Lep pozdrav vsem prisotnim! Pričenjam 10. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Obveščam vas, da imam dve obvestili za zadržanost z današnje seje, in sicer se seje ne moreta udeležiti poslanka in poslanec Poslanske skupine Levica Nataša Sukič in Boštjan Koražija. Na seji pa bo kot nadomestni član odbora namesto Nika Prebila sodeloval Robert Pavšič Poslanska skupina Lista Marjana Šarca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje. Ker do pričetka seje odbora nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda je določen dnevni red seje tako, kot je bil določen s sklicem.

Mogoče uvodoma nekaj besed zakaj sem to sejo sklical. Na 8. nujni seji odbora 14. maja letos smo obravnavali pomanjkljivo varovanje schengenske meje. In v tem okviru je minister zagotovil, da je varovanje meje ustrezno, schengenska meja varovana. Nekaj dni kasneje, v petek 17. maja letos pa je predsednik Sindikata policistov Slovenije javnost seznanil s stanjem glede varovanja meje, tako kot ga vidijo policisti, ki bistveno odstopa od tistega, kar smo slišali s strani ministra tri dni prej, pa tudi s strani generalne direktorice policije v enem delu. Predsednik sindikata je povedal, da meja ni varovana in da policisti opravljajo Sizifovo delo. Zaradi tega, da ugotovimo kaj drži, predvsem pa zato, ker so uradni podatki policije vedno bolj zaskrbljujoči glede nezakonitih prehajanj schengenske meje sem sklical to sejo. Če ponovim te številke, ki smo jih že večkrat imeli na tej seji odbora in ki so uradni podatki, se pravi gre za številke, ki jih navaja policija oziroma Ministrstvo za notranje zadeve, teh nezakonitih prehodov schengenske meje je več kot dvakrat več kot lani v primerljivem obdobju. To se nanaša na podatke januar-april letos glede na primerljivo obdobje lani. V prvih štirih mesecih lani 1.305, letos 3 tisoč 43. Še bolj pa je zaskrbljujoča statistika za obdobje 1. 4. - 15. 5., ki govori o tisoč 892 nezakonitih prestopih schengenske meje. In kot kažejo uradni podatki se ta številka stopnjuje oziroma se bo kot lahko pričakujemo glede na razmere v regiji stopnjevala tudi v prihodnjih dneh, tednih in mesecih.

Drug problem, ki je povezan s tem pa je zloraba azilne zakonodaje oziroma Zakona o mednarodni zaščiti, da gre za množično zlorabo smo slišali tudi na 8. nujni seji s strani generalne direktorice policije, o tem pa govorijo tudi uradni podatki, lani je od 2 tisoč 875 migrantov, ki so izrazili namero po azilu dejansko vlogo podalo manj kot 300 oseb, ostali so mrknili v narekovaju, odobreni pa sta bili samo 102 vlogi. In nekaj podobnega se nadaljuje tudi letos. Za primerjavo zakaj je ta številka problematična naj navedem leto 2015, ko je slovensko-schengensko mejo prečkalo skoraj pol milijona ljudi, ko je šlo za takrat vojne razmere v nekaterih območjih, ki jih danes ni več. Takrat je bilo takih namer izraženih po mednarodni zaščiti oziroma azilu samo 277 leta 2015, odobrenih pa 46. Kar še zaskrbljuje je, da se ti nezakoniti prehodi oziroma te migracije dogajajo, da ljudje prihajajo iz varnih držav, večinoma iz Alžira, Pakistana, Maroka. In kar je še posebej problematično, gre za, kot kaže zelo donosno trgovino z ljudmi teh organizatorjev teh nezakonitih prehodov, kot kaže, je vedno več. Mi imamo zakon o nadzoru državne meje, ki v 2. členu pravi, da se nadzor meje med drugim opravlja tudi zato, da se preprečuje nedovoljene migracije in da se zagotavlja varnost ljudi, premoženja in okolja. Torej, teh nezakonitih prehodov ne bi smelo biti oziroma če bi že bili bi morali govoriti o nekaj deset številkah na letni ravni. Tako, da se ta zakon dnevno krši, dnevno se krši tudi Zakon o mednarodni zaščiti. Policisti na terenu izgorevajo, pričakujejo upravičene ukrepe za zaščito meje in ukrepe, ki bodo omogočili njihovo učinkovito delo.

