ukvarjala s komunalnimi napravami, sicer elektrovodi, ampak je podobna zgodba. V tej firmi sem bil dolga leta investitor, ki je pridobila te zgodbe. In ko mi nekdo tukaj razlaga, da so uradniki svoje naredili, jaz rečem: »niso«, pa ne vidim vse dokumentacije. Ampak, če mi nekdo zdaj razlaga, da je uradnik dobil dokumentacijo in jo prebral in je pisalo gor: »nezahteven objekt« in je to za njega okej. To ni res. Tisti, ki je probal kakšno gradbeno dovoljenje pridobiti, ve, da se uradnik na upravni enoti vtika v vse, če hoče. Če pa noče, prebere pa samo naslov in da naprej in poštemplja. Enako velja za Arso, enako velja za še druge organe. In tukaj imamo problem. Na prvi strani vse lepo piše, v vsebini pa ni tako. Da ne govorimo o podobnih zadevah, kjer se kakšne stvari tudi zamenjajo v nadaljevanju. In če kolega Verbič verjame, da če je v projektu kanalizacija s premerom tisoč 200 in na naslovnici piše »enostaven objekt« in da to normalen uradnik kar kupi, potem je zelo naiven. To ne drži. Tisti, ki je to izkusil, mi bo pritrdil. Vsak upravni organ gre pogledati uredbe in primerja te stvari in na koncu da še tisoč in eno pripombo, da jo investitor dopolni.  Drugič, tisti, ki je imel opravka z organom upravljanja, s SVRK in tako naprej ve, da v primeru nekega kanalizacijskega voda, bi težko katerakoli občina prodala SVRK, da bo to naredila s tremi, petimi oziroma tukaj s sedmimi gradbenimi dovoljenji po odsekih. Nihče tega ne spravi skozi, razen mogoče Ljubljana oziroma razen Ljubljana. To si upam tudi podpisati, pa gremo naprej. Ob tem, da bi upravni organ moral ugotoviti, da vmes celo manjkajo nekateri odseki, kar se kaže iz dokumentacije. In če tega uradni organ ne ugotovi, lahko rečemo samo, da je nesposoben ali pa, da je to namerno naredil, druge razlage ni. In enako velja za vse resorje, ki so pri tem sodelovali. In če pride opozorilo, da nekih presoj ni bilo narejenih, pa nekdo tišči glavo v pesek, lahko rečemo samo, da je to načrtno, namerno ali pa še kaj drugega.  Zdaj, tudi ko slišimo kako se prehaja kadri med upravno enoto in mestnimi službami v Mestni občini Ljubljana, je to tudi zelo zanimivo. Ampak jaz se ne spuščam na to. še enkrat pa opozarjam, da ko nekdo dobi dokumentacijo na upravni enoti, ne pogleda samo naslova – vsaj jaz nimam te izkušnje. In vem kako delajo referenti na upravnih enotah in kaj pogledajo. Včasih se spuščajo v detajle, ki niti njim niso, bi rekel, v domeni, pa niti jih ne poznajo, ampak se spuščajo, pri vseh normalnih državljanih in pri vseh drugih investitorjih. Očitno v tem primeru ne. Očitno v tem primeru niti dimenzij ne znajo prebrati, pa niti ne vidijo, da je to linijski vod, niti se ne vprašajo, zakaj se dela cikcak pri kanalizaciji. Me zanima, če bi kakšen od vas delal doma cikcak kanalizacijo, zato da je čim daljša, takrat, ko bi delal odtoke in tako naprej. Ogromno nekih stvari je v tem postopku, ki če se… če gremo na vsebino, bi rekli zelo direktno, da smrdijo in to zelo visoko. Tako da jaz upam, da bomo na osnovi tudi te razprave in teh dejstev, ki jih imamo na mizi vseeno šli v to, da se ta zadeva razišče do konca, da se zadeva v tem trenutku zaustavi, da se preveri gradbena – vi pravite pravnomočna. Jaz vam lahko prinesem kar nekaj »case-ov«, kjer se nekdo na pravnomočno gradbeno dovoljenje pritožil, gradnja se niti začeti ni smela.     Ž) – 18.35    Šlo je do Ustavnega sodišča. Na koncu je bilo gradbeno dovoljenje razveljavljeno, ker so kršili zakon. Se pravi, da ni nič zamujenega, kar nekateri pravite, nič se ne da itd.  Ministrstvo ima vse inštrumente, da to prepreči in zaustavi tudi vse te rešitve, ki se vsem dogajajo. Iz navadnega cevovoda bomo dali kanelete in potem nekdo reče, to bomo s PZI na koncu reševali. Pa se kdo heca ali kaj?   Tudi prej je bilo govora o tem kako se je pozivalo stranke, pa ne boste verjeli, vsi vemo za ta molk v postopku ampak ta velja samo enosmerno, takrat ko uradni organ sprašuje lastnika ali pa nekoga kot neuko stranko vedno to velja, niste dogovorili zadeva rešena, postopek gre naprej.  Ne boste verjeli, v obratni smeri to ne velja. Ko nek uradni organ ne odgovori v 1 mesecu ne gre postopek naprej, če gre slučajno naprej se ta organ pritoži in postopek teče po normalnem postopku, tako da ne se sprenevedati vse kršitve so tu notri, na žalost.  Zdaj, ali mi to lahko preprečimo, ali mi to lahko razrešimo, upam da s temi sklepi, ki jih bomo sprejeli, upam da soglasno damo moč, da ministrstvo to uredi, v nasprotnem primeru se bojim, da bodo vse občine začele izkoriščati in naslednjič ko bom jaz imel malo opravka z nekim postopkom, kjer bo vključen ARSO in Ministrstvo za okolje in prostor, bom vedel, kaj mi je storiti zato, da neke stvari razrešimo, ampak to ni prav.  Vsi bomo napisali, da je manj zahteven objekt in vi boste izdali soglasje, to je samo v pravljicah oziroma v mestni občini Ljubljana, pa nikjer drugje.
