Spoštovane kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!Lepo pozdravljam tudi vse vabljene in ostale prisotne!

Pričenjam 12. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Ob tem obveščam, da na seji kot nadomestne članice in člane odbora s pooblastili sodelujejo: poslanca Predraga Bakovića nadomešča mag. Marko Koprivc, poslanko mag. Bojano Muršič nadomešča poslanec Soniboj Knežak, poslanca Roberta Polnarja nadomešča poslanec Jurij Lep, poslanko Tino Heferle nadomešča poslanec Aljaž Kovačič, poslanca Igorja Pečka nadomešča poslanka Nina Maurovič, poslanca Jerneja Vrtovca nadomešča poslanec Aleksander Reberšek, gospod poslanko Evo Irgl nadomešča mag. Karmen Furman.

Na tej točki dajem besedo podpredsednici Odbora za delo družino, socialne zadeve in invalide, gospe Mojci Žnidarič.

Izvolite.

Hvala.

Spoštovane kolegice in kolegi, pričenjam 24. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni poslanci sodelujejo: gospa Maša Kociper namesto poslanca Vojka Starovića in poslanec gospod Blaž Pavlin namesto poslanke Ive Dimic.

Besedo sedaj dajem, vračam podpredsedniku Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, gospodu Niku Prebilu.

Hvala lepa.

Preden nadaljujem vas obveščam še, da gospod poslanko Anjo Bah Žibert nadomešča poslanec Marijan Pojbič.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker k dnevnemu redu sej ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, ki je predlagan s sklicem. In tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je dne 23. 5. 2019 vložila zahtevo za sklic skupne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo s točko dnevnega reda PROBLEMATIKA ZLORABE SOCIALNIH TRANSFERJEV NA PODLAGI FIKTIVNO PRIJAVLJENEGA PREBIVALIŠČA. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke s predlogi sklepov, ki naj bi jih sprejela odbora.

Na sejo so bili vabljeni v imenu predlagatelja Poslanske skupine SDS mag. Karmen Furman, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer, minister za notranje zadeve, ki ga v njegovem imenu državni sekretar mag. Sandi Čurin in pa predstavnik Državnega sveta.

Prehajamo na obravnavo omenjene točke. Najprej dajem besedo predstavniku predlagatelja mag. Karmen Furman za predstavitev zahteve za sklic nujne seje. Izvolite.

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem navzočim.

V Slovenski demokratski stranki smo se odločili za današnji sklic nujne seje dveh pristojnih odborov. Namreč, ker kljub spremembi zakonodaje v letu 2016, ki naj bi preprečile te tovrstne zlorabe oziroma fiktivne prijave prebivališč tujcev in potem posledično tudi možne zlorabe socialnih transferjev na tej osnovi. Slednje očitno v praksi še vedno ostaja problem. Namreč, ne dolgo nazaj smo v medijih lahko zasledili novico, ko sta imela zakonca na svojem naslovu v enonadstropni hiši prijavljenih kar 547 oseb. Za vsako prijavo pa sta tudi zaslužila po 100 evrov. Pred leti so mariborski kriminalisti uspeli razbiti celo kriminalno združbo, ki je državljanom nekdanje Jugoslavije proti plačilu pomagala pridobivati v Sloveniji dovoljenja za bivanje. Takšni primeri kažejo, da problemi na tem področju ostajajo oziroma celo se iz leta v leto večajo in da so problemi večplastni. Namreč, v praksi se ugotavlja, da imajo zaradi tega v postopkih prijav prebivališč in potem posledično vsi transferji, ki se iz tega črpajo in pravice na podlagi združitve družine problem praktično vsi kadri, ki v teh postopkih sodelujejo, in sicer od upravnih enot, centrov za socialno delo, šole, vrtci, zdravstveni domovi. Skratka, vse javne institucije, ki potem s temi tujci prihajajo v stik.