Na sejo so bili povabljeni minister za notranje zadeve, gospod Boštjan Poklukar, ki se seje udeležuje skupaj s sodelavci, gospa Tatjana Bobnar, generalna direktorica Policije, ki se seje udeležuje s sodelavci, gospod Radivoj Uroševič, predsednik Policijskega sindikata Slovenije, ki se je za današnjo sejo opravičil in gospod Kristjan Mlekuš, predsednik Sindikata policistov Slovenije, ki se seje udeležuje s sodelavci.

Prehajamo na uvodne besede oziroma predstavitve, tako da dajem / oglašanje iz dvorane/.

Ja, postopkovno, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik odbora.

Mi smo zdajle dobili v ustni obliki gradivo za današnjo sejo, v pisni obliki ga namreč nismo dobili, kar tudi mislim, da ni narobe. Bi pa glede na to, kakšna je praksa in kar tudi Poslovnik določa vam predlagal, da predno začnemo s kakršnokoli razpravo, predlagate tudi sklep ali pa sklepe, ki naj bi jih odbor danes sprejel.

Hvala lepa.

Ja, hvala lepa za ta predlog.

Zdaj, gradiva ni zaradi tega, ker gre za ustno poročanje, da ne želimo slišati tako predsednika Sindikata policistov Slovenije, kot ministra in generalno direktorico Policije, da na eni strani ugotovimo, kaj drži in kaj ne drži in da na drugi strani poskušamo slišati iz ust ministra, kakšni bodo ukrepi – na eni strani za učinkovito varovanje Schengenske meje in na drugi strani, za to, da bodo lahko policisti učinkovito opravljali svoje delo, ker oboje nekako… opažamo, da je primanjkljaj obojega ne glede na to, da smo o tem že kar nekajkrat na tem odboru razpravljali.

Sklepov ni predlaganih zaradi tega, ker mislim, da je od razprave odvisno, kakšen bo zaključek na koncu. Zdaj, če bomo danes dobili neka zagotovila od pristojnih, da se bodo začele stvari urejati, potem ne vidim kaj posebnega, da bi o tem sklepali oziroma odločali, če boste ocenili, da temu ne bo tako, pa predlagam, da potem dejansko oblikujemo kot odbor neke zaključke po opravljeni razpravi, če se strinjate. Hvala.

Tako da predajam besedo gospodu Kristjanu Mlekušu, predsedniku Sindikata policistov Slovenije.

Izvolite.

Spoštovani, predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani minister s svojo ekipo, generalna direktorica Policije, pa namestnik, lepo pozdravljeni! Seveda tudi vsa slovenska javnost oziroma tudi policistke in policisti, ki nas danes spremljajo.