Hvala lepa.  Besedo ima Gregor Perič, pripravi naj se Karla Urh, izvolite.
Podpredsednik hvala, lep pozdrav vsem. Jaz bi najprej začel tako, z eno mislijo, da predvsem sedimo mi vsi sedimo tukaj prav zaradi tega, ker se ne strinjamo, ker če bi se o vsem strinjali, potem verjetno tudi Državnega zbora ne bi potrebovali in bi lahko številna vprašanja reševali drugače.  Me pa veseli, da se strinjamo okoli te problematike, ki zadeva vodo, čisto vodo in si upam trditi nekaj, da če bi ta opis v Ustavo sprejemali danes mislim, da bi bilo 90 glasov podpore za vpis vode v Ustavo iz različnih razlogov.  Eden od razlogov je ta, da se v zadnjem obdobju vsi čedalje bolj zavedamo pomena problematike okolja, čistega okolja in potem tudi ohranitve tega okolja, ki ga imamo. Slovenija je relativno ne onesnažena, ima ogromno bogastev in odgovornost vseh nas je, da jo maksimalno hranimo tako, da tudi tisti, ki bodo za nami prišli, da bodo imeli čim več od tega.  Ko smo v Državne zboru, ko ste nekateri vpisovali pravico do vode v Ustavo je bila motivacija sicer nekoliko drugačna, tisti, ki ste v tej razpravi tudi sodelovali se boste spomnili, da je takrat sovpadalo z obdobje ko so se sprejemali neki mednarodni, trgovinski sporazumi in tam je obstajalo tudi neko tveganje, ki se je v nekaterih državah tudi izkazalo kot zelo resna grožnja, da se vodni viri privatizirajo, da niso več neko naravno bogastvo, ki ga ima na voljo država in državljani ampak pridejo neki korporacije, ki potem to imajo zase za neke svoje ekonomske potrebe.  To je bilo tisto najmočnejše sporočilo, ki je tudi številne pripravilo do tega, da se je ta pravica do pitne vod zapisala v Ustavo. Danes me veseli, da tega tveganja v Sloveniji ni več, so pa številna druga tveganja.   Eno izmed teh je tudi to, da je voda nekaj kar ne sme biti samoumevno. V Istri se tega dejstva še toliko bolj zavedamo, pa zavedali smo se ga tudi pred tisto nesrečo, ki se je zgodila, mislim da poleti, ko se je prevrnil tisti vagon oziroma na kompozicija pa se je razlil kerozin, ki na srečo do sedaj še ni prišel v sistem tako, da upam da tudi ne bo prišel.  To je za vse nas neko zelo jasno sporočilo, da moramo vse take grožnje, se na vsako tako grožnjo odzvati in nič drugega nič kot ena od takih groženj.        Mene veseli, da se danes pogovarjamo zelo resno o tej problematiki, ker impulzov, sporočil, političnih pozivov tako na pristojne organe, bodisi na lokalnem nivoju ali pa na državnem na inšpektorate, take in drugačne, je bilo nič koliko. Bile so ustanovljene civilne iniciative, pa vendar ta zgodba nekako neke širše podpore oziroma pozornosti na nacionalnem medijskem prizorišču ni bila deležna, tako da tu je ta korak bil narejen. Jaz se zahvaljujem in čestitam vem tem, ki so pri tem procesu pripomogli, ker je to neko jasno opozorilo tudi za vse tiste, ki imajo mogoče neke kreativne ideje, da te njihove ideje bodo naletele na zelo močan odpor.   Ko sem tudi se pripravljal na sejo, danes pa tudi na odboru, pred kakšnim tednom, sem videl, da je prišlo v tem postopku do številnih in nepravilnosti oziroma zelo neobičajnih potekov stvari, tako pri situaciji oziroma dejstvu, da za ta projekt dejansko presojo vplivov na okolje ni bila narejena, kar je izredno neobičajno in izredno neobičajno je tudi, da ko gradimo neko daljinsko povezavo oziroma ne cevovod za kanalizacijo, ki je kar dolg, da nimamo enotnega gradbenega podjetja, dovoljenja, da se to drobi po segmentih in še sedaj ni garancije, da bo ta projekt izpeljan, da bo izveden, da ima številne ovinke. Skratka, ne bom ponavljal od vsega tistega, kar smo danes že slišali. Problem, ki nastane, ga je potrebno reševati in že s prisotnostjo ministra tukaj in državnega sekretarja, jaz verjamem, da je to nek zelo resen signal, da se zavedajo resnosti situacije in da z vsemi temi sporočili, ki jim jih danes dajemo verjamejo, da tudi mi mislimo izredno resno, da smo tudi v Državnem zboru neka podpora, pa hkrati tudi opozorilo, da je potrebno narediti maksimalno