14. redna seja

Državni zbor

16. 12. 2019
podatki objavljeni: 16. 12. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam 14. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Maša Kociper, mag. Bojana Muršič, Zmago Jelinčič Plemeniti, Igor Zorčič od 15. ure dalje, Nik Prebil do 13. ure, Anja Bah Žibert, mag. Andrej Šircelj in Jerca Korče od 13.30 do 16. ure.  Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 15. točki dnevnega reda, mag. Alenko Bratušek, ministrico za infrastrukturo ter v funkciji ministrice brez resorja, pristojne za razvoj, strateške projekte in kohezijo, k 13. in 14. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.  Še enkrat vse prisotne lepo pozdravljam! Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na določitev dnevnega reda 14. seje Državnega zbora.  Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 6. decembra 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.  Prehajamo na odločanje. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prosim, preverite delovanje glasovalnih naprav.  Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nič. (Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 14. seje Državnega zbora določen.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.  V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 49 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavite vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja; poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra; o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni dobil odgovora, lahko vztraja pri ustnem odgovoru, v tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.  V zvezi s to točko so se za danes opravičili: minister za zunanje zadeve dr. Miroslav Cerar, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, minister za obrambo gospod Karl Erjavec od 15. ure dalje, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo gospod Zdravko Počivalšek in ministrica za infrastrukturo in v funkciji ministrice brez resorja, pristojne za razvoj, strateške projekte in kohezijo, mag. Alenka Bratušek.  Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno. S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prvi štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Marjan Šarec.  Poslansko vprašanje mu bo prvi postavil gospod Žan Mahnič. Izvolite, gospod poslanec.
Hvala za besedo, predsednik. Kolegice in kolegi, predsednik Vlade, ministrski zbor! Direktor Sove Rajko Kozmelj je v enem od svojih intervjujev glede kadrovanja na Sovi dejal: »Tudi zaradi takšnih primerov iz preteklosti smo kadrovanje na agenciji prevetrili, povečali transparentnost in strokovnost. Ob prihodu sem uvedel zaposlovanje prek javnih razpisov. Odločili smo se za pridobivanje in prenovo delovnih sredstev, za izboljšanje delovnih razmer. Vodstvenim kadrom smo ponudili dodatna izobraževanja na področju vodenja.« Glede na to, kaj je temu sledilo, lahko ugotavljamo, da so te besede direktorja Sove takrat bile samo pesek v oči, kajti kmalu smo ugotovili, da ta famozni javni razpis, kjer so se zahtevali, dobesedno, neki jamesbondovski pogoji, se pravi neka elita, ki bo zaposlena v Sovi, je za nekatere. Za druge, za tiste, ki so tej vladi oziroma predsedniku vlade bližje, pa so povsem drugačni pogoji. Tako je oktobra odmevala sporna zaposlitev premierjeve znanke, s kraticami N. H., ki je bila zaposlena na Sovi. Takrat je predsednik Vlade javno dejal, da je s to zaposlitvijo vse po pravilih in ni nič narobe. Da je že takrat očitno vedel, da je nekaj zelo hudo narobe, priča to, da je skupaj z direktorjem Sove Vlada onemogočala nadzor Komisiji za nadzor obveščevalnih služb nad to zaposlitvijo. Predlagal je inšpektoratu, da izvede nadzor in kljub temu da ima inšpektorat pristojnosti samo za neke formalne zadeve, ki jih lahko pri tem pogleda, ne pa tudi vsebinske, je kljub temu ugotovil hude kršitve. Najbolj bode v oči, da je bil razpis očitno, glede na zahteve, ki so tukaj noter napisane, prirejen. Predstavljajte si, da je za delovno mesto v oddelku za mednarodno dejavnost pogoj znanje uradnega jezika. Ker je Slovenija članica Evropske unije, je jasno, da je uradni jezik slovenščina. Na predmetnem delovnem mestu pa je bila višja raven znanja tujega jezika samo zaželena. Prav tako nekatere ostale stvari, ki pričajo, da je očitno ta razpis bil prirejen za točno določeno osebo. Zato me, gospod predsednik Vlade, zanima naslednje: Kako komentirate ugotovljene nepravilnosti inšpektorata glede zaposlovanja na Sovi?  Kako komentirate očitno prirejene razpise na Sovi?  Ali ste vplivali na katerokoli zaposlitev na Sovi ali komu naročili, koga naj se na Sovi zaposli?  Kdaj ste nazadnje komunicirali z zaposleno na Sovi N.H., o kateri je bilo govora?  Predsednik Vlade velikokrat citira bivšega premierja Janeza Janšo, ko je dejal: »KNOVS ni pristojen, da odloča o tem, kdo bo zaposlen na Sovi.« S tem se absolutno strinjam. Ne pove pa še stavka, ki je temu sledil s strani premierja Janše: »Te pristojnosti tudi Vlada nima.«
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala za vprašanje, spoštovani poslanec. Naj uvodoma povem, da bi bil James Raymond McCarthy zelo ponosen na vas, vse člane KNOVS, ker ste to spremenili v McCarthyjevo komisijo in lovite čarovnice. In bi vas želel tudi spomniti, da ko smo prevzeli vlado, je Slovenska obveščevalno- varnostna agencija stavkala. In sicer je stavkala že 11 mesecev, kar je zelo unikatno stanje za takšno službo. Direktor agencije, ki ga je naša vlada na novo imenovala, je takoj obudil socialni dialog in uspel prekiniti stavko. Sova se je lahko na polno spet posvetila osnovni dejavnosti – to je zbiranje informacij, ki so pomembne za našo državo in za nacionalno varnost. Letos smo na Vladi tudi ob sprejetju tajnega letnega poročila Sove prvič javno objavili skrajšano poročilo brez stopnje tajnosti. Prav tako smo prvič v zadnjih 20 letih objavili javni razpis za zaposlitev v Sovi. Prijav je bilo več kot 850. To se prej še ni zgodilo. Nekateri prijavljeni so v Sovi že zaposleni, v drugih primerih je postopek tik pred koncem. S temi ravnanji smo dokazali, da vemo, kaj hočemo, da želimo, da Sova deluje transparentno, tam kjer je in kakor je to le najbolj mogoče. Tudi vaša stranka je dvakrat vodila vlado, pa tega ni nikoli storila. Naj poudarim še, da smo Sovi tudi namenili dodatna sredstva, da bi bila Sova kos izzivom, ki so pred njo. Sprejeli smo Resolucijo o nacionalni varnosti, želeli smo dati dodatna pooblastila Sovi, da bi bila pripravljena na izzive soočanja z radikalnimi grožnjami, pa ste bili vi tisti, ki ste to vrgli ven. Se pravi, vi imate varnost po eni strani vseskozi na jeziku, v praksi pa delujete drugače. Varnost Republike Slovenije je pa naša temeljna prioriteta. Očitate mi klientelizem, očitate mi še ne vem kaj vse, vendar ste vi zadnji, ki lahko to počnete. Vi na podlagi nekih lažnih novic na nekem portalu, ki mi očita razmerje in ne vem kaj še vse, na podlagi tega se vaš vrli KNOVS spravi na lov, zdaj bomo pa mi premierja dobili, zdaj pa premier zaposluje, kakor zaposluje in tako naprej. To gonite že nekaj mesecev in se pri tem sklicujete na inšpektorat. Ja, Sova je sama zaprosila inšpektorat za nadzor, ker ste sprožali takšne in drugačne govorice. Inšpektorat je jasno ugotovil in mislim, da je to povedala tudi inšpektorica, verjetno tudi na zaprti seji KNOVS, kjer ste bili, ker vi po eni strani sedite v KNOVS in tam zaslišujete, po drugi strani pa sprašujete mene tukaj na odprti sceni. Ja, inšpektorat je povedal svoje, bile so nekatere sistemske nepravilnosti, šlo je za dve zaposlitvi v prejšnjem mandatu in dve zaposlitvi v tem mandatu. In kamorkoli bo šel inšpektorat v javnem sektorju, bo lahko odkril takšne in drugačne nepravilnosti. Bistvo pa je, da nobena od teh nepravilnosti ne vpliva na pravilnost izbire postopka. Tukaj ravnate podobno, kot ravna Hrvaška pri arbitraži. Tudi tam je sodišče jasno povedalo, da arbitraža velja, pa Hrvaška enostransko izstopi. Tako kot tudi vi tukaj zdaj interpretirate ugotovitve inšpektorata po svoje. Sova bo ugotovitve inšpektorata upoštevala, to pričakujem od direktorja, in bo te manjše nepravilnosti administrativne narave tudi odpravila. Zagotovo. In to, da se zdaj že tri mesece pogovarjamo okoli tega na podlagi neke objave v nekem portalu, vse pove o tem KNOVS, katerega člani ste, kot sem rekel te McCarthyjeve komisije, ki bi na vsak način rada nekaj dosegla. Ja, bom tudi jaz citiral gospoda Janeza Janšo, ko je bil predsednik vlade, in sicer bistvo: »To, kdo bo zaposlen v Sovi in katere kriterije mora izpolnjevati, je določeno v sistematizaciji, zaposlovanje pa poteka po postopkih, ki so sicer nekoliko specifični, v glavnem pa enaki kot v celotni državni upravi.«
Gospod predsednik, hvala za vaš odgovor. Gospod poslanec, imate možnost zahtevati dopolnitev odgovora. Izvolite.
Glede na to, da nisem dobil odgovora na niti eno vprašanje, bom izvzel iz konteksta tisti prvi del, pa si razlagal končanje stavke na Sovi z zaposlitvijo te N. H. Očitno je to vplivalo na končanje stavke na Sovi.  Gospod premier, zaposlitev brez izpolnjevanja pogojev ni sistemska napaka. Zdaj poglejte pogoj za zasedbo delovnega mesta. Eden od pogojev je bilo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti: tajno, tajno EU, tajno Nato. Inšpektorat je ugotovil, da tega pogoja oseba N. H. ni izpolnjevala. Inšpektorica je jasno povedala, česar ni zapisano v poročilu, da če bi ta pogodba, ko so jo prvič zaposlili, še vedno veljala, je to tako huda kršitev, da bi predlagali razveljavitev pogodbe. Ker pa Sova niti ni počakala tistih šest mesecev, da bi ta preizkusna doba pretekla, ker so očitno ugotovili, da so jo zaposlili nezakonito, so jo 3. septembra, en dan pred iztekom te poskusne dobe, prezaposlili na delovno mesto, kjer pa je pogoje izpolnjevala. Očitno so ugotovili, da stvari niso bile takšne, kot bi morale biti. Če kdo ogroža nacionalno varnost, gospod premier, z zaposlitvijo N. H jo ogrožate vi. In ne gre za neke navedbe v portalu, ampak vse te navedbe so se izkazale za resnične. Vprašajte direktorja Sove, vam bo povedal isto, kot je nam, kakšne nacionalne grožnje trenutno predstavlja N. H zaradi zaposlitve v Sovi.  Še enkrat vztrajam pri vprašanju:  Ali ste vplivali ali ste komunicirali oziroma kdaj ste nazadnje komunicirali z N. H., glede na to da ste dobili informacije, da se je župan občine Škofljica v marcu, ko je že bila zaposlena na Sovi, srečal z N. H. in najel detektivsko agencijo?  To ste mu očitali v pogovoru v Ribnici.  Zato me zanima :  Kako ste to izvedeli, ali od N. H. ali od koga na Sovi?  Od koliko zaposlenih iz njihovih privatnih življenj še dobivate informacije o njihovem delu na Sovi?
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Gospod Mahnič, vi ste očitno gledali veliko filmov o Jamesu Bondu, pa še čem. To, kar je ugotovil inšpektorat, je jasno, da ni ugotovil ničesar takega, kar bi zahtevalo prekinitev pogodbe. To je jasno.  Ko drugo, grožnja za nacionalno varnost je prej razkritje dela tajnih podatkov, ki jih je KNOVS razkril v zvezi z arbitražo. Mislim, da je to bolj nevarno. Vi meni lahko očitate ne vem kaj, lahko me blatite v vaših portalih, tako kot ste me spomladi s tisto mojo famozno ograjo okoli hiše, tako ste se lotili tudi te zadeve. Lahko mi očitate razmerja, lahko mi očitate ne vem kaj, bom preživel. Bomo zdržali. Te vse vaše napade bomo zdržali. Ampak to, da greste pa razkrivat dele tajnega poročila in s tem omogočite sosednji državi še dodatno možnost za pisanje v medijih in uporabljanje v arbitražni zgodbi, to je pa bolj žalostno. To je pa bolj žalostno.  To, kdo je najemal detektive in kaj je bilo v Ribnici, jaz vas tam nisem videl zraven. Ne vem, me zanima, od kod ste vi to izvedeli. Če mene sprašujete, kje sem vse izvedel, potem ste tudi vi očitno dobro obveščeni. Ampak očitno vsi tisti, ki jih ni bilo zraven, več vedo od mene, ki sem bil zraven. Ampak to je že vam v navadi, saj to smo že navajeni s strani vaše stranke. Vaša stranka in Nova Slovenija sta se pač odločili, da bosta sedaj to naprej in naprej in naprej pogrevali. Ker nimate za nič oprijemljivega prijeti, sedaj vabite na neka zaslišanja. Ja, bom prišel tudi na zaslišanje na KNOVS, sicer ne vem, kakšen je smisel, če vi sedaj že tukaj zaslišujete v dvorani, ko smo vsi tukaj. Vam lahko sedajle isto povem, kot vam bom povedal tam. Ampak iz spoštovanja do samega KNOVS, do parlamentarizma bom prišel. Tukaj sedi gospod Erjavec, ki mu je predsednik KNOVS pred časom očital vikende, pa še vedno nimamo teh vikendov, da bi mu jih kdo dal.  Skratka, malo si izmislite, malo nabijate, in to je za vas zgodba. Izvolite, ste v opoziciji, imate dovolj časa. Uživajte! Se vidimo na KNOVS! Hvala.
Hvala, gospod predsednik Vlade. Gospod poslanec, imate možnost za postopkovni predlog.  Izvolite.