Sicer nismo bili seznanjeni ravno z razlogi, zakaj smo vabljeni na današnjo sejo. Predvidevali smo, tako kot ste uvodoma povedali – da zaradi te tiskovne konference 17. maja. Bi pa želel uvodoma povedati naslednje. Mi smo policisti, nismo politiki. Mi se ne ukvarjamo s tem, kakšna bo politika države do migracij, en želimo se v to vpletati. Namen naše tiskovne konference pa je bil samo opozoriti na stanje, kot ga vidimo policisti. Stanje je zaskrbljujoče. Opažamo, da nekih sistemskih ukrepov ni s strani Ministrstva za notranje zadeve. Na drugi strani lahko zagotovim, da sindikat kot predstavnik delavcev, policistk in policistov z generalno direktorico Policije in vodstvom policije, sodelujemo odlično. S policijo imamo odprt socialni dialog, mislim, da enega najboljših, če ne celo upam si zagotoviti, celo najboljšega v državi. Dnevno rešujemo probleme, ki seveda spadajo v pristojnost policije. Na drugi strani se soočamo s socialnim dialogom z ministrom za notranje zadeve, ki je na najnižji točki v zgodovini in to z gotovostjo trdimo, kar bomo tudi pokazali z argumenti. Jaz upam, da nismo omejeni z nekim časom za razpravo, ker imamo kar nekaj stvari, ki jih želimo javno izpostaviti in pokazati, kakšno je stanje. Kot sem rekel, mi se ne želimo ukvarjat s tem, kakšna bo politika te države do problema ilegalnih migracij, kajti mi smo policisti, delamo po zakonu, zavezani smo delu po načelu zakonitosti, pravičnosti in predvsem iskanju materialne resnice in temu namenjeno, bomo tudi danes določene stvari predstavili s konkretnimi argumenti in dokazi. Jaz obžalujem, da se naš partnerski sindikat danes tudi ni udeležil te seje. Zdaj, o razlogih lahko seveda samo ugibamo, ampak, glede na pritiske, ki smo jih sami deležni, se bojim, da ni mogoče razlog tudi ti pritiski. Ne glede na to, Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije sta partnerska sindikata, ki sta v preteklih letih ogromno naredila za policistke in policiste in kljub tem pritiskom in poskušanju odvračanja pozornosti, poudarjamo, da tega partnerskega odnosa ne bo porušil nihče.

Zdaj, za širše razumevanje naše tiskovne konference, se moramo dotakniti številnih vprašanj, da v bistvu lahko celovito orišemo dejansko stanje in dejansko sliko dogajanja in pokažemo, zakaj je ta socialni dialog z Ministrstvom za notranje zadeve na mrtvi točki in to že nekaj časa, čeprav smo na to opozarjali, preden smo šli v javnost, kar veliko časa. Zaradi tega smo tudi zaskrbljeni, ker če Ministrstvo za notranje zadeve, pa minister, z nami, bom rekel, tako delajo oziroma se stvari ne uresničujejo, potem policisti popolnoma razumemo tudi ljudi, zakaj so zaskrbljeni.

Samo za intermezzo, včeraj smo na televiziji gledali ministra, kako je v Črnomlju zagotavljal, kako vse stvari obvladuje. Danes zjutraj smo pa prejeli klic naših članov iz Metlike, da je bilo ponoči ukradeno vozilo, kombi, v Metliki. Policisti so ga sledili. Z nevarno vožnjo je ogrožal tako policiste kot druge udeležence v prometu. Ustavljen je bil šele z uporabo sredstev za prisilno ustavljanje motornih vozil. Po naših podatkih naj bi bilo v tem kombiju 12 državljanov Alžirije. Zdaj, jaz verjamem da, mogoče slovenska javnost verjame tem besedam, da se vse obvladuje, ampak, temu lastniku kombija, policistom, ki so bili v tej akciji udeleženi, verjetno pa ne bo prepričal popolnoma nihče.

Kot sem rekel, mi kot sindikat, kot predstavniki delavcev policistk in policistov, se pravi šibkejših v delovnem razmerju, nimamo težav s policijo - s policijo odlično sodelujemo in bomo tudi nakazali konkretne primere in to, da je socialni dialog z ministrom pa z Ministrstvom za notranje zadeve na najnižji točki v zgodovini, glejte, potem to, da je ta konflikt med nami, pa delodajalcem oziroma ministrstvom nastal in je bil latenten toliko časa, pa se stvari ni rešilo, potem se seveda bojimo, kaj bo in kako se bo to odzvalo, če bo prišlo do eskalacije varnostnih problemov, če v lastnih vrstah ne znamo zadeve rešit.