Bi pa na začetku preden preidem na smo bistvo problema in predstavim predlagane sklepe Slovenske demokratske stranke bi vendarle želela najprej povedati, da tukaj ne gre za neko politiko proti migrantom, ampak gre za zdravo razumske ukrepe, ki jih je vendarle potrebno sprejeti, in sicer ukrepe po zgledu drugih držav v okviru Evropske unije, ki se prav tako srečujejo s tovrstno problematiko in so na tej osnovi že bile pred časom primorane sprejeti spremembe obstoječe zakonodaje. Če si želimo priznati ali pa ne, problemi so na tem področju, opozarjajo tudi vsi zaposleni, ki delujejo v teh institucijah. Jaz moram povedati, da odkar sta bili sklicani seji teh dveh odborov me vsakodnevno kontaktirajo na vse možne načine zaposleni, ki delujejo v teh državnih institucijah, od zaposlenih na centru za socialno delo, upravnih enotah, vrtcih, šolah. Opozarjam na to, da gre za sistemski večplasten problem in da je seveda nujno potrebno, da država v tej smeri glede na obstoječo zakonodajo, ki jo imajo, vendarle nekaj naredimo.

Na kratko bi samo orisala tiste res osrednje najbolj pereče točke problema v tej smeri, in sicer še vedno je ne glede na to, da je sprememba zakonodaje pričela veljati in se izvaja že več kot leto in pol vedno je še mogoče, da se na istem naslovu prijavi večje število oseb, ki je nesorazmerno kvadraturi prebivališča. V stranki menimo, da bi vendarle bilo potrebno določiti neko kvadraturo bivanja. Namreč po obstoječem pravilniku ta površina obstaja v primerih, ko je delodajalec hkrati stanodajalec. Takrat je površina zakonsko določena in ne vidimo neke ovire, zakaj tudi v tem primeru oziroma v vseh ostalih primerih ne bi bila. Seveda pa posledično bi se potem moralo v registri prijave prebivališča namestiti blokado, da potem v takšnih primerih do zlorab avtomatično več ne bi moglo prihajati, ker register niti ne bi dovolil večjega števila prijav. Res je, da zdaj v praksi obstajajo neke zaznambe v registru, ko je na enem naslovu prijavljenih več oseb, ampak to zgolj pomeni, da morajo uradne osebe oziroma pristojne osebe sprožiti postopek pregleda v različnih evidencah in v zemljiških knjigah, kar je navsezadnje malce dolgotrajen postopek, sploh če vemo, da zunaj pred vrati upravne enote čaka cela vrsta tujcev za prijavo, in se to včasih tudi ne izvaja oziroma velikokrat ne izvaja. Po drugi strani so pa tudi tujci ugotovili, katere upravne enote so toliko zasičene z delom, da te postopke nadzora ne izvršujejo. In glede na to, da prijava prebivališča ni v krajevni pristojnosti, torej se lahko prijaviš na katerikoli upravni enoti, seveda posledično prihaja tudi do zlorab. Tu je mogoče na mestu tudi vprašanje za Furs oziroma finančni urad, glede na to, da se tako enormno viša število prijav na določenih prebivališčih, kako je s pobranim davkom oziroma dohodnino na teh naslovih, kajti zaposleni na upravnih enotah tudi opozarjajo, da sploh tujci nimajo najemnih pogodb v pisni obliki in da se te najemnine nekako plačujejo, če se tako izrazim, kar na roko. Torej to pomeni, da je tudi izpad prihodkov oziroma dohodnine v tej smeri s strani države in da se finančni nadzor ne izvaja v praksi tako, kot bi bilo treba. Kaj se zgodi po približno letu dni. Ti tujci na osnovi pravice do združitve družine v našo državo pripeljejo tudi svoje sorodnike, žene, partnerja, otroke, kar je povsem normalno. Nobeden tu ne osporava tej pravici, ampak gre za to, da naša zakonodaja kot pogoj za pridobitev te pravice določa tudi sredstva za preživljanje, da mora tujec zagotoviti dovolj visoka sredstva, da ima za preživljanje svoje družine. Imamo pa tu zelo odprto zakonodajo, kajti v to kvoto za preživljanje družine se štejejo tudi socialni transferji, kot so otroški dokladi in vsi ostali dodatki k plači. In kaj se zdaj v praksi dogaja, namreč, nekaj mesecev prej, preden tujec zaprosi za to pravico do združitve družine, se enormno povišajo njegovi dodatki na plačo. Plača se ne povišuje, zaradi tega, ker od plače bi morali državi plačati tudi prispevke, se pa, zelo zanimivo, nenadzorovano povišajo ti dodatki, ki jih pa potem, ko se pridobi ta pravica, na plačilni listi več ni. Tako vidimo, da gre v bistvu za neko navidezno povišanje sredstev za preživljanje, kajti posledično, kolikor je bilo razvidno iz podatkov Vlade, so se pa ta sredstva za socialne transferje tujcem in njihovim družinam v zadnjih letih v povprečju po centrih za socialno delo povišala kar za več kot 50 %. Pa izstopa, kot je že bilo dostikrat povedano, Spodnje Podravje s 64 %.