Premier, drago bi vas plačal, kdor vas ne bi poznal. Ker vas poznamo, vemo, kakšna je oziroma, bolje rečeno, kakšni ni vaša cena.  V skladu s poslovnikom predlagam, da Državni zbor opravi razpravo o neodgovoru predsednika Vlade, kajti na nobeno postavljeno poslansko vprašanje ni odgovoril. Ni odgovoril, ali je vplival, ni odgovoril, ali je komurkoli naročil. Postavlja se v vlogo neke žrtve, ampak velika večina v tej dvorani seveda ve, da temu ni tako. Nihče mi ne bo oddal, da je normalno, da osebo, ki je na bolniškem staležu, v času bolniškega staleža Sova zaposli. Nihče mi ne bo oddal, da za zaposlitev v oddelku za mednarodno dejavnost ni potrebno znanje vsaj enega, če ne dveh tujih jezikov. Nihče mi ne bo prodal tega, da vse, kar pišejo portali, ki so blizu nam, po vaše pišejo same neresnice. Gospod premier, glede na pričanje, ki smo jih imeli pretekli teden, približno veste, kdo je pričal oziroma verjamem, da točno veste, kdo je pričal, so se vse navedbe na teh portalih potrdile. Pa ker ne želim razkrivati, kaj je župan Jordan direktno tam govoril, ampak tako kot ste vplivali, da jo je zaposlil na občini Škofljica, tako je očitno šlo tudi v tem primeru. Očitno nista samo vidva, ki vesta, kaj je bilo v tistem šotoru v Ribnici, ker je gospod Jordan točno to, kar sem jaz rekel, povedal na komisiji. Me pa zanima, kako boste vi to predstavili, da to ni bilo res.  Nihče v tej državi, ne Vlada ne parlament, ne KNOVS nima pristojnosti, da bo odločal, kdo bo zaposlen na Sovi. Vendar pa je za razliko od ostalih služb pri Sovi ena bistvena specifika, in to je, da je direktor Sove direktno odgovoren predsedniku Vlade. Direktno je odgovoren predsedniku Vlade. Ne moremo odločati, kdo bo tam zaposlen. V primeru da pride do suma, da je šlo za nezakonito zaposlitev, pa smo pristojni za to. Inšpektorica je jasno povedala, mi smo pregledali izmed vseh štirih kandidatov, ali je bil izbran tisti, ki je dosegel največje število točk. Ne morejo pa oni preveriti, kako je do teh točk prišlo. Glede na to, da je tukaj notri jasno pisalo, ustrezna psihična in fizična pripravljenost, da zaposlitev kandidata ne pomeni varnostnega tveganja za agencijo, ti dve stvari sta se zdaj izkazali, da teh pogojev gospa ni izpolnjevala. Prav tako ni izpolnjevala pogoja tajno EU, tajno Nato. Še enkrat, inšpektorica je jasno rekla, da bi predlagali razveljavitev pogodbe, če je ne bi prezaposlili. To se pravi, da je šlo za nepravilnosti in da je glede na vse, kar je bilo do zdaj slišano tako s strani direktorja Sove, kot s strani inšpektorice, kot s strani župana Jordana predsednik Vlade vplival in naročil zaposlitev N. H. na Sovi. In o tem moramo, predsednik Židan, opraviti razpravo.
Hvala, gospod poslanec za vaš postopkovni predlog.  Odločali bomo v okviru glasovanj v sredo.  Sedaj smo pri drugem vprašanju opozicije za predsednika Vlade.  Gospa poslanka Nataša Sukič, izvolite.
Hvala.  Spoštovani premier! Živimo v času podnebne krize, krize, ki je grožnja preživetju na našem planetu. V Sloveniji so ekstremni vremenski pojavi samo v zadnjih petih letih povzročili za več kot pol milijarde evrov škode tako v kmetijstvu kot v gospodarstvu, da o delih sveta, ki tonejo pod naraščajočo gladino oceanov, ali tistih, ki jih uničujejo dolgotrajne suše, niti ne govorim. Znanstveniki že desetletja opozarjajo na pogubne posledice nebrzdanih izpustov toplogrednih plinov, a jih politika ne sliši. Kapitala okolje in prihodnost ne zanima. Zanima ga profit. Politika pa kapitalu v tej nori sli po profitu, in še več profita, strumno stoji ob strani.  Pred štirimi leti je bil končno sprejet pariški podnebni sporazum s ciljem preprečiti najhujše posledice podnebnih sprememb. Evropska unija in z njo tudi mi smo se zavezali k ogljični nevtralnosti do leta 2050. Ampak ključni bodo ukrepi, ki jih bomo sprovedli do leta 2030, spoštovani premier. Če do leta 2030 radikalno ne zmanjšamo toplogrednih izpustov, bodo učinki povratnih zank postali neobvladljivi in ciljev pariškega sporazuma ne bomo dosegli nikdar. Prestopili bomo rubikon. Slovenska politika je resnost podnebnih sprememb vsa ta leta zanemarjala, vi pa očitno s prakso gluhih ušes nadaljujete. Konec lanskega leta ste namreč Evropski komisiji poslali osnutek Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki je bil najslabši med vsemi članicami Evropske komisije. Sredi letošnjega leta ste obelodanili, da končnega predloga NEPN ne boste predali do roka, njegovo pripravo pa ste prenesli na zunanjega izvajalca. Še več, Ministrstvo za okolje in prostor je outsorcalo tudi izdelavo drugega izjemno ključnega dokumenta Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050, strategije, ki mora biti prav tako spisana in poslana Evropski komisiji do konca letošnjega leta. Čez 15 dni, spoštovani premier, vi pa ste šele pred dnevi zaključili zbiranje ponudb za zunanjega izvajalca. Se tako loteva ključnih strateških vprašanj prihodnosti? Sprašujem vas:  Kdaj se boste nehali igračkati s prihodnostjo nas vseh? Kdaj boste nehali ščititi interese kapitala?  Kdaj se boste končno začeli spopadati s podnebno krizo in nehali na ključna vprašanja naše prihodnosti odgovarjati s floskulami? Hvala.
Hvala, gospa poslanka. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala za vprašanje. Pravilno ugotavljate, da je podnebje tema, ki je bila dolgo časa zanemarjena in ta vlada se je takoj aktivno lotila teh vprašanj. Vlada se močno zaveda in tudi aktivno naslavlja te zadeve, so pa pravzaprav podnebne spremembe izziv za vse nas. Na kompleksnost teh izzivov pokažeta tudi zadnja mednarodna dogodka. Podnebna konferenca v Madridu gre v podaljške. Kot smo ugotovili, niso dosegli dogovora in se bo naslednje leto spet odločalo o tem. Skratka, podnebje je tema, ki nas bo zaposlovala prihodnja leta in morda tudi desetletja. V četrtek smo imeli na Evropskem svetu zasedanje, kjer smo se ukvarjali prav s tem. Kot vemo, ena članica nikakor ni mogla sprejeti zavez, ki smo jih ostali sprejeli do leta 2050. Bila je dolga debata in smo sedeli do enih zjutraj, da smo uskladili te sklepe. Kaj hočem s tem povedati? V naši državi radi slišimo, kako smo mi zadaj in kako nismo nič naredili. Ampak ni to samo pri nas. Mislim, da je predvsem še večji problem na mednarodni ravni. Večji problem je to, da tudi velike članice te naše združbe, ki se ji reče prebivalstvo Zemlje, izstopajo iz sporazumov in se tega tudi ne zavedajo. Kar se tiče NEPN, res je, nismo tako uspešni, kot bi želeli. Vsa ministrstva oziroma vsaj dve ministrstvi imata konkretno nalogo, da pripravita takšen NEPN, da bo uspešno prestal evalvacijo v Bruslju. Zagotovo se strinjam z vami, da na tem področju zamujamo. Lani smo poslali NEPN, ki ga nismo mi pripravili, smo ga pač poslali. Letos pa zamujamo zaradi tega, ker smo edina država daleč naokoli, ki imamo presoje vplivov na okolje. Druge države nimajo tako zapletene zakonodaje, kot jo imamo mi. In to je ta hip srž problema – presoja vplivov na okolje. Zato mora Ministrstvo za okolje in prostor tudi slediti tem postopkom glede na našo zakonodajo. In spet se kaže, da smo si z našo zakonodajo naredili sami sebi največ težav. Ne glede na to, pa so v pripravi tako imenovani NEPN, se pravi Nacionalni energetski in podnebni načrt, Dolgoročna podnebna strategija 2050 in Energetski koncept Slovenije. Tako da ni res, da se čisto nič na tem ne dela. Tudi sam se aktivno udeležujem razprav na Evropskem svetu in kjerkoli je to pač potrebno. Zagotovo se moramo zavedati brez kakšne velike filozofije, da bo treba v bodoče zapreti TEŠ in pridobiti druge vire energije. In moral bo vsak sam pri sebi največ storiti za to, da se bo zmanjšala tudi poraba energije. Ko sem pred časom sprožil razpravo o jedrski energiji, sem bil s strani nekaterih močno napaden, vendar je dejstvo, to vam povem brez NEPN in energetskih konceptov in ne vem česa, če ne bomo šli v gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne in pa zaprli TEŠ 6 oziroma termoelektrarn, ne bomo dosegli okoljskih ciljev, to pa je ogljično nevtralna družba do leta 2050, kar smo sprejeli na zadnjem Evropskem svetu. Tukaj so zadeve zelo zapletene ali pa zelo preproste, kakor želite. Če bomo želeli doseči nizkoogljično družbo ali ogljično nevtralno družbo, bo treba storiti te korake. Vendar ne s tem, še enkrat ponavljam, ne bi imeli jedrske, ne bi imeli vodne energije, ne bi imeli vetrne, ne bi imeli solarne – ničesar ne bi imeli, vsaj nekateri okoljevarstveniki so tako naravnani, hkrati bi pa imeli energijo, imeli bi računalnike, imeli bi telefone in vse. Ne gre skupaj. Treba se bo odločiti. In to vam povem tukaj brez kakšnih velikih filozofij.  Vlada dela na tem in tudi …/ izklop mikrofona/
Hvala, gospod predsednik. Gospa poslanka, želite dopolnitev odgovora? Izvolite.
Ja, seveda želim. Hvala lepa. Poglejte, premier, izgovarjate se, da je šla madridska konferenca v podaljšanje. V podaljšanje gremo predvsem mi. Mi bi konec leta morali imeti NEPN in dolgoročno podnebno strategijo že izdelano in bi jo že morali poslati Evropski komisiji. In kje smo? Nikjer. Za nameček se slišim, da si ob vsem tem žagamo lastno kadrovsko vejo tistih, ki bi na ministrstvu NEPN že zdavnaj lahko pripravili. Ampak ne, mi se igračkamo, in to outsourcamo zunanjim izvajalcem.  Spoštovani premier, zamujate s pripravami ključnih dokumentov. z novelo energetskega zakona ste omogočili prikrite subvencije fosilni industriji. Pospešeno delate na širitvi ljubljanske obvoznice. Predloga za zeleno proračunsko reformo, ki jo je štiri leta pripravljala prejšnja vlada, se niste niti dotaknili. In še zmeraj zmečete na desetine, morda celo na stotine milijonov evrov za okolju škodljive subvencije. So to zelene politike? Je to zeleni preobrat? Je to zavest o trenutku, v katerem se nahajamo? Mi moramo emisije toplogrednih plinov hočeš nočeš zmanjšati, razpoloviti, za 50 % zmanjšati do leta 2030. In kolikokrat naj to še ponovim? Do leta 2030. Ni problem samo energetika. Problem so tudi drugi sektorji, zlasti promet. In papagajsko ponavljanje NEK2, NEK2 ne bo zmanjšalo teh emisij. NEK2 niti ne moremo postaviti do leta 2030, spoštovani premier, tudi če bi ga danes imeli v strategiji že dogovorjenega.  Tako da prosim za konkretne odgovore:  Kateri ukrepi, kdaj bodo izvedeni, za koliko se bodo na podlagi teh ukrepov znižale emisije toplogrednih plinov in za koliko bo Slovenija zmanjšala emisije toplogrednih plinov do leta 2030?  Hvala.
Hvala, gospa poslanka.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Spoštovana gospa Sukič, meni je žal, da vas nimam v vladi, ker vse obvladate, pa niste hoteli priti v vlado. Ja, Levica, gospod Trček, pravite, je inteligentna. To je znak inteligence, da se ne gre v vlado ali kako?  Žal mi je, da niste pristopili aktivneje v vlado in tako naprej in da zdaj samo iz klopi opozarjate, kaj vse ni narejeno. Ne gre za papagajsko ponavljanje o NEK2, gre za dejstvo, da bo ta država v prihodnje morala biti energetsko neodvisna, če bomo želeli biti resna država, če ne bomo želeli biti odvisni od uvoza električne energije. To je dejstvo. In to ni nobeno ponavljanje. Kar se tiče priprave zakonodaje, je na ministrstvih v teku. Mogoče bi se oglasili tam, pa na lastne oči preverili, kaj se dogaja in kaj se ne. Mislim, da je to vaše opozarjanje precej dvolično na nek način. Po eni strani niste bili pripravljeni stopiti v vlado, niti ko smo vam ponujali, da daste kakšne vaše ljudi na kakšna ministrstva, tega niste hoteli, mogoče jih niste imeli. Danes pa tukaj iz klopi seveda zelo lagodno opozarjate na neke stvari. Da se razumeva, nisem proti temu. Imate prav, da opozarjate, in imate prav, da je bilo marsikaj zamujenega, zagotovo. Samo ni nam pa treba ves čas očitati, kako ščitimo kapital, kako ne vem kaj vse počnemo. Mi pač delamo za to, da bi bila Slovenija v prihodnje energetsko neodvisna. To je tisto bistvo. Kar se tiče prometa, ja, javni promet bo treba zagotovo izboljšati in dati ljudem alternativo. Šele potem bomo lahko prepovedali vozila. Zagotovo. In to je vse del celote, ki se ji reče okoljska problematika. In ne pričakujete menda, da se bo v enem letu vse spremenilo, če se prej po vaših besedah 20 let ni o tem razmišljalo. Tako da v svojem bistvu se strinjava, samo vaš način je pa tak, da je precej lagoden, za vas precej lagoden, najlažje je opozarjati in potem kritizirati. To je pa dejstvo, ampak to je vendarle naloga opozicije. Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik. Gospa poslanka, imate možnost za postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala. Seveda imam postopkovni predlog. Poglejte, kakorkoli obračamo, očitno se resnosti podnebne krize, spoštovani premier, ne zavedate dovolj. Ne morete mi reči, da se je zavedate dovolj, ali jo pa ignorirate v imenu interesov kapitala. In če je to oboje, je pač slabo. Mi moramo emisije toplogrednih plinov razpoloviti, zmanjšati za 50 % do leta 2030. In to vi v isti sapi, medtem ko širite ljubljansko obvoznico, kjer zvišujete frekvenčnost prometa, ki bo izpuste samo še povečalo, vi v isti sapi govorite, da se zavedate, da delate na tem in tako naprej. In to v isti sapi, ko ste z novelo Energetskega zakona omogočili prikrite subvencije industriji, ko nič ne vlagate v posodobitev in razširitev železnic, vi to nam pripovedujete. NEK2, spoštovani premier, je samo obliž, ki ga izrekate ves čas. Ampak NEK2 ni izvedljiv do leta 2030, tudi če bi se med tem že dogovorili zanj. To sem vam tudi prej povedala. Vaša stranka je glasovala na nujni seji proti časovnici zaprtja TEŠ 6 do leta 2030. Pa mi pojasnite potem, kako se vi greste zelene politike. Podnebne spremembe seveda niso neka abstraktna prihodnost, niso teorija zarote, niti niso znanstvena fantastika, ki jo gledamo v filmih, ampak so dejansko tu, občutimo na lastnem kmetijstvu, v lastnem gospodarstvu posledice teh katastrof, ki se nam dogajajo. Bolj kot zavlačujete, spoštovani premier, hujše bodo posledice podnebnih sprememb, težje bo živeti na tem planetu in bolj nasilne bodo na koncu družbene spremembe, do katerih bo zagotovo prišlo. Čas se izteka vsem, nam tukaj v Sloveniji in celotnemu planetu.  Zato lahko opravimo splošno razpravo o tem. Ne razumem, zakaj bi se je izogibali. Moramo jo opraviti, da bomo lahko čim prej ukrepali. Ker če ne bomo, ne bomo prav kmalu razpravljali o ničemer več, ker bo časa preprosto zmanjkalo. Zato predlagam, da se na prihodnji seji končno enkrat temeljito in odkrito o vsem tem pomenimo. Z veseljem bomo pomagali sooblikovati prave politike, če nas boste le poslušali. Hvala.