Kaplja čez rob za naš odziv v javnosti je bil intervju predsednika Vlade, Marjana Šarca za portal Pod črto, 15. 5. Na ta intervju so nas opozorili naši člani in članice, ki so bili zgroženi nad temi izjavami, ki so do policistov in policist žaljivi in nedostojni. Že na zadnji seji odbora, mislim, da je bilo prejšnji torek, pred to konferenco, našo, je gospod Marjan Šarec dal ta intervju. Mi smo zaradi korektnosti in zaradi spoštovanja funkcije predsednika Vlade, isti dan nemudoma v kabinet predsednika Vlade, poslali dopis glede teh izjav in smo prosili, da nam do četrtka, 16. 5. do 13. ure, posreduje odgovor predsednika Vlade ali držijo navedbe spletnega portala Pod črto, da gre dejansko za njegove izjave in v kolikor ne gre za njegove izjave, ga prosimo, da nam pošljejo tudi ustrezen demanti. Mi tega prejeli nismo, zato smo v četrtek sklicali tiskovno konferenco za petek, ker je bila to kaplja čez rob. Minister je na tej - mislim, da je bila 8. seja odbora – govoril o aktivni politiki zaposlovanja v policiji, pa bomo potem v nadaljevanju predstavili, kaj to v resnici je, nas je ob tem zelo zmotila, užalila in žaljivo do policistk in policistov, izjava predsednika Vlade, da je marsikje težava s kadri, da tudi v gostinski dejavnosti ni bilo zanimanja, dokler niso bili na sporedu na televiziji kuharski šovi. Glejte, če je to aktivna politika zaposlovanja, potem ne vem, kako se nam piše.

In zato, zdaj, tako bom rekel, zdaj, ne moremo reči, ali je ta izjava predsednika Vlade bila, ne vem, sugerirana s strani kogarkoli, ampak, če je bila to, recimo, s strani ministra, ki je trdil, da izvaja aktivno politiko zaposlovanja in če se smemo s sarkazmom odgovoriti na sarkazem, nas pa zanima, koliko resničnostnih šovov pa je bilo v teh osmih oziroma devetih mesecih, kar je na položaju, organizirali?

Potem je predsednik Vlade izjavil, da sem jaz, kot predsednik sindikata, rekel, da smo policisti drugorazredni državljani, ker ne smemo voziti pijani, da to je kot, da bi župnik rekel, da je drugorazredni, ker ne sme ženske imet. Glejte, to je žaljivo in nedostojno. Mi smo opozorili in to na znanem primeru Muda(?), pa teh dveh kriminalistov v Ljubljani, ne da protestiramo proti temu, ker ne smemo pit, ampak, to, da smo diskriminirani v delovno pravnem postopku, zaradi tega, ker če je prekršek storjen v prostem času, smo edini v tej državi obravnavani tudi po delovnem pravu.

Predsednik Vlade je tudi izjavil, da prihajajo v policijo včasih tudi takšni ljudje, za katere bi bilo morda bolje, da bi opravljali kakšen drug poklic. To je žaljivo do policistk in policistov, ki vsakodnevno izgorevajo, tako na južni meji kot v notranjosti. Izjavil je, da se včasih gremo preveč sindikalnih bojev in da sindikat ni tisti, ki mora voditi policijo in da smo sindikalisti zaposleni v policiji in da je to malo tako. Verjetno se mora predsednik Vlade, pa zdaj, ali so to, zrastlo na njegovem zelniku ali je bilo to sugerirano, verjetno mora še podučiti, kaj je to sindikalna svoboda, ki je ščitena tako z Ustavo Republike Slovenije, številnimi mednarodnimi akti in podobno.

Govoril je tudi o tem, da obstaja v policiji lažna solidarnost, da po eni strani sindikati zahtevamo dodatek za ukrepanje v vsakem času, po drugi strani pa se pritožujejo, da ne smemo voziti pod vplivom alkohola. Mi nikoli nismo trdili, obsojamo vsako vožnjo pod vplivom alkohola, kar smo tudi javno izpostavili, opozarjamo pa to, da smo policisti v neenakovrednem položaju, ko se tiče prekrškov v prostem času, za katere vsak seveda prevzame svojo odgovornost, da smo potem pa sankcionirani tudi po delovnem pravu kot edini v tej državi.