Problem upravnih enot je tudi v nepovezanih evidencah s šolami, vrtci, centri za socialno delo. Namreč, tu se dogaja, kot je že tudi ministrica omenila v odgovoru na moje ustno poslansko vprašanje, namreč, izobraževalne institucije sploh ne javljajo, da tujci ne prihajajo v šolo. Tako imamo tu priznan status štipendista, torej dobiva štipendijo, v resnici pa se dogaja, da tujec sploh ni prišel v Slovenijo ali pa je v Sloveniji, pa ne obiskuje izobraževanja. Tako tu predlagamo, da se te evidence medsebojno povežejo, to pa zaradi tega, ker če bi upravne enote dobile povratno informacijo, bi lahko po uradni dolžnosti sprožile postopek za razveljavitev pridobljene pravice do bivanja.

Posebno področje so tudi deficitarni poklici. Namreč, po navodilih Zavoda za zaposlovanje je zdaj kvota za zaposlitev nekoga z deficitarnim poklicem 50 oseb za posamezni deficitarni poklic, in sicer na posameznega delodajalca, in to ne glede na to, ali je delodajalec nekakšno mikro podjetje ali velika gospodarska družba - trenutno imamo na spisku uradno 12 deficitarnih poklicev -, kar na koncu pomeni, da lahko posamezni delodajalec brez kontrole trga dela, ki v tem primeru ni potrebna, zaradi tega, ker je poklic na spisku deficitarnih poklicev, na leto zaposli kar 600 oseb s takšnim deficitarnim poklicem. V preteklosti se je tudi dogajalo, morda zdaj nekoliko manj, ampak zlorabe so še vedno, da s strani Zavoda za zaposlovanje sploh ni bilo nekakšne kontrole oziroma preverjanja ponarejenih diplom, referenc delodajalcev, ker so potem na upravni enoti ugotavljali, da ti delodajalci sploh ne obstajajo ali pa da je bila diploma ponarejena. Prihaja tudi do tega, da sploh ni mogoče tega preverjati. Na tem področju ugotavlja zlorabe tudi veleposlaništvo. Namreč, dogaja se, da tujec pride v tujini na naše veleposlaništvo in preden veleposlaništvo ugotovi, da sploh ni pristojno, ker pač tujec ne želi v Slovenijo, ampak želi oditi na delo v Nemčijo, Avstrijo oziroma nam sosednje države, Zavod za zaposlovanje že izda soglasje na dovoljenje za bivanje in tako je pač postopek že nekako zaključen. In tujec pridobi pri nas dovoljenje za bivanje kljub temu, da niti v osnovi ni imel namena prebivati v naši državi.