Hvala, gospa poslanka, za vaš proceduralni predlog. O njem glasujemo v sredo v okviru glasovanj. S tem prehajamo na tretje vprašanje predsedniku Vlade, ki ga postavlja gospa Iva Dimic.  Izvolite, gospa poslanka.
Spoštovani predsednik Vlade. Slovensko zdravstvo je prioritetno v zadnjih osmih letih reševalo osem ministrov in štirje predsedniki vlad, vključno z vami. Število čakajočih nad dopustno mejo se je povečalo na 36 tisoč. Zmanjkuje zdravil za bolnike z rakom. Kemoterapijo prejemajo kar na hodnikih, pa še stole naj bi prinesli s seboj. Javni zavodi se ukvarjajo s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev, zdravnikov in njihovim odhajanjem v tujino. Država išče kadre v Srbiji in na Filipinih. Denarja za investicije, obnove in posodobitve pa je v proračunu premalo. Ljubljanski župan bi funkcionalno zemljišče pri URI Soča prodal kar na dražbi. Prepotreben zakon o dolgotrajni oskrbi pa kar ne ugleda luči. V Novi Sloveniji se zavedamo stisk vseh bolnikov. Slovenija je prebogata država, da bi ljudje trpeli in umirali v čakalnih vrstah, ki so nerazumno dolge.  Zanima me:  Ali podpirate predlog krščanskodemokratske sredine, da bi bolni in umirajoči pacienti ustrezno in dostopno zdravstveno oskrbo prejeli v čim krajšem času pri kateremkoli izvajalcu zdravstvenih storitev, bodisi pri javnem bodisi pri zasebnem izvajalcu na stroške ZZZS, kamor se bo očitno tudi zaradi vaše podpore in odločitve stekel ves denar za zdravstvo?  Nerazumljivo je, da na primer za ortopedski poseg, ki ga pacienti opravijo v tujini, ZZZS povrne stroške napotenega zdravljenja, medtem ko je za isto storitev v Sloveniji pri zasebnem izvajalcu bolnik samoplačnik.  Spoštovani predsednik Vlade, je to razumljivo?
Hvala, gospa poslanka, za vaše vprašanje.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa za vprašanje.  Razumem, da ste v uvodu želeli nanizati čim več katastrofičnih dejstev in čim več slabega, da bi zvenelo še bolj zlovešče, ampak tako črno pa spet ni. Naj to ne izzveni kot neko opravičevanje, ampak je dejstvo.  Malo se bom na hitro sprehodil skozi vaše naštevanje. Da zmanjkuje zdravil za bolnike z rakom. Ja, zgodil se je en primer. Kriv je bil izključno dobavitelj, ki Onkološkemu inštitutu zdravila ni dostavil v roku, niti ni vodstva o tem pravočasno obvestil. Zato bodo sledile tudi pogodbeno določene sankcije. Bistveno pa je, da je Onkološki inštitut z interventnim uvozom iz tujine zdravilo že prejel in predvsem da so bolniki, taka zagotovila imam, zdravilo že prejeli.  Drugič, glede tega, da bolniki kemoterapijo prejemamo na hodniku. Pomanjkanje prostorov je težava. Poslopje gastroenterološke klinike je staro in pod spomeniškim varstvom, a poteka investicija na drugi lokaciji za razbremenitev teh prostorov. Rok za končanje je april 2020. Očitek o pomanjkanju zaposlenih v zdravstvu ne drži. Število zdravnikov se je v zadnjih treh letih zvišalo za desetino. Število delavcev v zdravstveni negi pa za 9 % in pol. Zviševale so se tudi plače. Medicinskim sestram nazadnje letos, in to kar dvakrat, in sicer za 4 do 12 %, nekaterim pa tudi že leta 2017.  Glede zemljišč ob Soči. Naj povem, da se do ravnanj Mestne občine Ljubljana ne bom opredeljeval. Je pa Ministrstvo za zdravje svoje delo opravilo. Državno odvetništvo je na njegovo pobudo vložilo predlog za ugotovitev, povedano preprosto, da dve parceli kot pripadajoči zemljišči sodita k stavbam inštituta Soča. Torej tudi na tem področju se dela in verjamem, da bo tudi Mestna občina Ljubljana ravnala razumno in da bo Soča dobila to zemljišče. Tako bi bilo za pričakovati, če je tudi Mestni občini Ljubljana za bolnike in za to, da naredimo nekaj dobrega za ljudi.  Zakon o dolgotrajni oskrbi bo Vlada potrjevala v prvi polovici leta.  Glede podaljševanja čakalnih dob pa pričakujem, sedaj pa že res, dokončno ureditev evidenc. Ciljam na tehnične razloge, na ustrezno poročanje izvajalcev storitev, ker teh ponavljajočih se ugotovitev, kdo vse v sistem ni bil zajet, imamo pa res že vsi počasi dovolj in tukaj je upravičena že kar jeza. S tem se tudi napihuje število čakajočih, ki pa jih v resnici ni tolik več, seznami pa šepajo. Upam, da se bo to odpravilo.  Toliko o vaših uvodnih očitkih. Nekaj pojasnil sem dal. Razumem sicer srž vprašanja, ciljate na čakalne dobe. Naj najprej spomnim na sprejeti aneks 3 k splošnemu dogovoru za leto 2019. Njegovo bistvo je pacientom omogočiti več storitev, izvajalcem pa zagotoviti plačilo izvedenega obsega programa. S tem je Vlada zagotovila dodatnih 10 milijonov za storitve, na katere se čaka najdlje, kot so denimo ortopedske operacije, angiografija, operacije na ožilju itn.  V izvajanje aneksa 3 so vključeni javni zdravstveni zavodi in koncesionarji, zasebniki za enkrat niso. Poznam zamisel vaše stranke, da bi v skrajševanje čakalnih dob vključili tudi njih, vendar to v skladu z veljavnim zakonom o zdravstveni dejavnosti ta hip ni mogoče. Sem zagovornik javnega zdravstvenega sistema, ki mora biti dostopen vsem pod enakimi pogoji. Pri zdravju si elitizma pač ne smemo dovoliti oziroma privoščiti. Zdravje ne sme biti odvisno od socialnega statusa. V koalicijskem sporazumu smo se zavezali partnerji, da bomo pri skrajševanju čakalnih dob najprej izčrpali vse možnosti in kapacitete v javnih ustanovah, šele na koncu, dopuščeno kot možnost, pa bi vključili tudi zasebnike.  Kot ste videli, sem na večino vaših očitkov odgovoril, in tudi kar se zasebnikov tiče, so vrata zagotovo še odprta, nismo rekli zadnje besede, bomo pa storili vse, da bo tako, da bo v korist bolnikov.
Hvala, gospod predsednik, za vaš odgovor. Gospa poslanka, imate možnost zahtevati dopolnitev.
Spoštovani predsednik Vlade!  Bolnikom je treba zagotoviti pravico do zdravljenja in ne do čakalnih vrst. Žal me z odgovori niste prepričali, ker niste ponudili rešitve. Vaše rešitve ne dajo rezultatov, ampak povzročajo škodo. Sloveniji zagotovi ni v ponos, da bo pacientka na operativni poseg čakala trinajst let. To ni v ponos Sloveniji in ni ponos vaši vladi. V zdravstveni blagajni se je v zadnjem desetletju zbralo milijardo več sredstev, med tem pa se čakalne dobe in dostopnost do zdravstvenih storitev podaljšujejo. Ukinjate dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki edino deluje, saj zavarovalnice storitve bolnišnicam redno v roku plačujejo, medtem ko ZZZS to počne celo s trimesečnim zamikom oziroma zamudo.  V čem je smisel ukinitve dopolnilnega zavarovanja, če pa bomo morali plačevati zagotovo isti znesek – od 35 evrov do celo 100 evrov ZZZS iz neto plače?  Spoštovani predsednik! Pojasnite, kaj bo od četrtka boljše in bolje za bolnike in dostopnost do zdravstvenih storitev. Dejali ste, da so se dodatne storitve plačale, pa vendarle, ena izmed slovenskih bolnišnic že tri mesece ne izvaja operacij srčnih spodbujevalnikov. Kaj to pomeni?  Je to skrajševanje čakalnih vrst ali podaljševanje, ker nimajo odobrenega dodatnega programa za izvajanje te storitve?  Ljudje že tri mesece čakajo v eni izmed slovenskih bolnišnic, da bodo v naslednjem letu prišli verjetno na operacijo, kje jim bodo ustavili srčne spodbujevalnike.  Je to za vas reševanje problematike?
Hvala, gospa poslanka.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Če bi bil nesramen, bi rekel, da ste imeli tudi vi možnost imeti celo zdravstvenega ministra v tej vladi, pa se niste odločili, da boste šli v to vlado. Ja, če vi ponavljate ene stvari, jih lahko tudi jaz.  Kar se tiče pa stvari, ki sem jih nanizal, pravite da nisem nanizal rešitev. Sem povedal, da vse tisto, kar ste očitali v vašem vprašanju, vse tiste zadeve sem pojasnil, zakaj je prišlo do česa in kje je prišlo.  Kar se tiče čakalnih dob, sem tudi pojasnil, da še vedno šepajo evidence. Te evidence je zagotovo treba urediti. Seveda pa ne pričakujete, da grem sam osebno v nek, ne vem, IT center in tam urejam evidence ali pa premetavam papirje. Mi smo kot vlada oziroma tudi minister za zdravje je to že zdavnaj naročil, da se te zadev uredijo in zadeve se tudi urejajo. Ko bomo imeli pa končno takšne evidence, da bomo res vedeli, koliko ljudi čaka, se bo pa tudi tam kaj spremenilo. Kar se tiče čakalnih dob, te niso povsod enake in se je treba prizadevati, da se tam, kjer so nujni posegi, kjer pacient res ne more in ne sme čakati, zadeve izboljšajo. Smo tudi sklenili te prej omenjene anekse za izboljšanje razmer, pa tudi finančno smo spodbudili sistem. Je pa odvisno tudi od ljudi, ki v tem sistemu delajo. Saj veste, tudi sam imam z zdravniki takšne in drugačne izkušnje. Večinoma so dobre, je pa tudi kakšna taka, o kateri tu ne bi želel govoriti. Vsega tudi ne more regulirati zakonodaja, vsega ne more regulirati država, ampak je nekaj tudi na kolektivih, kjer se porajajo problemi, in nekaj je tudi na organizaciji dela in na izvajanju procesov. Pa naj to spet ne zveni kot opravičevanje, ampak takšna so dejstva. Hvala.
Hvala, gospod predsednik Vlade. Gospa poslanka, imate možnost za postopkovni predlog. Vidim, da boste izkoristili. Izvolite.
Skladno s poslovnikom zahtevam, da se o odgovoru predsednika Vlade opravi razprava, saj Vlada z nerazumnimi odločitvami ogroža javni zdravstveni sistem v Sloveniji. Naj povem, da krščanskih demokratov ne zanima ameriški zdravstveni sistem, ampak zahodnoevropski delujoči model, v katerem delujejo in kamor odhajajo tudi naši zdravniki. V osmih letih tega obdobja sem priča izgradnji različnih omrežij določenih političnih strank. Če ima Desus SIGD, smo lahko pretekli teden brali o mreži SD v Petrolu.  Zato se sprašujem, ali nastaja novo omrežje pod vplivom LMŠ za privatizacijo zdravstva, in predlagam, da se opravi o tem odgovoru razprava. Hvala.
Hvala, gospa poslanka.  Nemogoče je odgovarjati, če imate postopkovni predlog. O njem bomo glasovali v sredo.  Prehajamo na vprašanja predsedniku Vlade s strani koalicije.  Gospod Jani Möderndorfer, izvolite.