Žalosti nas to, ker ta dopis predsedniku Vlade, da naj se izjasni o tem, ali so to res njegove besede, je dobil tudi minister, pa teh besed ni ne obsodil in se ni postavil v bran policistom in pravni državi. Žalostno je tudi to, da se predsednik Vlade 17. 5. v Odmevih celo reče, da mu za te besede ni popolnoma nič žal. Po naši tiskovni konferenci, vsaj na Televiziji Slovenija, je bila izjava, da minister ni želel pred kamero in poslali so samo pisni odziv, ki je tudi objavljen na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve. Prvič v tem pisnem odzivu minister poudarja, da se stavkovni sporazum s policijskima sindikatoma v celoti izvaja, kar ne drži oziroma še bolj bomo tudi povedali s kakšnimi težavami smo se soočali pri uresničevanju tega stavkovnega sporazuma. To, da vlada trdi, da je 15 milijonov evrov v okviru posebnega projekta namenjeno za plačevanje delovne uspešnosti, da vsebuje tudi stroške delodajalca, to je popolna laž in je popolnoma neverodostojno, kar bomo tudi v nadaljevanju s konkretnimi dokumenti dokazali.

Minister je izjavil tudi oziroma v tej pisni izjavi, da ne izvaja nikakršnih pritiskov na sindikat. To je laž in dejansko minister izvaja pritiske. Sam sem bil tega deležen po izjavi nastopov v oddaji Sredin gozd, 30. 1., na Televiziji Slovenija, ko sem naslednji dan zjutraj prejel klic ministra in potem sva s podpredsednikom sorodnega sindikata, se pravi, policijska sindikata Slovenije, gospodom Andrejem Kocbekom, ki je tudi nastopal v tej oddaji, morala priti tudi na zagovor.

Potem, v sporočilu za javnost piše tudi, da je cilj ministrstva ostaja zagotoviti čim boljše pogoje za delo vseh policistk in policistov, se pa ob potezah predsednika Sindikata policistov Slovenije sprašujemo, ali on sledi istemu cilju. Poglejte, iz te izjave je jasno razbrati kam je usmerjen prst. Se pravi, v predsednika sindikata policistov, to sem jaz, lahko pa vam zagotovimo, da jaz sem samo predsednik in za tem stoji sindikat policistov, ki je v policiji reprezentativen, kar pomeni, da zastopa popolnoma vse zaposlene. Od 7. 3., smo poskušali mirno rešiti ta spor, pa nam ni uspelo. Od 7., 3., 17. 5., se pravi, dva meseca pa deset dni potem je bila naša tiskovna konferenca, torej kdo sledi cilju, da se zagotovi čim boljše pogoje za delo policistk in policistov. V tem sporočilu za javnost pravi tudi, da aktivna politika zaposlovanja, da se izvaja strategija tega aktivne politike zaposlovanj, da se izvajajo ukrepi za večjo prepoznavnost, privlačnost policijskega poklica, da posvečajo promociji in s tem skušajo v policijske vrste vključiti čim več ljudi, kar prinaša že pozitivne rezultate. Ali res? Ali so to mogoče resničnostni šovi, ti ukrepi? Kasneje bomo tudi pokazali resnico. / oglašanje iz ozadja/ Še večkrat, ja.