Krovni problem vsega tega je pa zagotovo nepoznavanje slovenskega jezika. Namreč, ne glede na to, kako vsi govorimo, da se tujci morajo integrirati v naše okolje, menimo, da prav nobena integracija ni mogoča brez tistega osnovnega znanja slovenskega jezika, ki potem nadalje omogoča komuniciranje z vsemi državnimi institucijami in na koncu koncev tudi z družbo, v katero se želijo ti tujci oziroma naj bi se želeli integrirati. Se pa po drugi strani dogaja, da pa naše institucije zaposlujejo prevajalce, ker je pač sistem takšne, kot ga imamo. Tujci niso motivirani, da bi se naučili slovenskega jezika, ne nazadnje sploh starejši ga ne potrebujejo, saj kljub temu pridobivajo oziroma koristijo pri nas vse možne socialne transferje.

Name so se obrnili tudi zaposleni na občinah, ki so obmejne občine z Republiko Hrvaško. Tam imajo še posebej specifičen primer, in sicer z osebami z dvojnim državljanstvom, torej hrvaškim in slovenskim, ali pa hrvaški državljani, ki imajo pri nas prijavljeno stalno prebivališče. Namreč, kaj se dogaja. Ker so vse pravice iz socialnih transferjev vezane na stalno prebivališče, potem te osebe pri nas koristijo različne socialne transferje, to pa se je v teh občinah ekstremno povišalo, plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa čeprav potem na koncu koncev te osebe sploh pri nas ne prebivajo. Ampak glede na to, da imamo višji status, širše socialne pravice, na koncu koncev tudi višje socialne pravice, kot jih ima sosednja Republika Hrvaška, se jim to ne nazadnje splača, tak sistem izkoristiti.

Da ne bom uvodoma predolga. Na kratko sem orisala problematiko na tem področju, ki je večplastna. V Slovenski demokratski stranki smo torej pripravili nek nabor sklepov, za katere menimo, da bi ob njihovem sprejetju se spremenila posledično tudi zakonodaja, v tej smeri, da če že ne bi odpravili, bi pa lahko v praksi vsaj bistveno zmanjšali te zlorabe, ki se trenutno dogajajo. Glede na to, da je tematiko pred letom dni obravnaval tudi Državni svet in je dal določena priporočila in sklepe Vladi, ki tako kot ugotavlja varuh človekovih pravic, do danes v praksi še niso bile realizirane. V Slovenski demokratski stranki najprej predlagamo torej s sklepom, da se v celoti realizirajo sklepi Državnega sveta Republike Slovenije z dne, 16. 5. 2018, glede odprtih vprašanj integracije tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Potem glede na vse povedano pa, da se predlagajo spremembe zakonodaje, ki bodo kot pogoj za celotno denarno socialno pomoč tujcem določale uporabno osnovno znanje slovenskega jezika, da se predlaga oziroma sprejmejo površinski standardi za prijavo prebivališča v posamezni stanovanjski enoti pod katerim je upravna enota po uradni dolžnosti preveri prijavo prebivališča, da se preučijo učinkovite prakse iz držav Evropske unije za odkrivanje fiktivnih prijav prebivališč in o tem obvesti Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, da se predlaga oziroma sprejmejo takšni ukrepi, da bodo lahko pristojne upravne enote pridobile informacije o tem, kateri izmed tujcev je prenehal obiskovati osnovno ali srednjo šolo ali ne izpolnjuje šolskih obveznosti ter, da se sprejmejo ukrepi na podlagi katerih bodo evidence prejemnikov socialnih transferjev za tujce na vpogled tudi upravnim enotam v postopku preverjanja prijav prebivališč. Toliko za enkrat z moje strani.

Hvala lepa.

Hvala lepa kolegici Karmen Furman za to dodatno uvodno predstavitev.

Preden dam besedo naprej, še dve obvestili z moje strani. Žan Mahnič bo zaradi drugih obveznosti odsoten od 12. do 13. ure in sam bom tudi zaradi drugih obveznosti odsoten med 12. in 12.30 uro. Ima pa eno podobno obvestilo tudi kolegica, poslanka Mojca Žnidarič. Izvolite.