Spoštovani predsednik, to vprašanje ne bo nič manj pomembno kot vsa opozicijska vprašanja, še posebej, če se pogovarjamo v luči precepljenosti v Republiki Sloveniji. Dejstvo je, da nas v zadnjem času preseneča ponovni vznik okuženosti, še posebej se govori o ošpicah, zagotovo pa je problem tudi pri ostalih zelo pomembnih nalezljivih boleznih. Zadnji primer iz Komende govori o vedno večji zadržanosti staršev do tega, da bi cepili svoje otroke. Seveda je vprašanje pomembno predvsem zato, ker je Svetovna zdravstvena organizacija to opredelila kot eno največjih nevarnosti za zdravje populacije. Botrovalo pa je v zadnjem času, še posebej če ugotovimo, da v zadnjih desetih, petnajstih letih je ta precepljenost s 95 % padla na 93 %, kar po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije lahko pomeni nevarnost za epidemije. Če kaj, potem je zagotovo nacionalna varnost zdravja slovenskega prebivalstva prva in v ospredju, zato je zagotovo vprašanje, od kod izvira ta strah in trepet staršev, da ne cepijo svojih otrok. Treba je ugotoviti, da po zadnjih raziskavah, ki so jih opravili, gre samo za dve osebi, ki sta predstavnika kapitala, kjer še posebej preko socialnih omrežij, Facebooka, tako imenovane internet diagnoze postavljajo pred ospredje varnosti otrok, kar pa pomeni, da se sprašujemo naslednje: Ali bo – in zato vprašanje vam, predsednik Vlade, in ne ministru za zdravje, kajti posebej je dilema tudi v ostalih državah, ali za tem stoji celotna vlada – oziroma kdaj bo prišel spremenjen zakon o cepljenju, ki bo zelo jasno odgovoril tudi na vprašanja o obveznosti cepljenja otrok?  Še posebej ob dejstvu, da se je v prejšnjem tednu pojavila celo nova peticija stranke za cepljenje, zdravje otrok, ki se pravzaprav bori,da bi pravzaprav prepovedali oziroma odmaknili prepoved in naredili cepljenje kot neobvezno. To se mi zdi svojevrsten primer in zato predsednik Vlade predvsem vam vprašanje, vi in vaša vlada, stojite za tem:  Kdaj bo ta zakon na dnevnem redu? Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa. Nekaj dejstev ste že navedli v samem vprašanju, tako da jih bom nekaj dodal. Cepljenje je doslej rešilo več življenj kot katerikoli drug zdravstveni ukrep, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije cepljenje prepreči najmanj 2 milijona smrti na leto in bi jih lahko preprečilo še dodatnih milijon in pol, če bi bil delež cepljenih večji. Poleg tega gre za najbolj varen in učinkovit preventivni ukrep v boju proti nalezljivim boleznim, ki se, kar ni nepomembno, zaradi globalizacije in načina življenja širijo vse hitreje. Tudi v Sloveniji. Ob več primerih ošpic, nazadnje v Škofji Loki in Komendi, sicer ni razlogov za preplah, a pojava te bolezni nikakor ne gre podcenjevati. Prav nasprotno. Medtem ko Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je nasprotovanje cepljenju ena od desetih največjih groženj globalnemu zdravju, doma opažamo dvoje, da delež cepljenih upada in je s 93 % nekoliko pod priporočljivo mejo, ki je pri 95 %, po drugi strani pa v oči bode statistika, denimo obolelih za ošpicami, med letoma 1999 in 2009 v Sloveniji ni bilo niti enega primera ošpic, nato zgolj po nekaj na leto, izstopalo je leto 2014, ko jih je bilo kar 52. Letos je pojavov ošpic spet občutneje več. Do minulega petka jih je bilo že 30. Nasprotniki cepljenja bodo rekli – ja, in? Ampak to je precej lahkomiseln odgovor, morda celo egoističen. Pa ne govorim o primerih, ko gre za opustitev cepljenja takrat, ko obstajajo medicinsko utemeljeni razlogi. Še zdaleč ne. Nekateri imajo razloge, da se ne cepijo, in to je upravičljivo. V mislih imam zavračanje cepljenja zaradi mitov, predsodkov, zavajanj, nevednosti, nepreverjenih informacij, neutemeljenih govoric. Pogrešam razmislek o tem, ali z necepljenjem svojega otroka ogrožamo njegovo življenje, ali ogrožamo življenje nekoga drugega, življenje nekega drugega otroka, ki ne sme biti cepljen. Je takšno ravnanje odgovorno? Kakorkoli, odgovorno bo ravnanje Vlade. Naj ne bo dvoma. Nasprotniki cepljenja ne bodo uspeli s predlogi, naj postane prostovoljno. Ne, ostalo bo obvezno. Celo več, do aprila bo pripravljena novela Zakona o nalezljivih boleznih, ki bo prinesla spremembe pri dolgotrajnih upravnih in administrativnih postopkih, povezanih z opustitvijo cepljenja iz medicinskih razlogov. Zakaj? Zato ker so določbe iz veljavnega zakona pogosto, da ne rečem, pretežno predmet zlorab. Pri več kot 95 % vlog za opustitev cepljenja namreč ni ugotovljenih medicinskih razlogov za opustitev, pač pa gre zgolj in izključno za osebne razloge tistih, ki cepljenju nasprotujejo. Pa imam še precej napisano, pa ne bom več, bom povedal samo s primerom, tako kot sem povedal prejšnji teden, ko sem bil na obisku pri vojakih. Tisti, ki najbolj govorijo, da je treba vojsko ukiniti, so v primeru krize prvi tukaj, ki pritečejo in rečejo, zaščitite nas, pomagajte nam. In ravno tako je tukaj. Ko bo zbolel otrok tistega, ki ni dal cepiti, bo prvi, ki bo v vrtcu dvignil glas in bo zahteval za svojega otroka pač vse najboljše in tako naprej. Skratka, na nas starših je, da smo razumni in da ne podlegamo nekim govoricam in nekim prepričanjem, ki smo jih v neki demokratični, izobraženi družbi že zdavnaj izkoreninili. Na podlagi nekaj primerov, kjer je bilo cepljenje neuspešno ali pa je morda povzročilo stranske učinke, zagotovo ne gre jemati celote. Upam, da sem bil dovolj izčrpen. Hvala.
Hvala, gospod predsednik. S tem zaključujemo prvi sklop štirih vprašanj in se vam, predsednik Vlade, zahvaljujem za podane odgovore. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na vprašanje in odgovore ministric in ministrov. V skladu z 247. členom poslovnika Državnega zbora bomo odgovarjali na vprašanja, postavljena na 12. in 13. seji Državnega zbora.  Minister za kulturo mag. Zoran Poznič, bo odgovoril na vprašanje gospoda Zvonka Černača v zvezi z upravljanjem in gospodarjenjem z nepremično kulturno dediščino.  Gospod minister, izvolite. Minister, minutaža vam teče, vi pa ste tiho.
Zoran Poznič
Hvala za vprašanje.Sem počakal, da je nastalo malo miru. Ministrstvo za kulturo zagotavlja proračunska sredstva za obnovo kulturnih spomenikov v okviru spomeniškovarstvenih projektnih razpisov na osnovi 40. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine. Predmet razpisov je sofinanciranje izvedbe gradbeno-obrtniških posegov za ohranjanje kulturnovarstvenih sestavin na kulturnih spomenikih in sofinanciranje izvedb konservatorsko-restavratorskih posegov na kulturnih spomenikih. Osnovni pogoj, da ministrstvo sofinancira posamezne objekte kulturne dediščine, je, da so enotne dediščine razglašene za kulturni spomenik lokalnega ali državnega pomena. Ministrstvo za kulturo skrbi za ohranjanje kulturne dediščine v okviru svojih proračunskih možnosti. Okvirna vrednost vseh razpoložljivih sredstev, namenjenih za razpise, je samo okoli 800 tisoč evrov letno, kar predstavlja približno eno četrtino glede na potrebna, se pravi zaprošena sredstva prijaviteljev spomeniškovarstvenih projektov. Ta denar se razdeli in ti projekti se izbirajo na osnovi razpisnih meril in kriterijev, torej glede na ogroženost in pomembnost posameznega spomenika. Spomeniki državnega pomena dobijo malenkost več točk kot spomeniki lokalnega pomena, pomembnost za ohranitev avtentičnih materialov, tehnologij, znanj in veščin ter pomembnost projekta za vlogo v javnem dogajanju za popularizacijo spomenika ter povezanost z drugimi razvojnimi projekti ali programi ter ob upoštevanju 10. in 11. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku. Kriteriji niso opredeljeni glede na zvrst dediščine. To pomeni, da v izbor pridejo tisti razglašeni kulturni spomeniki, ki dosežejo večje število točk. Ministrstvo za kulturo se zaveda, da je sredstev za obnove in vzdrževanje spomenikov občutno premalo. Opazen je zelo zaskrbljujoč trend zmanjševanja integralnih proračunskih sredstev za obnovo kulturnih spomenikov v preteklih letih, recimo, od več kot 7,8 milijona evrov integralnih proračunskih sredstev v letu 2009 do samo 1,8 milijona sredstev v letu 2019.  Ministrstvo za kulturo želi pospešiti prenovo vseh kulturnih spomenikov in izboljšanja stanja na področju kulturne dediščine, zato je pripravilo tudi predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi. To je tako imenovani kulturni evro, ki pa bo za sanacijo vsega tega premoženja narodnih zakladov in spomenikov zagotovil dodatna proračunska sredstva. Dodal bi morda še stavek, da za spomenike državnega pomena, ki so v državni lasti in so v upravljanju Ministrstva za kulturo, ima Ministrstvo za kulturo posebne proračunske postavke, s katerim zagotavljamo predvsem nujna vzdrževalna dela na teh spomenikih.  Glede vprašanja, specifično, nočne osvetlitve Predjamskega gradu, je Ministrstvo za kulturo naročilo pristojni spomeniškovarstveni službi, da preveri morebitne razloge nočne zatemnitve Predjamskega gradu in da Ministrstvo za kulturo obvestijo o smernicah spomeniškovarstvenega upravljanja z gradom. Na osnovi poročila bo ministrstvo v nadaljevanju to zadevo, vključno s pogoji nočne osvetlitve, urejalo z najemnikom spomenika nacionalnega pomena. Hvala.
Hvala, gospod minister.  Gospod poslanec, izvolite.
Hvala lepa, spoštovani minister, za odgovor.  Sem se že ustrašil, da ste zgrešili vprašanje, ampak na koncu ste nekaj malega vseeno povedali. Jaz sem vas na oktobrski seji spraševal o tem, zakaj Predjamski grad ni osvetljen in kdaj bo ponovno osvetljen. Odgovor na to vprašanje pa ni povezan s spomeniško službo. Tako, sem pokazal na oktobrski seji, je zgledal Predjamski grad ponoči, dokler ni nove najemne pogodbe za upravljanje z njim podpisal gospod Marjan Batagelj v času vlade Alenke Bratušek leta 2013. In tako zgleda Predjamski grad ponoči od takrat dalje, ko z njim upravlja gospod Marjan Batagelj preko iste družbe, ki upravlja tudi Postojnsko jamo. Odgovor, zakaj Predjamski grad danes ni osvetljen, je podal gospod Batagelj Marjan sam in verjamem, da ste si ga lahko tudi sami v medijih prebrali. Ko je bil o tem povprašan, je dejal, da so pač stroški za električno energijo previsoki.  Predjamski grad danes ni osvetljen zaradi tega, ker bi bil skoraj 10-milijonski dobiček iz upravljanja s Postojnsko jamo in Predjamskim gradom nekaj 100 evrov nižji, če bi bilo treba za osvetlitev nameniti del teh sredstev. To je pravi odgovor na moje vprašanje, ki ga žal iz vaših ust, minister, nisem slišal, tako kot ga nisem slišal iz ust vašega predhodnika, ko sem isto poslansko vprašanje postavil pred letom dni. In v letu dni se to vprašanje ni uredilo. Takrat mi je vaš predhodnik dejal, da je pač najemna pogodba taka, da ne omogoča obveze tistega, ki z gradom upravlja, da bi ga zavezovali k osvetlitvi gradu. Zdaj si pa predstavljajte, da blejski grad ne bi bil osvetljen, pa da ljubljanski grad ne bi bil osvetljen, pa da številni gradovi po Sloveniji, ki predstavljajo pomemben del naše stavbne in s tem tudi kulturne dediščine, celo razvaline so osvetljene, ne bi bili osvetljeni.  Zato vas sprašujem:  Kdaj bo Predjamski grad ponovno osvetljen?
Hvala, gospod poslanec. Gospod minister, izvolite.
Zoran Poznič
Hvala. Jaz sem bil s tem problemom seznanjen šele ob postavitvi vašega poslanskega vprašanja meseca oktobra. Jaz žal takrat zaradi višje sile nisem mogel odgovoriti, pa v resnici odgovarjam sedaj. Mi pravzaprav še opravljamo poizvedbo, zakaj je do tega prišlo in lahko vam obljubim, da naslednjič takega vprašanja ne bo več treba postavljati. Globoko se strinjam z vami, da je takšno stanje, kot je sedaj, v resnici nevzdržno. Pri vsem tem pa moram vseeno opozoriti še na različne druge motive, različna druga dejstva, ki na en način v tej birokratski, če temu tako rečem, kopici preprečujejo takojšnjo in odločno rešitev takšnih problemov. Opozorjen sem bil, to zdaj govorim čisto neuradno, na zelo številno kolonijo netopirjev v samem gradu, ki naj bi jih nočna osvetlitev motila in tako naprej in tako naprej. Tu prihaja do nekaterih zanimivih odgovorov, vsaj zame. Še enkrat pa povem, da bomo to zadevo promptno, če je v tej naši ljubi Sloveniji hitro možno, v resnici tudi rešili. Hvala.
Hvala. Gospod poslanec, imate možnost za postopkovni predlog. Izvolite.