Glede zaposlovanja. Minister v tej izjavi pravi, da je sprejela ta vlada pa tudi prejšnja, kadrovski načrt, ki se je povečal za 151. oseb. Poglejte, to je popolna laž in vam bomo tudi s konkretnimi dokumenti v nadaljevanju pokazali, še enkrat. To, da razmere na trga delovne sile na splošno niso ugodne, se strinjamo. Ampak kaj pa je ministrstvo v teh osmih mesecih naredilo? Kaj naredi dober delodajalec, če mu ne uspe pridobiti ključnih kadrov. Verjetno ni težko uganiti, pa vsak uspešen podjetnik to ve, da neke ukrepe potegne. S tem seveda se kaže koliko je res temu odnosu do policist in policistov. V tem sporočilu za javnost pravi tudi, da se uporablja vse razpoložljive kadrovske in tehnične vire, kar ne drži. Mešane patrulje na meji z Italijo - tudi ob to smo se obregnili -, jaz sem 20 let delal na tej meji z Italijo, sicer so nekoliko popravili tisto izjavo na 24 ur zvečer, ampak mešanih patrulj z Avstrijo ni. Delo po sporazumih pa poteka že vsa leta od decembra 2007, ko je Slovenija vstopila v schengen.

Obregnili smo se seveda tudi ob sporno zaposlitev svetovalca v kabinetu ministra za notranje zadeve. Tu navajamo, da so vsi postopki v zvezi z zaposlitvijo bili izvedeni zakonito, in očitke o kakršnihkoli nepravilnostih odločno zavračamo. Če ste dobro poslušali tiskovno konferenco, gospod minister, smo večkrat poudarili, da mi ne oporekamo vaši pravici, ki jo imate po Zakonu o javnih uslužbencih, da zaposlujete na zaupanje, nikakor ne, to je vaša pravica.

Gospod Mlekuš, ne želim vas prekinjati, ampak bi prosil, da bi se v nadaljevanju fokusirali na to, kar je točka dnevnega reda; verjamem, da je eno z drugim povezano… / oglašanje v ozadju/ Ja, samo trenutek. Da je eno z drugim povezano, ampak danes smo tu predvsem zaradi tega, ker, kot vidimo iz podatkov in kot vidimo iz uradnih podatkov, kot vidimo tudi iz vaših izjav, niso zagotovljeni oziroma sprejeti ukrepi, ki bi že zdavnaj morali biti, da bi bila schengenska meja učinkovito varovana. In seveda to povzroča tudi veliko težav policistom pri vsakodnevnem delu. Verjamem, da tudi razmere, kar se tiče socialnega dialoga, niso najbolj ustrezne, ampak tega danes, žal, ne bomo rešili; upam, da bo rešeno čim hitreje na tej ravni. Tako bi predlagal, da se na ta del omejimo. Pa če se samo za sekundo sami izklopite, ker ima proceduralno gospod Polnar.

Hvala, gospod predsednik. Najprej se vam zahvaljujem, da ste prekinili uvodnega poročevalca, ker je zadeva po moji oceni resnično zašla iz tirnic, v katere je tale seja bila umeščena. Mi namreč danes moramo razpravljati o varovanju schengenske meje. Tu smo zdaj soočeni z dilemo, ali naj razpravljamo tudi o socialnem dialogu, ki poteka na relaciji policijski sindikat - policija in policijski sindikat - Ministrstvo za notranje zadeve. Socialni dialog danes nikakor ne more biti tema, in tega absolutno ne smemo dovoliti, zato ker imamo točno določeno točko dnevnega reda in to ni socialni dialog. Jaz sem že zdajle iz vašega oglašanja, iz vašega posredovanja razbral, da to intenco tudi zasledujete. Nameraval sem podati proceduralni predlog, da preprečite poročevalcu, da govori o stvareh, ki so izven predlagane točke dnevnega reda. To ste vi ravnokar storili, tako ste praktično moj proceduralni predlog tudi že smiselno povzeli. Ga pa ponovno poudarjam, točka dnevnega reda je varovanje schengenske meje danes in samo to in nič drugega, o tem naj tudi razpravljamo.

Hvala lepa.

Hvala. No, glejte, stvari so medsebojno povezane, ampak mislim, da je prav, da se v nadaljevanju predvsem osredotočimo na to, kar je bil namen današnje seje. Zaradi tega sem tudi predlagal predsedniku sindikata, da se v nadaljevanju na ta del osredotoči.