Hvala.

Tudi na Odboru za delo smo prejeli dve pooblastili in sicer, poslanec Zvonko Černač nadomešča poslanko gospo Jelko Godec in pa poslanec mag. Branko Grims nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko.

Hvala.

Hvala lepa.

Zdaj pa dajem besedo ministrici za delo, družino, socialne zadeve in invalide, gospe Kseniji Klampfer. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Veliko kar si je gospa Furman predstavila, se dotika Ministrstva za notranje zadeve, tako da bi se zdaj skoncentrirala na tisto kar se tistih predlogov dveh sklepov, ki se dotikajo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kar se tiče sklepa številka dva, da se predlaga sprememba zakonodaje, ki bo kot pogoj za prejemanje celotnega zneska denarne socialne pomoči tujcem določala osnovne znanje slovenskega jezika. zdaj, denarna socialna pomoč, institut denarne socialne pomoči lahko prejmejo tisti tujci, ki imajo v Sloveniji stalno prebivanje in hkrati tudi prijavljeno stalno prebivališče. Dovoljenje za stalno bivanje lahko prejme tujec, kadar neprekinjeno prebiva v Republiki Sloveniji pet let, hkrati pa seveda mora imeti tudi prijavljeno stalno prebivališče. Torej, če ima začasno prebivališče, to pomeni, da do denarne socialne pomoči ni upravičen. Bolj podrobno pa bo seveda ta pravila oziroma to zakonodajo razložilo Ministrstvo za notranje zadeve. Bi pa želela tukaj povedati kar se tiče znanja slovenskega jezika. na ministrstvu smo pripravili predlog spremembe Zakona o urejanju trga dela. Namreč ugotovili smo, da imamo na zavodu za zaposlovanje med aktivnimi iskalci zaposlitve približno 7 tisoč 600 tujcev, ki so delovno aktivni, vendar ne znajo osnov slovenščine in smo ugotovili, da je to tudi razlog, zakaj so na zavodu tudi obstali in predlagamo spremembo Zakona o urejanju trga dela, da se kot pogoj uvede, da tak tujec v roku enega leta preko ukrepov aktivne politike zaposlovanja opravi tečaj in pa izpit iz znanja slovenščine, seveda v roku enega leta, brezplačno kot ukrep aktivne politike zaposlovanja. Trenutno lahko povem, da je ta zakonodaja v fazi usklajevanja na Ekonomsko-socialnem svetu, vse spremembe zakona o urejanju trga dela potekajo že približno mesec dni pogajanja in da potekajo zelo intenzivno. Računamo, da bodo zaključena nekje do konec mesec junija. To informacijo lahko za enkrat dam kar se tiče tega Zakona o urejanju trga dela. Tako, da bomo videli kakšna bo odločitev socialnih partnerjev.

To je vse?

Mogoče še k zadnji točki glede 6. točke, da bi lahko upravne enote tudi videle kar pride stranka k okencu in prijavi prebivališče oziroma tujec, ki prijavi prebivališče, da lahko vidi ali je prejemnik denarne socialne pomoči. Zakon o prijavi prebivališča nalaga takemu tujcu, da mora imeti dovoljenje za stalno prebivanje hkrati ali je lastnik nepremičnine ali pa ima najemno pogodbo, v primeru najemne pogodbe mora lastnik nepremičnine dati tudi soglasje. zdaj ne vidimo ali je to potrebno za samo prijavo prebivališča ali je prejemnik denarne socialne pomoči, verjetno to na samo prijavo toliko ne vpliva, lahko pa povem, da imajo upravne enote pravno podlago, da lahko kadarkoli zaprosijo center za socialno delo za informacijo ali je tujec prejemnik denarne socialne pomoči, ta pravna podlaga že tudi obstaja. Toliko mogoče uvodoma za enkrat teh dveh točk, ki se dotikajo ministrstva…