Ja, hvala lepa. Jaz nimam nobenega razloga, da ne bi ministru verjel, ampak izkušnje iz preteklosti kažejo, da včasih dobre besede ostanejo iz takih ali drugačnih razlogov, pa tudi zagotovila samo obljube in na papirju. Zaradi tega predlagam, da Državni zbor vseeno odloči o tem, da o tem odgovoru opravimo na naslednji seji razpravo. Če bo ta razprava izglasovana in če bo do takrat, torej do januarske seje, kar je več kot mesec dni časa, ta zadeva urejena, potem bomo to razpravo zelo hitro zaključili. Jaz se obvezujem, da jo bom v enem stavku zaključil, če bo to urejeno, in se bom takrat ministru zahvalil, da je to uredil. Ker me pa izkušnje prepričujejo o tem, da mnogokrat dana zagotovila tudi v Državnem zboru kasneje niso uresničena, predlagam, da se o tej zadevi Državni zbor vseeno pogovori oziroma da o tem odgovoru ministra opravimo razpravo. Tukaj je bilo danes povedano nekaj, kar ne drži. Ti razlogi, ki so bili izpostavljeni, da je problem osvetlitve povezan s populacijo netopirjev in tako naprej, ne držijo. Glejte, desetletja je bil Predjamski grad osvetljen. Netopirji so v ozadju tega Predjamskega gradu, v tistem zadnjem delu živeli tudi takrat, živijo danes in bodo živeli tudi čez stoletja in tisočletja. V odgovoru vašega predhodnika pred letom dni to vprašanje ni bilo izpostavljeno. Izmislil si ga je nekdo post festum. Pravi odgovor je ta, ki sem vam ga jaz povedal in ki ga je tudi gospod Marjan Batagelj po tistem, ko je bil vprašan, zakaj Predjamski grad ni več osvetljen, za enega od primorskih časnikov povedal, da zaradi tega, ker so stroški osvetlitve previsoki. Torej Predjamski grad danes ni osvetljen zaradi tega, ker bi bil skoraj 10-milijonski dobiček, ki nastaja iz naravne rente Postojnske jame, nekaj sto evrov manjši. Tega država ne sme dopuščati, kajti večji del tega dobička se ustvarja iz naravne rente, večji del tega dobička se ustvarja iz ekstra naravne rente in nobenega razloga ni, da Predjamski grad zaradi nekaj sto ali pa, če želite, nekaj tisoč evro na letni ravni ne bi bil osvetljen. Države, ki skrbijo za svojo stavbno in kulturno dediščino, jo tudi pokažejo ljudem. Vsak najemnik je to dolžan po pogodbi tudi storiti. Zadolžen je tudi za popularizacijo in predstavitev te dediščine vsem, ki si jo želijo ogledati tako podnevi kot ponoči. Vse države to počnejo. Če se peljemo po Evropi, če se peljemo po Sloveniji, lahko opazimo našo stavbno kulturno dediščino, ki je lepo osvetljena in prezentirana ljudem in tako mora biti tudi v primeru Predjamskega gradu. Tako je bilo vedno, tako je bilo do leta 2013 in tako bi moralo biti tudi leta 2019. Zaradi tega pričakujem, da se bo to uredilo.  Ne glede na to pa predlagam, da če ne bo urejeno, o tem opravimo razpravo na naslednji seji Državnega zbora. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. O vašem postopkovnem predlogu glasujemo v sredo v okviru glasovanj.  S tem prehajamo na vprašanja za ministra za finance dr. Andreja Bertonclja.  Gospod minister, najprej odgovarjate na vprašanje gospoda Marka Bandellija v zvezi z zamenjavo uprave Petrola. Izvolite, gospod minister.
Andrej Bertoncelj
Hvala lepa, spoštovani poslanec.  Vaše vprašanje se nanaša na korporativno upravljanje družb, torej kapitalskih naložb Republike Slovenije. Naj mi bo dovoljeno, da najprej povem načelno stališče. Korporativno upravljanje je v Sloveniji, kar se tiče zakonodaje, med drugim tudi Zakona o Slovenskem državnem holdingu, smernic upravljanja družb v državni lasti, pravil Ljubljanske borze, smernic korporativnega upravljanja v skladu z mednarodnimi inštitucijami, kot je OECD, jaz bi rekel, vzorno urejeno. Poglejte, način, kako se imenujejo nadzorniki skozi javni razpis, skozi oceno strokovne komisije, skozi ožji izbor na Ministrstvu za finance in ne nazadnje skozi zelo visoko postavljeno merilo, to je, da je nadzornik imenovan s 46 glasovi v Državnem zboru. Torej enako merilo, kot velja za predsednika Vlade, guvernerja in še koga drugega.  Ravno Zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki je bil sprejet v Državnem zboru, je imel za cilj, da se loči vloga države, če rečemo, politike, od upravljanja kapitalskih naložb, ki so v lasti Republike Slovenije. V tem primeru imamo to, jaz mislim, da dobro urejeno, v primerjavi z evropskimi državami pravzaprav zelo dobro urejeno. Ne nazadnje se kažejo tudi rezultati: donosne kapitalske naložbe / nerazumljivo/ se je v teh letih, od kar imamo ta zakon, podvojil. Toliko lahko s svoje strani pokomentiram. Vedno pa obstajajo neke anomalije, ki smo jih v Državnem zboru že obravnavali, in na nekaj poslanskih vprašanj s tem v zvezi sem že odgovarjal. Te anomalije je treba odpraviti in iz tega se je treba nekaj naučiti. Ni pa v moji pristojnosti, da bi lahko komentiral posamezen primer, posamezno družbo. V navedenem primeru, nanaša se na javno delniško družbo Petrol, ki je pomembna naložba, ki je v tem delu v pomembnem obsegu naložba Republike Slovenije kot SDH, pa je bilo pravzaprav v preteklem času že veliko povedanega s strani uprave, s strani nadzornega sveta in ne nazadnje, kar je tudi prav, s strani skupščine delničarjev, ki je pojasnila ozadje teh dogodkov.  Jaz vsem tem informacijam, pojasnilom, ki so jih dali na skupščini delničarjev – v tem primeru, poudarjam, je pa pomembno, da so vsi delničarji enakomerno obveščeni – pravzaprav težko sam v vlogi finančnega ministra karkoli dodam. Hvala.
Hvala, gospod minister.  Gospod poslanec, imate možnost zahtevati dopolnitev odgovora. Vidim, da boste izkoristili. Izvolite.
Hvala, predsednik. Minister, saj ste dobro razumeli, kaj sem hotel vprašati – kdaj in na kakšen način je opravičljivo, da politika stopi tja, kjer so državna podjetja nadzorovana in upravljana? Kdaj in ali je to prav ali to ni prav? Jaz nimam tega odgovora, četudi, kot veste, sem bil sam predsednik Nadzornega sveta RTV Slovenija in name ni vplival nihče, kot sem se odločal za določene reči. Kar se je pa na Petrolu zgodilo, v začetku smo se spraševali vsi skupaj, zakaj mora celotna uprava oditi, in to s takim dobičkom, s takimi lepimi rezultati. Na koncu pa se je ugotovilo, da ne more uprava vplivati na nadzornike, če smo v korporativnem upravljanju. Mislim, da so nadzorniki v tem primeru edini, ki lahko kontrolirajo, gledajo, nadzorujejo, saj zato so tudi nadzorniki in so postavljeni od določenih ljudi. Veste sami, na Vladi ste hoteli, je bil en predlog Alenke Bratušek, da bi bilo prav, da bi Vlada potrdila kandidate za podjetja v državni lasti, da bi dala Vlada soglasje, v tem smislu. Mislim, da je to tudi pravilno, ker mislim, da je prav, da Vlada nadzoruje kapital, ki ga imamo v Sloveniji. To je povsem legitimno v pogledu.  Evo, tu je šlo moje vprašanje:  Zakaj po eni strani ne maramo tega, po drugi strani pa vplivamo? Se pravi, da ali pa ne, tu je problem.  Kar se tiče pa Petrola, mislim, da je bilo pravilno, da so jih nagnali, po domače povedano, ker mislim, da so hoteli vplivati na nadzor s svojimi zadevami, kar je za nas popolnoma nesprejemljivo. Samo toliko. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Naslednje poslansko vprašanje za gospoda ministra je postavil gospod Vojko Starović, vezano pa je na plačevanje varščine medijem.  Gospod minister, izvolite.
Andrej Bertoncelj
Hvala lepa.  Spoštovani poslanec, saj na nek način se ti dve vprašanji povezujeta z vidika pristojnosti Ministrstva za finance in predvsem sistemskih ukrepov na področju finančnega premoženja države. Kot je bilo predhodno že tudi omenjeno, je za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije in tudi tistih, ki so v lasti Slovenskega državnega holdinga, v skladu z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu pristojen Slovenski državni holding. Treba je poudariti, da SDH v tem delu izvršuje korporacijska upravičenja delničarja oziroma družbenika. Kar se tiče enega nivoja nižje, kaj se dogaja pa v posamezni družbi, bodisi da je to China družba ali pa družba, če v tem konkretnem primeru sprašujete, ki je kapitalska naložba države, je pa na poslovodstvu, ki sklepa posamezne posle, kakršnikoli so, to je pristojnost in odgovornost poslovodstva. Je pa vloga nadzornih svetov, in vse te družbe imajo nadzorne svete, ki v smislu dobre prakse korporativnega upravljanja nadzirajo te družbe. Jaz kot minister za finance nimam vpogleda, in prav je tako, v posamezne konkretne posle. Hvala.
Hvala, gospod minister. Gospod poslanec, izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Mislim, da je velik problem v celem prostoru. Včasih so rekli, da so mediji sedma sila, zdaj pa vsi pravijo, da so druga sila za vojsko in za mednarodnimi financami oziroma mednarodnega monetarnega sistema. Dejansko mediji ogromno vplivajo na mnenje in stališča ljudi o dogajanju v družbi, naj bo v parlamentu, naj bo v posameznih organizacijah, naj bo v občinah, naj bo v samoupravni skupnosti. Imajo ogromen vpliv, ker skozi medije ljudje izvedo. Mediji kanalizirajo posamezne novice, ali objavijo ali ne objavijo, ali je taka objava, ali so fake novice – kar je sedaj v modi, ki imajo izreden vpliv. Jaz mislim, da bi morala tu država, ne samo vaše finančno ministrstvo, ki je vseeno v končni fazi nadzornik, kar se dogaja v družbah, ker postavlja in sistem in volitve notri, da bi morala Vlada pristopiti k temu problemu, da dejansko se izkazuje to, kar je bilo razumeti, da se nekaterim novinarjem plačuje varščina, da ne objavljajo slabe novice. Na drugi strani se pa tudi dogaja, ker so zasebni mediji, da usmerjajo uredniško politiko in tako naprej, izkrivljajo dogajanje, percepcijo dogajanja, kaj se dogaja v naši družbi. Morali bi zavzeti eno politiko in eno stališče. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod minister, ali želite odgovoriti ali na tej točki zaključimo?
Andrej Bertoncelj
Jaz bi vseeno prosil za eno kratko pojasnilo, ker ste omenili, da sem minister za finance nadzornik. Ministrstvo za finance ni nadzornik. Vsaka družba im svoje poslovodstvo in vsaka družba ima svoj nadzorni svet. In ni v pristojnosti Ministrstva za finance, da bo gledalo ali pa preverjalo vsako posamezno fakturo v družbah, ne glede na lastništvo. Pravzaprav zato na vprašanje kot tako težko odgovorim.  Bi pa poudaril, da se družbe, pri katerih ima država večinski delež, po Zakonu o Računskem sodišču šteje za uporabnike javnih sredstev. V ta okvir sodijo revizijske pristojnosti Računskega sodišča in če imate te informacije, ki ste jih navedli, jaz jih nimam, lahko kot poslanec Državnega zbora irelevantne informacije v zvezi s posameznimi družbami v državni lasti naslovite na Računsko sodišče kot predlog, ki ga bo to potem obravnavalo po njihovi presoji pri določanju revizij. To bi bil pravi postopek in korak. Hvala lepa.
Hvala.  Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Pred nami so štiri vprašanja za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ker je dr. Aleksandra Pivec odsotna zaradi bolezni, vsa štiri vprašanja prenašam na naslednjo sejo, torej na 15. redno sejo Državnega zbora, razen če mi drugače javite in želite potem pisni odgovor, kar je tudi naknadno možno, da mi javite.  S tem prehajamo na vprašanja za ministra dr. Jerneja Pikala.  Najprej boste, gospod minister, odgovarjali na vprašanje gospoda Željka Ciglerja, ki je vezano na razpis za sofinanciranje investicij v šole in vrtce.  Izvolite, gospod minister.
Jernej Pikalo
Hvala lepa, gospod predsednik. Gospe in gospodje! Spoštovani poslanke in poslanci, pa seveda kolegice in kolegi iz vladnih klopi! Kar se tiče izvedbe razpisa za sofinanciranje občin glede novogradenj in dograjevanja osnovnih in pa vrtčevskih kapacitet, je tako, in tu imate prav, da jih pravzaprav ta država od leta 2011 ni razpisala. Zaradi tega nam na tem področju zija ena velika luknja. Lahko samo rečem, da mi je žal, da teh razpisov ni bilo. Bila so pač leta krize. In če kje, pa ni bilo samo tu, tudi na drugih investicijah, ki se tičejo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je bilo tako. Tudi na drugih investicijah smo na žalost preveč varčevali in nismo sledili v tem smislu razvoju in tudi potrebam. V proračunu za leti 2020 in 2021 to popravljamo. Popravljamo na ta način, da je sedaj za leto 2020 skupaj z amandmajem, ki ste ga izglasovali v Državnem zboru, in se vam za to tudi zahvaljujem, za sofinanciranje občin na področju osnovnih šol namenjenih 10 milijonov evrov, za vrtce pa dodaten milijon evrov. Torej skupaj za sofinanciranje občinam 11 milijonov evrov v letu 2020. V letu 2021 ostajamo pri prejšnjih, torej pri osnovnih cifrah, kot jih je Vlada predlagala glede proračuna, govorimo o 4 milijonih za osnovne šole v letu 2021 in seveda o 1 milijonu za vrtce v letu 2021. Kar se tiče same izvedbe razpisa. Mi smo se na ministrstvu začeli o tem pripravljati, tako da bomo v najkrajšem možnem času po novem letu tudi dali razpis za občine, na katerega se bodo občine lahko prijavile s svojimi pripravljenimi projekti. Naše strokovne službe te zadeve pripravljajo, predvsem je vprašanje, ker pri nas je tradicionalno tako, da samo tisti projekti, ki že imajo izdajo gradbenega dovoljenja, ravno zaradi tako velikih potreb pridejo v poštev, ampak to bomo videli ob razpisu, ko bo razpis objavljen in usklajen z vsemi tistimi službami, ki za to morajo biti. Pričakujemo pa, da bo, kot rečeno, razpis za sofinanciranje občin na področju osnovnega šolstva in pa predšolske vzgoje takoj na začetku leta. Hvala lepa.
Hvala, gospod minister. Gospod poslanec, izvolite.