vse, kar se da, zato da se ta problem reši. Kako se bo ta problem rešil, iskreno, ne vem. Lahko komentiram tudi neke posamezne rešitve, ki smo jih danes že slišali. Ena od teh je tudi, da se že vstopi v obstoječa gradbena dovoljenja, da se te aktivnosti ustavijo. Seveda bo tisti, ki ima pravico graditi se pritožil in bo verjetno svojo pravico iskal potem tudi na sodišču in potem bo država tista, ki bo morala dokazati, da je to naredila nek ustrezen postopek, ker v kolikor država tega ne bo uspela narediti, pomeni, da bo sledila neka odškodnina, ki jo bo država potem oziroma tudi davkoplačevalci bomo morali plačati. Jaz mislim, da če je kdo kaj naredil narobe, da je potem on tisti, ki mora plačati za te napake, ne pa da je to potem država oziroma vsi davkoplačevalci. Zato gre moje pričakovanje tudi v smeri ministrstva, da kadar gre v neke ukrepe, v neke rešitve, da poišče take rešitve, ki bodo dobre tudi za davkoplačevalce. Če pa pogledam nekoliko bolj pragmatično, sem prepričan, da tudi neka škoda, ki bi nastala oziroma neki stroški, ki bi nastali, če bi recimo ministrstvo ocenilo, da druge rešitve kot ta rešitev, ki sem jo opisal ni, da potem pade kot breme na davkoplačevalce, je veliko manjše breme do oziroma izguba nekih evropskih sredstev, kot pa da mi neko tako kanalizacijo zgradimo na nekem vodonosniku in potem tvegamo, dovolj je že tveganje, kaj šele, da do nekega onesnaženja pride. Tista škoda, v takem primeru bi bila neprimerno večja in bi nekaj milijonov, če govorimo o kategoriji nekaj milijonov potencialnih odškodnin bilo zanemarljivo v primerjavi s tistim, kar bi se zgodilo v primeru onesnaženja. Ker kadar pride do nekega takega onesnaženja, pa se ne spoznam, kot sem se uspel pozanimati, je vodostaj te pitne vode v Ljubljani relativno visoko oziroma od nivoja terena ni potrebno iti globoko, da pridemo do kakovostne pitne vode. In neko tako čiščenje tega vodonosnika bi trajalo kar nekaj časa. Govorimo o 30., 40., 50. letih in jaz si ne predstavljam,     ŠZ) – 18.45 kako bi lahko Ljubljana s širšo regijo potem reševala problematiko pitne vode. Sploh pa, ker vem kako to izgleda v Istri, kadar vedno poleti smo zelo previdni pri tem, koliko časa postimo pipo odprto, kako si pomagamo tudi z vodnimi viri iz Hrvaške in kako iščemo neko rešitev znotraj Slovenije.  In tukaj še enkrat gre poziv tudi vsem tistim občinam, ki ta vodni vir imajo in ga lahko tudi Istri omogočijo, naj v tem ne vidijo »biznisa«, ampak rešitev neke naše ustavne praviceKo smo pri sklicu, že seje odbora videli sklepe, smo se v SMC-ju z njimi strinjali oziroma smo prišli do ocene oziroma do zaključka, da ti sklepi morda celo niso dovolj. Ampak da je potrebno dati ministrstvu podporo, da pri svojih aktivnostih ima praktično 90 glasov za sabo, zato da vse postopke izpelje in da predvsem tiste, ki so v teh procedurah naredili kakšno napako, tudi sproži vse potrebne postopke.   Zdaj moram pa še neki povedati, ker mislim, da tudi v teh razpravah danes ni bilo morda najbolj razumljeno. Kadar nek uradnik pelje nek postopek, si želi ga peljati na način, da je vse v skladu z zakonom. Včasih se lahko zgodi tudi, da je deležen nekih pritiskov in potem je tista odločba oziroma tisti akt, ki ga sprejme ni tak, kakršen bi moral biti. In po tem naša odgovornost kot politike pa je, da naredimo takšno okolje, da bodo lahko uradniki odločali na ustrezen način, na podlagi zakonodaje. Kadar pa pride do nekih takšnih situacij, kadar se nekdo znajde pod nekim pritiskom, ki ga ne tudi ne more ali ne zna ali pa ne upa artikulirati, ker nima neke podpore, da tiste ljudi potem tudi zaščitimo.  Vsekakor pa moramo najti tiste, ki so potem neke odločitve, kar tukaj vidimo veliko takšnih odločitev, ki so izredno neobičajne, da potem jim pokažemo znotraj nekih ustreznih postopkov, da to ni način dela in seveda, da tudi prevzamejo bodisi odgovornost, bodisi tudi za to kazensko odgovarjajo.   