Še eno obvestilo sem dobil medtem, namesto poslanke Maše Kociper na seji sodeluje poslanec Marko Bandelli, Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek.

Izvolite, gospod Mlekuš. / oglašanje v ozadju/ Postopkovno, Janja Sluga.

Hvala lepa.

Jaz se moram zdaj oglasiti, zato ker vidim, da se seja pelje točno tako, kot je bila tudi sklicana. Namreč, sklicana je bila zgolj s točko dnevnega reda, dodano je bilo v vabilu, da bomo gradivo naknadno prejeli. Gradiva do tega trenutka nismo prejeli. Poslovnik Državnega zbora v 61. členu zelo jasno pravi, da Državni zbor - seveda se to smiselno uporablja tudi za delovna telesa - ne more odločati o zadevah, o katerih poslancem ni bilo prej poslano oziroma izročeno ustrezno gradivo. Zdaj je predstavnik sindikata v svojem uvodnem nagovoru že tudi na začetku povedal, da ne ve, zakaj je vabljen na to sejo. Torej se sprašujem, ali je bil sindikat obveščen, o čem bomo danes razpravljali. Ampak vse, kar je bilo do zdaj povedano, ni skladno s tistim, kar je bilo v sklicu, se pravi, z varovanjem schengenske meje. In bojim se, da se tu politično zlorablja sindikat. Sindikat je namreč skupina zaposlenih, ki delujejo za isti cilj, to je varovanje delavskih pravic. To, o čemer pa zdaj tu govorimo, pa nima s temi nalogami, za katere je bil sindikat ustanovljen in jih mora opravljati, nobene zveze in se ga zdaj zlorablja v politične namene, kar ni prav. Zatorej vas sprašujem, o čem bomo danes sploh razpravljali. Glede na to, da je bila seja sklicana v nasprotju s poslovnikom, želim dobiti gradivo, da potem sploh vemo, o čem bomo govorili in o čem bomo odločali.

Ja, zdaj ne vem, ali ste bili vi odsotni takrat, ko sem jaz uvodoma pojasnil, kako in na kakšen način je bila ta seja sklicana. Bila je sklicana v skladu s poslovnikom; člen, ki ste ga citirali, se na to ne nanaša. Sejo sem sklical v skladu z drugim odstavkom 48. člena poslovnika. Besedo dajem po 51. členu poslovnika. Lahko vam pa preberem še 2. točko, dogovor o sklicevanju in vodenju sej delovnih teles na podlagi poslovnika, kjer je zapisano: »Če predsednik delovnega telesa nujno sejo skliče po lastni odločitvi, lahko to izjemoma, če tako narekujejo okoliščine, stori tudi brez priloženega gradiva, na primer, podana ustna informacija na sami seji.« Uvodoma sem pa povedal, zakaj gradiva ni - zaradi tega, ker gre za to, da danes razčistimo nasprotujoče si izjave policistov, ki delajo na terenu, in ministra ter generalne direktorice policije, ki so bile podane, te slednje na 8. nujni seji odbora 14. 5. 2019, s strani policistov pa 17. 5. 2019. In zaradi tega smo danes tukaj. Mislim, da je ta seja, tako kot je sklicana, sklicana v skladu s poslovnikom in jo bomo tako tudi nadaljevali. Da pa razmere niso ustrezne in da ukrepi, ki bi jih bilo treba s strani pristojnih že pred časom sprejeti in uveljaviti, niso bili sprejeti in uveljavljeni, pa mislim, da je jasno in znano vsem, ne samo Ministrstvu za notranje zadeve in policiji, pač pa tudi slehernemu državljanu, ki spremlja statistične podatke glede nezakonitih prehodov meje.

Izvolite, gospod Mlekuš. / oglašanje v ozadju/ Anja Bah Žibert, postopkovno.