Hvala lepa. Spoštovani gospod minister, hvala lepa za odgovor. Rad bi opozoril na številke, ki so bile na Odboru za izobraževanje ugotovljene, in to je potreba po osnovnošolskem, vrtčevskem prostoru. Do leta 2023 se pričakuje v osnovnih šolah več kot 14 tisoč 251 novih potrebnih delovnih mest. V osnovnih šolah bo treba odpreti 750 novih oddelkov, tudi pri vrtcih bo potreba po prostoru močno narastla, ker se mora v kratkem število kvadratnih metrov na otroka v slovenskih vrtcih, v javni mreži, povečati. Občine bodo prisiljene v zelo velike investicije in to konkretno pomeni 75 milijonov denarja, v proračunu za leto 2021 pa imamo vsega skupaj 16 milijonov predvidenega. Glejte, ti dve stvari ne gresta skupaj. Ne gresta skupaj. Pomemben sektor, zlasti javna mreža, dostopna javna mreža vrtcev in osnovnih šol, bi morala biti tudi finančno podkrepljena in zagotovljena, da se prostorsko zagotovi. Ne moremo tega puščati samo občinam, ki jim nalagamo nove in nove naloge, sredstev za ta namen pa jim ne zagotavljamo ne skozi denarno sofinanciranje šolskega in vrtčevskega prostora, ne skozi povečano povprečnino. Spoštovani gospod minister, dejstvo je, da šole gradimo še po navodilih iz leta 2007, ki imajo podlago iz leta 1999, hkrati pa se spreminjajo normativi in standardi, ki šolam nalagajo nove in nove potrebe po prostorih, od novih predmetov, pouka v manjših skupinah, dodatnih potreb individualnega dela z učenci, zato je treba zagotoviti prostor.  Zanima me, gospod minister, ker gre za tak velik razkorak, ki ga država namenja za te namene:  Kako misli Ministrstvo za šolstvo nasloviti ta problem in na kakšen način stopiti k občinam oziroma osnovnim šolam in vrtcem, da se jim bo zagotovil potreben prostor?
Hvala, gospod poslanec. Gospod minister, izvolite.
Jernej Pikalo
Hvala lepa. Zdaj reči, da je to samo naloga države, je vendarle že iz samega naslova, ko govorimo o sofinanciranju, jasno, da temu ni tako. Država sofinancira, kajti izvorna pristojnost občin je osnovno šolstvo. To seveda pomeni tudi skrb za infrastrukturo. Država je in bo sofinancirala, se pa oba strinjava, tu pa ni dvoma, da je izvirni greh v preteklem, skoraj desetletju, kjer se te potrebe niso počasi dograjevale.  Mi tudi za te demografske trende vemo. Ni od včeraj ta demografski trend, vsaj za osnovne šole vemo vsaj 6 let, koliko otrok imamo rojenih in potem imamo 6 let, preden vstopijo v osnovno šolo. Ampak je treba biti realen – mi znotraj proračuna delamo to, kar lahko. Izvorna pristojnost občin je jasna, glede povprečnine je ta vlada naredila tisto, kar je lahko. Mi z investicijami, ker to tudi niso edine investicije, ki nam zaostajajo, ne pozabiti, da nam zaostajajo tudi investicije v srednjem šolstvu, visokem šolstvu pa še kje. Taka je pač situacija. Lahko in prav je, da vsi skupaj govorimo o tem. Prav je, da tudi javnost opozarjamo na to. Ampak vsak od nas mora opraviti svoj delež in ko govorim o vsakem od nas, govorim o občinah in govorim seveda o državi. Hvala lepa.
Hvala, gospod minister. Gospod poslanec, postopkovni predlog, predvidevam.
Hvala lepa. Želel bi samo povedati, da je to pomembno vprašanje, za katerega predlagam, da opravimo na prihodnji seji Državnega zbora obravnavo. Dejstvo je namreč, da iz občine, iz katere izhajam, je samo demografija in razširjen predmetnik ter drugi normativi in standardi zahtevajo več kot 5 milijonov vlaganj samo v osnovne šole. Občine imajo praktično prav na področju osnovnega šolstva in vrtcev ogromne potrebe in obveze financirati nove prostore. S temi sredstvi ne razpolagajo. Danes je v osnovnih šolah v prvem, drugem, tretjem razredu 28, celo do 30 otrok. Ogromno jih je s posebnimi potrebami, ki rabijo dodatne pomoči. Preprosto šole in vrtci postajajo nedostopni in bodo še bolj nedostopni, če se bo število otrok zaradi povečane metraže na otroka, koliko kvadratnih metrov mora biti do njega, se bo moralo število otrok zmanjšati in bo manj prostora v javnih vrtcih, ki bodo postali nedostopni za starše in bo prišlo tukaj do diskriminacije. Tukaj mora država, Državni zbor mora do tega postaviti en resen odnos. V tem smislu resen odnos, ker gre tukaj za ene zakonske obveze, se pravi zagotavljanje šolskega in vrtčevskega prostora, ki ga moramo zagotavljati in s tem zagotoviti dostopno javno mrežo vrtcev in osnovnih šol v Sloveniji. Ne samo reči, da smo za to, da smo zagovorniki javne mreže, ampak je treba za to zagotoviti tudi pogoje. Jaz razumem, računam, da boste pregledali podatke o trenutnih prostorskih kapacitetah na šolah v Sloveniji v javni mreži, naredili tudi analizo glede na predmetnik in druge dejavnike, ki vplivajo na zasedenost tega osnovnošolskega prostora, da se bodo na ravni države morala zagotoviti dodatna sredstva za zagotovitve teh prostorov. Drugače ne vem, kako na resen način ta problem reševati. Mislim pa, da sva, spoštovani gospod minister, oba zagovornika dostopne javne mreže vrtcev in osnovnih šol. Dejstvo pa je, da država naslednji korak, to je zagotovitev potrebnih sredstev, mora zagotoviti. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  O vašem postopkovnem predlogu bomo glasovali v sredo v sklopu glasovanj.  S tem prehajamo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, na 13. vprašanje današnjega dne. To je na odgovor mag. Andreju Rajhu v zvezi z izvajanjem predmeta Opisne geometrije. Gospod minister, izvolite.
Jernej Pikalo
Hvala lepa, gospod predsednik. Gospe in gospodje, kar se tiče vsebine posamičnih strokovnih predmetov, je po eni strani seveda prav, da nanje politično opozorimo, ampak jaz mislim, da kateri koli strokovni predmet ali vsebina katere koli stroke bi bila pa zelo napačna, če bi se določala v Državnem zboru, pa seveda tudi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Jaz si ne predstavljam, da bi politiki odločali o tem, ali naj bo trigonometrija ali naj bo opisna geometrija, ali naj bo to ali naj bo ono. Tako kot si ne predstavljam pri slovenščini, da bi potem z glasovanjem, z večinskim glasovanjem ali celo na ministrstvu, kjer tega nimamo, določali, ne vem, postmodernost, postmoderna še pride notri ali ne pride, ali pride Trubar, v kakšnem obsegu in tako naprej. To je samo tako kot nek generalni okvir.  Jaz moram reči na nek način, da delim vašo skrb, kar se tiče tega predmeta. Pa ne samo tega predmeta, na splošno vsebin, ki se spreminjajo v programih strokovnega in poklicnega izobraževanja. Ampak tu po moje in tudi v skladu z zgledom drugih držav imamo tako narejeno, da se te vsebine spreminjajo glede na potrebe zunanjih deležnikov. V veliki meri namreč pri strokovnem in poklicnem izobraževanju in pri pripravi teh programov pripravljavci, to pa je Center za poklicno izobraževanje, ne Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, kot po navadi večina ljudi misli, ampak je to Center za poklicno izobraževanje, sodelujejo z zunanjimi deležniki. To ni samo gospodarstvo – je seveda gospodarstvo, ampak je pa še marsikdo drug. Tisto, kar mi opažamo, je, da če določene vsebine gredo, zelo po domače rečeno, ven iz nekega predmeta ali predmetnika, je to zato, ker je očitno, da v neki širši družbi zanje ni bilo več izkazane potrebe. In to je edini način, za katerega si jaz predstavljam, da je teh vsebin zdaj manj v teh predmetih. Isto vprašanje je, mene so o tem že poučili, na primer trigonometrija in GPS. Meni so razložili, da so trigonometrijo včasih imeli zaradi tega, ker je bilo treba določati površine, ker je bilo treba določati polja, ker je bilo treba določati eno celo vrsto stvari, pa ni samo zato, tudi za določanje smeri na morju. Ampak z razvojem tehnologije tega na ta način ne potrebujemo več. Je pa veliko vprašanje, ali morajo naši dijaki to znati zaradi njihovih sposobnosti, in to, kar je bilo vaše poslansko vprašanje, da je zaradi njihovih sposobnosti prav, da to znajo. Jaz tudi nisem zagovornik tega, da je v programih strokovnega in poklicnega izobraževanja, posebej poudarjam te programe, zgolj in samo tisto, kar neka širša okolica želi. Še vedno je neka splošna izobrazba. In pri opisni geometriji je vprašanje orientacije v prostoru, je vprašanje ne nazadnje tudi predstav in tako naprej.  Tako je edini odgovor, ki vam ga lahko dam, da tisti, ki so deležniki v tem procesu – in ne pozabiti, v programih strokovnega in poklicnega izobraževanja je 20 % tako imenovanega odprtega kurikula, ki ga deležniki v sodelovanju s CPI določajo – seveda je tako, da se očitno te vsebine ne eno leto, ampak več zaporednih let več deležnikom niso zdele pomembne. Meni se še vedno, če me čisto osebno vprašate, ampak jaz nisem strokovnjak za to, meni se še vedno zdijo pomembni, res pa je, da jih poučujemo trenutno samo na eni šoli, to je na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor. S tega vidika bi tudi želel, da se tam ohrani. Ampak nisem jaz tisti, in bi bilo narobe, če bi bil jaz tisti, ki bi določal, kaj je vsebina posamičnega izobraževalnega programa. Hvala lepa.
Hvala, gospod minister. S tem prehajamo na vprašanja poslank in poslancev v prvem krogu.  Prvi imate besedo gospa Suzana Lep Šimenko za odsotnega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo gospoda Zdravka Počivalška. Izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni z moje strani.  Na problematiko obmejnih območij preko poslanskih vprašanj, s sklicevanjem sej in tudi iz svojih razprav tako rekoč opozarjam že od začetka, odkar sem v Državnem zboru, to je nekje že okoli pet let. Zato verjamem, da sem delček tudi sama pripomogla k temu, da so ne nazadnje tudi na Vladi, na Ministrstvu za gospodarstvo ugotovili, da so obmejna območja tista, ki dejansko potrebujejo posebno pozornost. Ustanovili ste delovno skupino, ki naj bi pripravila ukrepe za obmejna problemska območja, v to območje je pa zajetih kar 84 občin v Republiki Sloveniji. Vemo, da so to območja, ki so vsa bistveno pod povprečjem razvitosti Slovenije in so to dejansko območja, kjer je tudi demografska slika zelo slaba.  Zdaj pa če to nekako ilustriram na območju Haloz, ki tudi spadajo med obmejna problemska območja, ki jih sama zelo dobro poznam. Haloze so območje z izjemnim potencialom. Gre za gričevnato območje, kjer so večinoma majhne kmetije, ki imajo obdelovalno zemljo na zelo strmem pobočju. Ker ljudje enostavno s kmetovanjem tam ne morejo preživeti, se mlajše generacije s tega območja odseljujejo in tako smo dejansko priča veliki depopulaciji že zadnjih kar nekaj desetletij. Žal pa je delovnih mest izven kmetijstva tudi v neposredni bližini Haloz izjemno malo. Haloze niti niso še v celoti pokrite z internetom, kar je ne nazadnje tudi osnova, da mlajše generacije na tem območju ostajajo. Če pogledamo številke. Leta 1961 je tu živelo več kot 17 tisoč prebivalcev, govorim samo o hribovitem delu, ne ravninskem, v letu 2019 jih je nekaj čez 11 tisoč. V letu 1961 so bile 4,3 osebe na gospodinjstvo, danes imamo zgolj 2,3 osebe. Kar 39 % je gospodinjstev, v katerih živi ena sama oseba. Mislim, da so te številke več kot zgovorne.  Zato ministra za gospodarstvo sprašujem:  Kako daleč ste s pripravo ukrepov za problemska obmejna območja, za katere ukrepe gre, kakšna je časovnica izvedbe teh ukrepov in kje boste zagotovili finančna sredstva, saj vemo, da v proračunu za leti 2020 in 2021 niso zagotovljena?  Verjemite mi, da bom storila vse, kar je v moji moči, da ne bo šlo zgolj za ukrepe in zgolj za neke aktivnosti delovne skupine, ampak da se bodo dejansko na tem območju začele stvari spreminjati.  Prosim za ustni odgovor na naslednji seji. Hvala.
Hvala, gospa poslanka.  Minister bo obveščen, da pričakujete, da na 15. seji, v ponedeljek, ustno odgovori na vprašanje.  Dr. Franc Trček, imate vprašanje za dva ministra, za ministra za finance dr. Andreja Bertonclja ter ministra za javno upravo Rudija Medveda. Izvolite, gospod poslanec.