Ko sem razpravljal na odboru sem dejal, da bi lahko na podlagi tega projekta dejansko izdali nek priročnik, kako se projekte ne vodi in na kakšen način se ne črpa evropskih sredstev. In tudi danes razmišljam zelo podobno, zato kot rečeno me veseli, da je ta široka politična podpora, ki je tudi jasno sporočilo ministru, da bo lahko svojo ekipo poiskal najbolj optimalno varianto.  Jaz upam, da jo bo uspel najti v okviru obstoječe zakonodaje. Ker pa vemo, da nas v Sloveniji marsikdaj, marsikaj preseneti, me ne bi presenetilo, če bi se znašli tudi v situaciji, ko bi imel minister zvezane roke. In takrat bomo spet mi tisti, ki bomo na potezi in bomo morali poiskati oziroma iti naproti. Bodisi s kakšnimi potrebnimi spremembami ali čim tretjim.   Skratka, gre za področje, s katerim se nikakor ne gre igrati. Gre za neobičajno prakso, ko se je zgodilo, da presoja vplivov na / znak za konec razprave/ okolje pri gradnji kanalizacije ni bila potrebna, ni bila storjena. Zato pozivam vse in tudi sporočam, da v SMC-ju bomo maksimalno podpirali vsa prizadevanja. In verjamem tudi, da boste vsi kolegi, ne glede na to, na kateri del političnega prostora spadate, bili v tem smislu konstruktivni.  Sam osebno si pa želim, da bi tiste cevi ostale notri tam kjer / znak za konec razprave/ so oziroma bi jih odmaknili, ker je tveganje gradnje na nekem vodonosniku, sploh pa kanalizacije nekaj, kar si mislim, da v Sloveniji težko dopustimo.  Hvala lepa.
Pod Branko Simonovič
Hvala lepa.  Besedo ima Karla Urh.  Izvolite.
Dober večer vsem skupaj.   Naj vas ne skrbi, jaz ne bom dolga, ampak me veseli, da se danes pogovarjamo in sicer o tem, kako ne moremo predvideti, kaj se sčasoma zgodi, ko se cevi kanalizacijske postarajo, pokajo, izlivajo svojo tekočino v vodovarstveno območje.  Tega ne more nihče predvideti, nihče zagarantirati, da se ne bo zgodilo,         kajti krhka konstrukcija kot je v resnici kanalizacija ob vseh teh slikah, ki ga spremljajo, pripeljejo tudi do tega. Jaz bi mogoče skrajšala, ker sem si pripravila kar precej, vendar bi rekla takole. Jaz in tudi vi spoštovani kolegi in kolegice nismo nikakršni strokovnjaki za takšne gradnje. Čista pitna voda pa je najvišji javni interes. Naša odgovornost pa je, da to čisto pitno vodo ohranimo za otroke, vnuke in zanamce. To je najbolj preprosta formula. Ko sem že na odboru, ko sem nadomeščala kolega rekla, nečak me je opozoril in prvič rekel, 15 držav sem v enem tednu preletel, se ustavil in samo v eni državi sem pil vodo iz pipe. Samo v eni državi. V vseh ostalih sem moral kupit ustekleničeno vodo. Tudi mi bi se morali zavedat, da se to kaj hitro lahko zgodi, že katastrofalne razmere ki so v klimatskih spremembah, onesnaženju ki prihaja z vseh mogočih vetrov. Ne nazadnje, ne da še sami povzročamo težave in onesnaženje.  Najpomembnejše, kar mogoče lahko rečem pri tej gradnji bi moral biti skrben nadzor, strokovna presoja vseh vplivov, dejavnikov ki se tam pojavljajo. Vendar zdrav razum in skrb za okolje mora preseči ozke birokratske zaveze. Čista pitna voda, zdrava hrana in zelena neokrnjena narava pa so najpomembnejše. Sprašujem se, zakaj Slovenija nima zakona, ki takšne posege prepoveduje. Sprašujem se, ker sem na novo in sem se znašla tudi v takšni podobni situaciji v občini kjer delujem in sem delovala v kraju in se mi zdi res velika ovira, kako da se temu v bistvu ne more zadostit na ta način, da se prepove, pika. Zakonsko prepove in ne da se potem sprenevedamo in hodijo eni dopisi tja eni nazaj in ne vem kaj še vse. Širit v vodovarstveno območje gradnje in vse te zadeve se ne sme, pika. Jaz mislim da je to smiselno razmišljat in spoštovani visoki zbor predlagam, da pitno vodo in vodovarstveno območja zaščitimo z zakonom o vodi.  To smo nekako dolžni in to lahko tudi naredimo, ker danes razpravljamo o tem, kako smo složni, da preprečimo, da poskušamo nekako preprečit veliko škodo onesnaženje vodovarstvenega hrama pitne vode. Kajti voda je darilo narave in neprecenljiva dobrina. Ne smemo je pustiti ob strani, ker je naš edinstven zaklad, ki nam omogoča živeti in preživeti.