Hvala lepa, predsedujoči. Lep pozdrav peščici v dvorani prisotnih!  Moje vprašanje je podobno kot vprašanje predhodnice. Mi imamo 40 % naših občin razvojno ogroženih, to je več kot pol teritorija. V petek, 13., smo imeli 11. izredno sejo na pobudo Levice Odbora za zadeve EU, kjer smo se pogovarjali glede kohezije. Tudi sam državni sekretar z MGRT gospod Cantarutti je rekel: »Ja, glejte, saj če gremo gledat neke zakone iz stare države,« in jih je našteval iz 70. let, »so ta območja še vedno ogrožena.« Pa lahko bi svoje vprašanje tako postavil kot: vse naše Haloze, vse naše Bele krajine, vse naše ne Ljubljane, vsi naši Maribori. Imeli smo neke valove privatizacij, zadnja, ki se jo je prijel vzdevek tajkunska. Potem imamo neko razprodajo tujim kapitalskim skladom nekoč naših podjetij, ki jih je ustvarilo delo minule generacije. Potem imamo zgodbe, če navedem samo primer NKB Maribor, 2013, država dokapitalizira s 870 milijoni, 2016 prodamo skladu Apollo za 250 milijonov in EBRD taisti Apollo istega leta plača 53 milijonov dolarjev odškodnine, citiram, »zaradi zavajanja investitorjev in prikritega zaračunavanja provizij svojim strankam iz ZDA.« Apollo in EBRD v zadnjih dveh letih iz NKBM potegneta ven za okrog 100 milijonov evrov dividend, hočeta jo prodati za 650 milijonov. Potem imamo takoj znižanje števila zaposlenih zaradi optimizacije, imamo sesutje informacijskega sistema, izčrpavanje bank, zapiranje poslovalnic zlasti na teh področjih, ki jih je Suzana prej omenjala, združevanje Abanke in NKBM. Imamo neke resne uvide, da naj bi se centrale selile v Ljubljano. Podobno bi lahko govoril o Gorenju. V Mariboru se šepeta tudi okrog zavarovalnice, ki je zdaj Sava po novem. In zakaj naslavljam na vaju dva? Ker zame je minister za finance tudi minister za politično ekonomijo neke družbe, Ministrstvo za javno upravo ima pa tudi svoj del, ki se ukvarja z lokalno samoupravo in regionalnimi zgodbami. Mi imamo še nekaj tega, kar imenujemo naša srebrnina. Ene strateško definirane, druge nelastnine.  V tej luči me zanima:  Kako se bomo soočili s to problematiko in ne ravnali več tako nespametno, ker dejansko prihajamo v stanje, ali si v Ljubljani ali te ni?  Že Maribor postaja, žal, skozi tako nepolitiko periferija. Se že v naprej zahvaljujem za odgovore.
Hvala, gospod poslanec.  Gospoda ministra, sama se odločita, kdo govori prvi.  Izvolite.
Andrej Bertoncelj
Bom pa jaz začel. Spoštovani poslanec, dr. Trček, ja, leta 2013 je bil ta seznam petnajstih družb za privatizacijo. Vmes so bile tudi pobude proti, bile so pobude za v parlamentu. Ampak vse je bilo potrjeno v Državnem zboru. Jaz sem že uvodoma povedal, ker je to pravzaprav danes tretje vprašanje, ki se nanaša na področje korporativnega upravljanja, da Ministrstvo za finance je resda pristojno za SDH, ampak pri korporativnem upravljanju smo mi v tem okviru, kar se tiče zavez, načina, kako upravljamo v skladu z mednarodnimi smernicami, tudi zelo jasno napisali, predvsem pa v zakonu o državnemu holdingu, da ravno želimo v tem delu politiko ločiti od upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije. Težko pa komentiram predvsem za nazaj vsako posamezno transakcijo, privatizacijo. Mislim, da ne bi bilo korektno s strani ministra za finance, pa tudi zelo neobičajno.  Lahko pa povem svoje načelno stališče. Ločim samo med dobrimi in slabimi lastniki. Ali je domač ali tuj, meni je pomembno, da je dober. Ali je zasebno ali je državno lastništvo, meni je pomembno, da se s tem dobro upravlja. So pa načeloma, to nas pa teorija uči, to pa se verjetno oba tudi kot univerzitetna učitelja strinjava, da so privatizacije ali prestrukturiranja na listi takrat, kadar se s posameznimi družbami verjetno ni najbolje upravljalo, v redkih izjemah Če so se pa zelo dobro upravljali, je pa ta kupnina zelo zelo visoka. V tem primeru ste navedli drugačne primere.  Še enkrat, z našega stališča, glede na to, da je za nas pomembno, da se to čim bolje upravlja, v okviru tega se to upravlja v Slovenskem državnem holdingu, se ti donosi povečujejo. V tem delu se pa tudi vloga konča. Po zakonu o Slovenskem državnem holdingu je bil upravitelj in prodajalec v tem primeru izključno Slovenski državni holding.
Hvala, gospod minister.  Gospod minister Rudi Medved, izvolite.
Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predsednik!  Če nadaljujem, omenili ste, neenakomeren razvoj Slovenije, zanemarjanje obmejnih območij. Z eno besedo pravzaprav ste načeli problem centralizacije v Sloveniji. Jaz prihajam iz okolja, prihajam s podeželja, in sem že iz osnove proti vsakršni centralizaciji. Tudi na prejšnjem delovnem mestu sem imel s tem grenke izkušnje in tudi bili smo glasni proti centralizaciji v smislu, da se vse od odločanja do gospodarske moči seli v Ljubljano. Tam, kjer imam pristojnosti kot minister za javno upravo, to je predvsem kar zadeva delovanje javne uprave kot servisa državljanom, v bistvu to politiko preprečevanja centralizacije ali pa, če hočete, tudi decentralizacije tudi uresničujem. Mi na primer imamo dobro organiziran in razvejan sistem upravnih enot kot servisa državljank in državljanov. V preteklosti je bil precej močan proces ukinjanja krajevnih uradov, torej preprečevanja dostopnosti državljanov in državljank do storitev. Mi smo ta proces ustavili in pravzaprav gremo zdaj v drugo smer. Mi ponovno odpiramo krajevne urade. Kar nekaj jih imamo v načrtu odpreti tudi v prihodnjem letu, ta proces pa smo letos že začeli. Večkrat sem tudi javno povedal, da sem absolutno proti ukinjanju oziroma zapiranju tudi drugih uradov državnih organov po Sloveniji, če omenim finančno upravo ali pa geodetsko upravo in še katero bi lahko omenil.
Hvala gospod minister.  Gospod poslanec, imate možnost za dopolnitev. Izvolite.
Hvala.  Že od začetka politične kariere poslušam ta izgovor korporativnega upravljanja. Veste, že od leta 2015 sem imel to srečo, da sem se v Oslu lahko dobil z njihovo državno sekretarko za državno lastnino. Veste, to ni izgovor, da država nima nekih interesov. Seveda sem proti temu, da se lomasti na način, kot se lomasti po Petrolu ali Telekomu, pa tam korporativno upravljanje ni izgovor. Ampak dejansko mi prehajamo v neko stanje centralizacije, ki je škodljivo tudi za ljubljansko urbano regijo. Kot večkrat povem, ker tudi Ljubljana postaja vedno bolj potem sama vase zagledana. Na ta način nam najbolj izobražen del delovne sile po drugi strani pobira tudi tujina. Tudi skozi to je treba misliti in regionalizacijo in upravljanje premoženja, ki je v skupnostni lasti, če se tako izrazim, delno ali v celoti. Mi imamo tudi velik problem, kar nas opozarjajo neki naši strokovnjaki, ki so se malo ozrli v tujino, da se tudi te prodaje naredijo tako, da ni nekih zavezujočih uzanc. Saj načeloma se nekaj obljubi, ampak potem v končni instanci je prej izsiljevanje države, če ne boste dali še pa še penez, bomo to zaprli. Verjetno bo to zdaj neko pogojevanje fabrike televizorjev v Velenju ali ne. Vedno znova je neko pogojevanje Revoza in še bi lahko našteval. Skozi tako nepolitiko, če hočete, skozi tako politično ekonomijo dobesedno izgubljamo vsi. Z odgovoroma nisem zadovoljen, daleč od tega.
Spoštovana predstavnika Vlade, imate možnost odgovoriti. Izvolite. Ne želita.  Gospod poslanec, imate še enkrat besedo za postopkovni predlog.  Izvolite.
Ali želita konkretna ministra odgovarjati ali ne, po 110. členu Ustave katerakoli vlada mora odgovarjati državnemu zboru, ki je zakonodajno telo. Dejansko je naša domača naloga, da premislimo drugačno politično ekonomijo in tudi drugačen odnos do lastnine v tej družbi in državi tudi na način, ki ne bo kršil 14. člen Ustave. Če si greste prebrat 14. člen ustave, če ga prevedemo v ljudski jezik, to pomeni, kot pravimo v Beli krajini, da ne glede čigav si in od kod si, bi moral imeti enake možnosti. Kolegica Suzana je prej govorila o Halozah, jaz bi lahko govoril o Beli krajini, Koroški, o Mariboru, če imamo mi situacijo v Mariboru, katerikoli župan bo župan, da si že v startu petnajst milijonov v minusu, ker nimaš zagotovljena sredstva za neke obvezne naloge, če imamo težavo z dvema ločenima operativnima programoma, ki jih imajo vse držav e razen Estonije, imamo potem neko resno težavo glede družbenoprostorskega modela razvoja, ki takšen, kot je, je zgrešen. Kraji, ki so bili nerazviti v času mojega rojstva, mojega otroštva, 3. 1., bom star 51 let, so še vedno nerazviti, so še bolj nerazviti. Dogaja se nam centralizacija, ki ne bi bila potrebna. Imamo napoved selitve cele vrste firm v Ljubljano tudi iz razloga, ker je tudi onkraj, spoštovana ministra, te basni o korporativnem upravljanju naše gospodarstvo očitno politizirano preveč na tisti slab način, tudi zaradi tega, ali si v Ljubljani ali te ni. In potem se ti upravičeno postavlja že vprašanje v Mariboru, ali sem jaz državljan te države samo za davke plačevat, kaj šele v mojih rojstnih Ziljah v Beli krajini. Več kot očitno potrebujemo resno, splošno, vsebinsko usmerjeno razpravo o tej tematiki, ki jo tudi v skladu s Poslovnikom zahtevam in upam, da bo izglasovana in da jo bomo imeli na naslednji seji. Hvala.
Spoštovani gospod poslanec, o vašem proceduralnem predlogu glasujemo v sredo v okviru glasovanj. Sedaj smo pri 16. vprašanju, gospa Lidija Divjak Mirnik, ministru za zdravje, gospodu Alešu Šabedru. Izvolite, gospa poslanka.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav spoštovani ministri, kolegice, kolegi! Tako se glasi moje poslansko vprašanje. Spoštovani gospod minister, Univerzitetni klinični center Maribor je ena izmed največjih zdravstvenih ustanov v Republiki Sloveniji in najpomembnejša zdravstvena institucija na območju severovzhodne Slovenije. Poleg zdravstvene oskrbe sta v omenjeni instituciji zelo pomembna tudi izobraževalna in raziskovalna dejavnost. Naziv učne bolnišnice je bil UKC Maribor podeljen že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, danes pa predstavlja učno bazo za vse poklice zdravstvenih in nezdravstvenih delavcev, dodiplomskih in tudi podiplomskih študentov. Prav tako ima UKC Maribor vzpostavljeno tudi tesno sodelovanje z različnimi zdravilišči po vsej Sloveniji, v njem pa se nahajajo tudi sedeži zelo različnih društev, katerih namen je združevanje bolnikov, da bi lažje spoznali svojo bolezen in se naučili ravnati ter živeti v novih okoliščinah. Nesporno dejstvo torej je, da je UKC Maribor izjemno pomembna institucija. Žal pa so dolga leta varčevanja v instituciji, tudi zaradi takratnega vodstva, začela terjati svoj davek tako na področju kadrov kot tudi na področju opreme in prostorov. Zato so vlaganja v UKC, kot tudi v ostale slovenske bolnišnice, seveda nujna. Pri tem je treba poudariti, da so sredstva za investicije v zdravstvo, žal omejena, tako kot vsepovsod. Za leto 2020 samo 19 milijonov, kot vemo. V javnosti se večkrat pojavljajo očitki, da Ministrstvo za zdravje ne spodbuja investicij v najpomembnejšo zdravstveno institucijo v severovzhodni Sloveniji. V izogib nadaljnjim okoliščinam v zvezi s tem vas, spoštovani gospod minister, sprašujem: Koliko sredstev je ministrstvo v letošnjem letu namenilo za investicije v UKC Maribor in za katere projekte?  Investicije v katere projekte so s strani ministrstva še predvidene in koliko sredstev boste namenili za te projekte?  Kolikšna je skupna vrednost investicij za projekte UKC Maribor, ki so že bili realizirani in katerih realizacija je še predvidena v naslednjih letih? Najlepše se vam zahvaljujem. Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka, za vaše vprašanje. Gospod minister, na razpolago imate 5 minut. Izvolite.
Aleš Šabeder
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Spoštovana gospa poslanka, kot ste že sami v svojem vprašanju navedli, da pravzaprav pri investicijah v Univerzitetni klinični center Maribor v zadnjem času v javnosti prihaja do dezinformacij o višini investicij. Na vaša vprašanja vam bo poskušal odgovoriti zelo natančno oziroma do centa natančno. V letu 2019 je ministrstvo v UKC Maribor investiralo v zamenjavo 16 anestezijskih aparatov za različne oddelke UKC Maribor v skupni vrednosti 686 tisoč 585,50 evra; dobavo petih posteljnih enot za intenzivno terapijo na oddelku kardiokirurgije s pripadajočimi monitorji, respiratorji in infuzijskimi črpalkami v skupni vrednosti 592 tisoč 512,88 evra, v zamenjavo dveh mobilnih aparatov za nevronavigacijo na oddelku ORL in oddelku nevrokirurgije, ortopedije v višini 439 tisoč 932 evrov, v dobavo mobilnih rentgenskih aparatov za potrebe slikanja po oddelkih UKC Maribor v skupni višini 274 tisoč 596,60 evra. Skupna vrednost že v letu 2019 zaključenih projektov je 1 milijon 993 tisoč 626,98 evra. Trenutno so v teku še nabave opreme v skupni vrednosti 6 milijonov 344 tisoč 955,56 evra. Potekajo postopki za nabavo 2 naprav za računalniško tomografijo, nakup in namestitev novega koronarografskega aparata s pripadajočo opremo v nove prostore na oddelku kardiologije in angiologije, nakup naprave za magnetno resonanco 1,5 T na radiološkem oddelku, zamenjavo angiografskega rentgenskega aparata »bi plane« na radiološkem oddelku.  Poleg postopkov za nabavo opreme potekajo tudi postopki za izvedbo investicijskih projektov. Izvedba gradbeno-obrtniških del za vgradnjo gasilskega požarnega dvigala in predelavo požarnih sektorjev na stolpnici UKC Maribor, za katero so predvidena proračunska sredstva v višini 4 milijone in 800 tisoč evrov. Širitev enote za intenzivno nego in terapijo na Kliniki za pediatrijo v UKC Maribor, za katero ministrstvo zagotavlja sredstva v višini 968 tisoč 13 evrov in preselitev oddelka za pljučne bolezni na lokacijo UKC Maribor, Ljubljanska cesta 5, v okviru katerega bo ministrstvo skladno z dogovorom z vodstvom UKC Maribor zagotovilo vsaj sredstva za drugo fazo investicije v višini 2 milijona 656 tisoč 618,98 evra. Skupna vrednost projektov, ki se bodo realizirali v letih 2020 in 2021, je 14 milijonov 769 tisoč 587,54 evra. V ta znesek ni vključena tretja faza preselitve pljučnega oddelka v višini 2 milijona 549 tisoč 315,81 evra. Želel bi pa poudariti, da je bil UKC Maribor v preteklosti do javljanja potreb za investicije na Ministrstvu za zdravje zelo neaktiven. Predvideni plan integriranih proračunskih sredstev, namenjenih za investicije v zdravstvo, je za prihodnje leto, kot ste že sami uvodoma povedali, 19,4 milijona evrov za vse zdravstvene zavode v Republiki Sloveniji in za leto 2021 30,5 milijona. Ta sredstva morajo zadoščati za vse najbolj kritične potrebe javnih zdravstvenih zavodov, ki so v lasti Republike Slovenije. Če sem pa prav izračunal, bomo pravzaprav za UKC Maribor v letih 2020 in 2021 dali približno 35 % vseh razpoložljivih sredstev za investicije. Hvala.