Hvala lepa. Prehajamo v sklepni del splošne razprave v katerem dobite besedo še predstavnik Vlade in predstavnik predlagatelja.  Besedo ima predstavnik Vlade minister Simon Zajc.
Simon Zajc
Hvala gospod podpredsednik. Dober večer. Upam, da ni kakšne jeze ali pa hude krvi, ker sem vas do zdaj poslušal in se nisem vmes oglašal. Se mi je zdel pomembno da vas vse slišim. In ker tudi ni bilo v resnici neke polemike z mano, nisem vmes čutil potrebe, da bi kaj odgovarjal, ampak lih zdaj na koncu, ko vas je tudi več v dvorani nekoliko šel čez vse postopke in čez vse dejavnosti in čez naše prihodnje aktivnosti, ki bodo glede tega projekta sledile. Pa upam, da vam odgovorim na tiste stvari, ki jih še niste od nas dobili, niste zvedeli in ki vas še zanimajo.  Torej ni res, da smo se na ministrstvu začel s tem projektom C0 ukvarjat šele po tistem, ko se je zgodila nesreča v Hrastovljah, ta se je zgodila junija letošnjega leta. Jaz sem bil opozorjen na morebitne nepravilnosti glede projekta C0 še ko sem bil državni sekretar. Takrat so bila opozorila, da ni vse v redu, kar se tiče postopkov izdaje v predhodnem postopku kar se tiče izdaje gradbenih dovoljenj in same gradnje, takrat sem tudi na to opozoril takratnega ministra in zato smo se odločil, da gremo v revizijo postopkov,        naših postopkov, da vidimo sploh kaj je zares res. Marsikdo ti pove kaj naj bi bilo vse narobe, veliko je strokovnjakov za vse ampak na tak način se težko odločamo, zato smo šli v to revizijo.  Ta revizija je imela, revizija naših postopkov je imela 2 glavna namena. Prvi namen je bil preveriti integriteto izjave ministrstva, ki je bila dana v letu 2016, kot pristojnega organa za upravljanje voda po okvirni vodni direktivi iz dodatka 2 k vlogi investitorjev za sofinanciranje projekta iz kohezijskega sklada, da je bilo v postopkih preverjeno, da ne bo prišlo do poslabšanja stanja vodnih teles podzemlja ali površinske vode in da dobro stanje voda ne bo doseženo. Drugi namen te revizije, naše pa je bil, da izboljšamo sisteme notranjih postopkov v ministrstvu na področju predhodnih pregledov presoje vplivov na okolje na ARSU. In pa izdaja vodnih soglasij oziroma mnenj na Direkciji za vode. In posledica te naše revizije je to, da že danes ARSO drugače dela. In tudi Direkcija dela že drugače. Še ukrepe, ki smo jim jih naložili, jih bodo še izvedli. Me pa veseli tudi današnja razprava, ker mi bo marsikateri sestanek tako z vami kot z župani od zdaj naprej zato, ker imam to vašo podporo, veliko lažji. Namreč velikokrat se ravno na ta 2 organa, tako na ARSO kot na Direkcijo, sujejo kritike, da so preveč črkobralski, da so birokrati, da niso življenjski in, a veste, zaradi takih pritiskov – to so neke vrste pritiski – se potem lahko nam zgodijo tudi napake na katere ste danes vi opozarjali, na katere smo tudi mi naleteli skozi to revizijo, da potem postopki so napačno odpeljani, da se ne upošteva vse relevantne zakonodaje. To je pomembno, zato sem zadovoljen, da sem vas danes poslušal in da imam od zdaj naprej tudi to večje vaše razumevanje, ko se boste pritoževali nad ARSO in Direkcijo, da se česa ne more kje zgraditi, ker je poplavno območje – to se mi velikokrat zgodi, ko hodim po terenu. Pred parimi meseci sem šel pogledati kako potekaj pa kje bodo potekala protipoplavni ukrepi, da bomo zaščitili hiše, ki tam nikoli nebi smele biti. Jaz ne vem kako je v preteklosti bilo možno, da so tam dobili gradbeno dovoljenje na poplavnem območju ampak zdaj bomo milijone namenili za to, da bodo tiste hiše varne.  Tako, da sem, še enkrat rečeno, zadovoljen. Tudi zdaj, ko imamo v javnih razpravah v redu vodovarstvenih območjih, ko povemo v teh uredbah, da na zato, ker bomo ščitili vodni vir, določene aktivnosti ne bodo več dovoljene. Ponovno, župani, razne organizacije, kmetijske, razne drugačne, spet kritizirajo MOP, kritizirajo Direkcijo, da preveč strogo postavlja kriterije oziroma omejitve. Ampak to je pomembno, če se pogovarjamo o pitni vodi je potem, ko take uredbe sprejemamo, je treba razumeti, da kakšnih dejavnosti pač na tak način kot so bile mogoče v preteklosti izvajane, se ne bo dalo več delati in da tudi kakšnih gradenj se ne bo dalo več izvesti.  Ta revizija naša ni ugotavljala zakonitosti izdanih upravnih aktov, je pa na podlagi te revizije, kot sem že povedal, sem podal navodila kako bodo zdaj te postopki drugače vodeni. Tudi na ARSO že nekaj časa zaradi te revizije je javno objavljeno kdaj si na vrsti v predhodnem postopku. Ni več tega, da se pokliče, pa se reče »dajmo tole na vrh«, ne. Je jasno kdo je na vrsti, kdaj bo na vrsti, prednostno se lahko obravnava samo tiste, ki jih damo s sklepom ali z ministrstva ali pa z vlade - to so v tem trenutku kohezijski projekti, ker se zavedamo pomembnosti črpanja evropskih sredstev. Je pa revizija zaključila tudi, da na podlagi izsledkov te revizije revizorka ne zagotavlja, da so bili postopki v delu, ki se nanaša na povezovalni kanal C-0, izvedeni v skladu z izjavo ministrstva. Se je ugotovilo, da najverjetneje so bile narejene te napake. Zato pa naslednji ukrep, ki se zdaj izvaja, je pa pregled zakonitosti izdanih, tudi gradbenih, dovoljenj. Na upravno enoto je tudi bil poslan poziv, da od zdaj naprej nas mora obveščati vse, kar v zvezi s tem dela in da tudi gradbena dovoljenja, ki še niso izdana, vloge, pridejo na ministrstvo, kar pomeni, da gre na integralo.     Ž) – 19.00 Kar pomeni, če gre na integralo, da bo presoja vplivov na okolje izvedena, ravno zaradi tega, ker ni vseh gradbenih dovoljenj, še in po zdajšnji zakonodaji, zdaj veljavni zakonodaji bo presoja vplivov na okolje opravljena.  Ko govorimo o izrednih sredstvih, je seveda zaradi napak, ki so bile v tem projektu, v postopkih, na strani tako našega ministrstva kot verjetno še kje drugje storjene, si zdaj ne želimo in sem ekstremno previden, da bi, ravno zaradi tega, ker hočemo te napake popravljati mi storili nove napake.  Torej, da bi izvajali ukrepe, ki se jih ne da opravičiti na pravnih podlagah in da bi zaradi tega potem nam še dodatno kaj padlo, dodatne kakšne tožbe, vse kar bomo počelo hočemo meti zelo preverjeno in pravno, da bo pravno tudi stalo, ker napak ne želimo ponavljati.  Upam, da to podpirate, da se zavedate pomembnost tega, če hočemo ta projekt od zdaj naprej pravilno peljati potem ne smemo ponavljati preteklih napak in zaradi tega tudi takšna previdnost in zaradi tega tudi delamo pravne poglede zakonitosti zdajšnjih odločb.  Revizija tehnične izvedbe pa je tudi pomembna, sicer to javno naročilo se nam ni izšlo ter ni bil noben primer, vendar ga bomo ponovili, je pa pomembno, da vidimo če to kar je bilo predlagano, glede na to, da presoja vplivov na okolje ni bila narejena, če je ta tehnična izvedba sploh pravilna ali ne ampak to / nerazumljivo/  Presoja vplivov na okolje pa bo narejen in to je tisto kar je najbolj pomembno. Pomembno se je tudi zavedati, da je ta cev dokler ni narejena, dokler ni vseh gradbenih dovoljenj, dokler ni stka ni nevarna za vodo in do takrat je še kar nekaj postopkov, ki jih bom mi izvedli tako, da v tem trenutku, to zdaj govorim o smisli izrednih pravnih sredstev jih naše ministrstvo je omejeno koliko jih lahko glede na tiste pravnomočno izdana gradbena dovoljenja, koliko teh izrednih pravnih sredstev sploh lahko uporabimo.  Najprej pa za tiste, ki še niso pa jih imamo sedaj v pregledu in bo naša 2. stopnja to pregleduje in bo tudi na podlagi tega, kar ministrstvo lahko naredi te ukrepe tudi naredila, tako da predloge oziroma priporočila, ki jih dajajte jih izvajamo, jih bomo izvajali in seveda vam bom tudi, da verjamem da še sproti poročali, da se bomo o tem še kdaj tudi tukaj pogovarjali.  Bomo pa pazili, da stvari, ki jih počnemo, postopke, ki jih zdaj peljemo, da ne bomo storili napak, da nam ne bodo potem kdaj kje padla ampak kot sem še enkrat povedal / nerazumljivo/ dokler ni povezan ni nevaren za podtalnico in tudi ne bo narejen brez presoje vpliv na okolje, ker bo prišel k nam na integralo in bo ta postopke izpeljan.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima predstavnik predlagatelja dr. Anže logar, če želite, izvolite.
Hvala predsedujoči.   Zdaj, ministru se zahvaljujem za bolj detajlno obrazložitev na koncu pravi, da so šli v revizijo in da bodo šli v revizijo postopka, da so bile ugotovljene določene aktivnosti in da že danes obljubi, da ARSO dela drugače.  S tem je minister danes priznal, da ARSO prej ni delal tako kot veleva zakonodaja, posredno je priznal, tudi s strani ministra, da postopki niso bili vodeni tako kot so bili vodeni ampak jaz bi rad vseeno tukaj fokus usmeril na nekaj drugega, ker tukaj je bolj pomembno temeljno vprašanj, ali gre kanalizacija čez vodonosnik ali ne gre.  In jaz mislim, da smo tu imeli danes zelo široko soglasje, da ne gre, pika. Ustavna kategorija je voda, pitna voda in to veleva, da kanal ne gre čez vodonosnik. Jaz moram reči, da se zelo strinja z kolegom iz SMC Gregorjem Peričom in predvsem njegovima dvema zaključkoma. Prvi je ta, da stroški morebiti zgubljenih sredstev z EU skladov,     ŠPE) – 19.05    so zanemarljivi v primerjavi z grožnjo katastrofičnih razsežnosti v primeru izpuščanja ali pa izliva kanalizacijske vode v vodonosnik, neprimerljivi. Zagotavljam vam, da Komisija za nadzor javnih financ teh stvari ne bo obravnavala, če bo zaradi tega prišlo in če bodo iz tega naslova prišli kakšni stroški. In morda se tudi strinjam, da so sklepi ne dovolj drzni glede tega, kaj mi danes tu pričakujemo od ministrstva ali pa kakšno stališče mi zastopamo v Državnem zboru. Ampak so pa dovolj, so pa dovolj za ministrstvo. Za ministrstvo s hrbtenico so dovolj, da sprejme vse potrebne aktivnosti in upam, da ne bo obstalo ali ostalo pod vtisom statistike črpanja evropskih sredstev. Upam, da ne bo zavoljo zagotavljanja odstotka pogledalo ali pa zamižalo na eno oko in projekt vodilo naprej, kot da se ni nič zgodilo. Pa če kaj mogoče ne bo prav, bomo pa morda še malo oblepili in še malce zalepili in naredili ta projekt vodoskladen. Ne bo, pač enostavno kanalizacija ne paše na vodovarstveno območje in prej, ko bomo si pri tem edini – tu v Državnem zboru smo si že, lažje bomo rešili ta problem. In tudi lažje se bo potem iskalo rešitve na strani ministrstva, ker bo jasno, kaj je treba zagotoviti in kot sem rekel, ta cevovod, tistih štiri in pol kilometra ni ničemur namenjen. Je namenjen zgolj temu, da se malo dodatno popolnijo kapacitete čistilne naprave v Ljubljani in verjetno, da se ta projekt ceneje izvede, pa dobi enako sredstev, kot če bi se iskalo neko drugo varianto.  Jaz moram reči, da se zelo zahvaljujem poslancem za razpravo, zelo zahvaljujem tudi bivšem županov, ki se mi zdi, da so zelo plastično predstavili težo tega problema. Zahvaljujem tudi se za strokovno mnenje kolega Bandellija, ki mu zaupam v tem področju. Saj je doma iz tega poklica in je samo potrdil to, kar tudi sam že trdim, da je ta projek s kanaletami še bolj neustrezen kot brez tega sistema in da se gre sploh v dopolnjevanje tega projekta, brez da bi se pripravilo eden natančen projekt, pove zelo veliko o izvajalcu del. Ministrstvo za okolje in prostor, predvsem pa ministru pa na dušo polagam ravno njegove besede. Recimo besede odgovora na poslansko vprašanje, 24. 7. 2019. Še enkrat, vztrajajte s tem. Tukaj je treba biti zelo brezkompromisen. Tako ko ste rekli, citiram: »Izbrana trasa predstavlja potencialno nevarnost za vodni vir, saj poteka neposredno preko ožjega vodovarstvenega območja s strogim režimom varovanja 2A, dotika pa se tudi najožjega vodovarstvenega območja 1.« To so vaše besede. Ergo, spoštujem jih, spoštujte jih vi, držite si jih, ustavite ta projekt na tem delu in omogočite, da je voda v tem najboljšem izviru te najkvalitetnejše vode ohranjena tudi za naše zanamce, brez kakršnekoli grožnje.   Hvala vsem še enkrat za razpravo in upam, da potrdite sklepe.
Hvala lepa.  Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas določen za razpravo še ni potekel in ker k dopolnjenemu predlogu priporočila amandmaji niso bili vloženi, sprašujem, ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika zbora še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja in če želita razpravljati tudi predstavnik predlagatelja predloga priporočila dr. Anže Logar ter predstavnik Vlade, prosim, da se prav tako prijavita s pritiskom tipke za vklop mikrofona. V tem primeru dobita besedo kot zadnji in sicer naprej predstavnik Vlade in nato predstavnik predlagatelja. Prosim za prijavo.         Besedo ima mag. Dušan Verbič.   Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči.   Veste, jaz sem se prijavil na besedo predvsem zaradi tega, da se ne bom pri obrazložitvi glasov. Dejstvo je, da moja razprava je bila politična, ki je šla v neko smer, predvsem v zaščito uradništva in glede na to, da kot sem tudi začel, jaz nimam nobenega problema in bom tudi tako kot je bilo uvodoma rečeno, s strani stališča Poslanske skupine tudi podprl. Raje bi, če bi bil še bolj rigorozen predlog, pogovarjam se o kanalu. Moja razprava je bila vezana izključno na postopek vodenja in izdaje gradbenega dovoljenja. Sam prepričan, da se skoraj ni nič narobe tam zgodilo in moja razprava je šla v tem, da tisti, ki so bile stranke v postopku ali stranski intervenienti bi se morali takrat pritožiti, če je bilo karkoli narobe. Dejstvo je, da je ta odločba zakonita in pravnomočna. To je dejstvo. Bi pa iz te priložnosti apeliral tudi na ministra, da v teh postopkih, ki boste ugotavljali, res vas prosim, minister, da vaša ekspertna skupina, kakorkoli ugotovite ali je bilo res v postopku vodenja in izdaje gradbenega dovoljenja za ta odsek in katerekoli odseke s strani upravne enote Ljubljana, da ugotovite in seznanite tudi ta Državni zbor. In res me zanima, če se bi slučajno ugotovilo, da v tem delu je bilo skladno z vso veljavno zakonodajo, ki mora uradnik delovati po načelu zakonitosti, kaj bomo pa potem rekli. Še enkrat poudarjam, želim, da se te zadeve kar se tiče samega kanala izvedbe s samim, mojo razpravo ni imelo nobene veze in močno podpiram te stvari, predvsem pa, kateri so bili tisti nosilci, subjekti, ki so morda pri izdaji soglasij in katerakoli od teh okoliščin, prispevali da je do tega prišlo. Uradnik s tem ne more biti kriv, kaj šele, da ga pribijemo, da ne bom rekel ne vem kaj. on mora delovati po predpisih tudi če so za njega nenavadne. Poudarjam, najmanj kar je in želim, da bodo še bolj strogi predlogi, da se o tej zadevi pride enkrat do dna.   Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ
Ne, postopkovno če lahko. Samo prosim, da preberete ta prvi, da bomo vedeli kako gredo po vrsti.
Glasujemo o predlogu priporočila v zvezi z zaščito pitne vode, na območju Ljubljanskega vodonosnika. / oglašanje iz dvorane/   Predlog priporočila ste dobili na klop v celoti je bil objavljen. Lepo prosim, malo miru.  Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 67, proti nihče.  (Za je glasovalo 67.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je priporočilo sprejeto.    S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 28. izredno sejo Državnega zbora.  Hvala lepa.    Seja se je končala 22. novembra 2019 ob 19.33.