Hvala lepa, minister. Gospa poslanka, izvolite dopolnitev.
Hvala lepa. Hvala, minister, za te natančne informacije in zneske. Ker se v medijih res pojavljajo zelo špekulativni zneski oziroma informacije, bi vas samo v tem dodatnem poprosila, če mi lahko tole tudi pisno pošljete. Hvala lepa.
Hvala. Minister, želite kaj dodati? Ne. Potem nadaljujemo s poslanskimi vprašanji. Gospa Alenka Jeraj bo postavila vprašanje ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu. Izvolite.
Hvala lepa. Minister, pozdravljeni, in tudi vsi ostali. V medijih smo prebrali pa tudi moja kolegica je že spraševala v zvezi s Srednjo šolo za oblikovanje in reševanjem lokacije, kje bo šola potem, ko se bodo ti prostori namenili Mestni občini Ljubljana. Jaz sem vam poslala sicer tudi pisno poslansko vprašanje in vas zaprosila za pismo o nameri, žal ga še nisem dobila, tako da ne morem vedeti kaj o njem, verjetno mi boste pojasnili, bi pa v vsakem primeru prosila, da mi to pismo o nameri tudi posredujete.  V pismu se dogovarjate o menjavi oziroma ureditvi lastništva nekaterih državnih parcel oziroma objektov in objektov ali parcel Mestne občine Ljubljana. Vemo, v tem sklopu je najbrž še kaj drugega, bomo pač videli, ko bomo pismo dobili. In ena izmed njih je Srednja šola za oblikovanje, ki naj bi se iz prostorov Križank preselila na Roško cesto. Številke oziroma datumi, ki o tem govorijo, so po mojem občutku zelo optimistični, zato bi vas prosila za nekaj pojasnil.  Ali drži, da bo prišlo do selitve Srednje šole za oblikovanje in fotografijo in kdaj?  Vi ste sicer nekajkrat že izjavili, da do avgusta leta 2022, ampak, kot rečeno, se mi zdi to zelo optimistična napoved, glede na to, da vemo, koliko časa v tej državi traja samo, da dobiš kakšno soglasje in dovoljenje, vi pa nimate niti še spremenjenega občinskega podrobnega prostorskega načrta, kar bo sicer spreminjal gospod Janković v svojem mestnem svetu in verjetno s tem ne bo težav, vendar preden do tega pridemo, morajo biti stvari kar daleč pripravljene in šele potem se lahko v nadaljevanju izvaja tudi druge stvari. Vemo, da novih prostorov tam še ni. Kaj ste v tem času že naredili, da se bo to zgodilo? Ali se ob tej selitvi oziroma prestavitvi ne skriva tudi kak načrt, da se posamezne programe priključi drugim srednjim šolam, na primer medijski? Kaj se bo zgodilo, če po teh vaših optimističnih napovedih 1. 9. 2022 ne bo zgrajena nova šola oziroma novi prostori za to šolo? Če se boste zavezali, da bodo Križanke zapustili takrat, in se to ne bo zgodilo, vemo, da gospod Janković ni kakšen prijazen palček, ampak bo pač zadevo izselil, če bodo to postali njegovi prostori – kaj se bo v tem primeru zgodilo? Upam, da spet ne delamo samo usluge gospodu Jankoviću, namesto da bi skrbeli za dobrobit države, ministrstev oziroma v tem primeru dijakov in učiteljev na Srednji šoli za oblikovanje.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Jernej Pikalo
Hvala lepa. Jaz se gospe poslanki seveda zahvaljujem za to vprašanje. Tokrat je drugič, da v tem državnem zboru o tem govorimo, ampak moram reči, da hvala, vseeno. To, kar ste rekli na koncu, je zame najpomembnejše. Na eni strani varnost in pa zdravje zaposlenih in pa dijakov. Nič ne more iti preko tega in nič ne more iti, da bi nekaj bilo glede tega narobe. Jaz si sam ne predstavljam, pravzaprav me stiska še kje drugje kot pri srcu, da bi glede varnosti in zdravja dijakov v tem konkretnem objektu šlo kaj narobe. Da je ta objekt, ki je v večinskem lastništvu Mestne občine Ljubljana, potresno ne najboljši, vemo. To nam kažejo študije, ki smo jih tudi skupaj naročili že v prejšnjem mandatu, ne v mojem mandatu, ampak v prejšnjem mandatu z Mestno občino Ljubljana. To je eno. Dva, tisto, kar je izjemno pomembno, in je, vsaj kar se Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport tiče, tudi ena od vrhovnih vrednot, je pa seveda kakovost sodobnega pouka v sodobnih prostorih. Sodoben pouk lahko pač poteka v prostorih, ki so funkcionalno za to namenjeni. Prej se boste spomnili, da je kolega poslanec Cigler govoril o tem, kakšne so pravzaprav nove zahteve in kaj je vse potrebno glede prostorov urediti. Tukaj pa imamo prostor, ki je spomeniško zaščiten, ki seveda ne dopušča nobenih dozidav, prezidav in tako naprej, in seveda gre predvsem za to, da je mestna občina večinska lastnica. Zaradi tega že sedaj, že v tem trenutku Srednja šola za oblikovanje in fotografijo posluje na treh lokacijah. Ena je v Križankah, torej na Gosposki 18, druga je v stavbi Ekonomske srednje šole na Roški 2, in kot tretje se za izvajanje športne dejavnosti uporabljajo telovadnice Športnega društva Tabor, kar vemo, da je na Taboru 13. Te dislocirane enote niso posledica ničesar drugega kot zgolj in samo potrebe po prostorih, zato ker na lokaciji Križank teh prostorov preprosto ni. Izvedba na treh lokacijah seveda povzroča dodatne stroške, otežuje organizacijo in izvajanje izobraževalne dejavnosti, nenazadnje tudi izrabo delovnega časa zaposlenih. Poleg tega je tisto, kar sem vam rekel že na samem začetku, torej tudi funkcionalna zasnova teh prostorov ne ustreza več sodobnemu pouku. In še nekaj je, to, kar naši dijaki in šola za oblikovanje in fotografijo uporablja sedaj v Križankah, močno presega okvire lastništva Republike Slovenije. Mestna občina nam dovoljuje, seveda v skladu z dogovorom, da Srednja šola za oblikovanje in fotografijo uporablja več prostorov, kot jih je v lastništvu Republike Slovenije.  Če greva naprej – kaj pa so načrti? Načrti so tisto, kar ste sami rekli, torej da bi v tistem kompleksu ob Roški cesti združili ne samo Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, pač pa tudi Akademijo za likovno umetnost, tam uredili telovadnico, sodobno telovadnico kot temu pritiče, uredili tudi zunanje nepokrite športne površine, tudi parkirna mesta za zaposlene, obiskovalce in tako naprej. Ne bom rekel, da nimate prav. Ampak res smo pristopili glede te ambicioznosti, kot ste vi rekli, ampak vseeno brez ambicioznosti pri OPPN, pri urbanističnem načrtu, pri urbanistični zasnovi in tako naprej, jaz mislim, da je ključno, da delamo in da gre seveda v smeri tega, da bi ta projekt na Roški cesti čim prej zaživel. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod minister.  Gospa poslanka, želite dopolnitev odgovora?  Izvolite.
Hvala lepa. No, minister, jaz bi vseeno rada videla pismo o nameri, da vem tudi, ali ste se v tem pismu kaj obvezali. Ker, kot rečeno, je že fino, da smo ambiciozni, ampak če smo pa malo pretirano in damo take roke, ki so neuresničljivi, potem to ni več ambicioznost, ampak je v bistvu zanka okrog vratu, ker si boste pač nekaj na drugem koncu, torej vas bo nekdo lahko na ta način, ne bom rekla izsiljeval, ampak takrat bodo mogoče oni že imeli načrte za sanacijo Križank in bo potem treba vreči srednjo šolo ven. In bo morala iti, ker bodo imeli gradbeno dovoljenje in bodo morali pač začeti z deli. Idealni so seveda novi, lepi, kvalitetni in dovolj veliki ter funkcionalni prostori. Seveda si šola za oblikovanje to samo želi in vsi skupaj z njo. Vendar pa sem vas jaz vprašala, kaj je že narejenega, razen to pismo o nameri. Kako daleč smo s tem? Veste, samo reči, »bomo naredili nekaj novega«, povedal ste veliko stvari, ki se bodo tam zgodile, ampak na papirju pa v resnici očitno še nimamo nič kaj takega.  Kaj se bo tudi zgodilo, če prvega septembra 2022 tam šole ne bo, kje bodo potem ti dijaki in kje bo šola? Mi smo sprejemali nekaj časa nazaj oba proračuna za leti 2020 in 2021. Jaz se ne spomnim, da bi bilo tam prav veliko sredstev za to namenjenih. Še več, za gradnjo srednjih šoli imamo, mislim da, 5 milijonov oziroma z amandmajem je bilo potem še dodanih 5 ali 6. Kar pa najbrž niti za eno šolo ni, kaj šele za več, ko ste v enem od prejšnjih odgovorov rekli, da bi morali več dati za vrtce, šole in tako. S tem se vsi strinjamo, ampak zakaj potem niste tega predlagali v proračunu? Če denarja ni in ni tega v načrtu razvojnih programov, se to ne bo zgodilo.  Povejte mi: Kje v proračunu so ta sredstva namenjena?
Hvala lepa. Gospod minister, želite besedo?  Izvolite.
Jernej Pikalo
Hvala lepa. Inštrument pisma o nameri izraža točno to, kar je, torej namero. In ni – in to pravniki vedo – pravno zavezujoč dokument. To je eno. Tudi v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju se seveda s pismom o nameri nič ne počne. Tisto, kar bo potrebno za vsako od teh nepremičnin, je poseben pravni posel, ki ga bo prej seveda morala odobriti, in tako to je, Vlada Republike Slovenije. Za vse bo morala biti pripravljena dokumentacija, ki bo skladna s predpisi o javnih financah in o ravnanju s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti. To je glede pisma o nameri.  Drugič. Kar se tiče tistega, kar se že sedaj počne, potekajo priprave za izvedbo urbanističnega natečaja. OPPN se bo potem na podlagi tega začel tudi spreminjati. Seveda lahko rečemo, da gre počasi. Seveda lahko rečemo, da v tej državi neki postopki potekajo dolgo. Ampak tukaj je tudi moja zaveza, da nikogar ne bomo metali ven, dokler vse druge stvari ne bodo pripravljene. Če kaj, potem le tisto velja, kar sem rekel na začetku, in to je kvalitetna izvedba pouka. Kvalitetna izvedba pouka seveda ni, da damo šolo ven iz Križank in potem jo razselimo in celo to, kar ste omenjali, pa jaz prvič slišim, moram reči, da bi celo programe priključili neki drugi šoli. To prvič slišim, ne vem od kod ta ideja, ker vsekakor ta ideja nikoli ni bila del kakršnegakoli pisma o nameri. Zatorej stvari, kar se tiče dokumentacije, prostorske in lokacijske dokumentacije, potekajo. Drugič, obenem tečejo priprave za to, da bi vse stvari pripravili tudi glede sedanjih Križank in zato seveda, da bodo na koncu dijaki in zaposleni imeli čim bolj optimalne pogoje za delo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospa poslanka, imate postopkovni predlog.  Izvolite.
Jaz skladno s Poslovnikom predlagam, da o odgovoru ministra opravimo razpravo.  Očital mi je neke zgodbe, o katerih on nič ne ve. Veste, če se zadeve ne delajo transparentno, potem se hitro rodijo kakšne zgodbe in zgodbice. Če bi pač vedeli, kaj se pripravlja, kako se pripravlja, če bi bilo vodstvo šole seznanjeno in recimo vključeno v vse te postopke, potem verjetno do tega ne bi prihajalo. To je eno.  Jaz si vseeno želim videti to pismo o nameri, ne glede na to, če ni tako zelo obvezujoče. Ne vem, zakaj bi bila to skrivnost, ker se bo spet pri kakšni drugi stvari potem rodila kakšna zgodba. Dajte to na mizo in se bomo pogovarjali o tem. Morda se lahko tudi skupaj najde kakšno boljšo rešitev, kot ste si jo vi zamislili. V vsakem primeru si pa želim, da bi imeli pred sabo eno časovnico, ne glede na vse. Vsak tak projekt zahteva neko časovnico s predvidnimi roki, kdaj se bo torej spremenil OPPN, kdaj se bo potem pridobivalo soglasja, v kakšen času smo sposobni potem dobiti gradbeno dovoljenje in tako naprej, ker potem se zelo hitro vidi, ko se od te časovnice začne odstopati, da tisto, kar sem vam povedala na začetku, da je to zelo optimističen načrt. Vi v dveh letih ne boste tega kompleksa zgradili, tako kot jaz danes tukaj stojim, če bi bili ne vem kaj, čarovnik, ker je to enostavno prekratek čas in preoptimistično zastavljen načrt.  Omenili ste še, da sanacija Križank ne dopušča nobenih dozidav, prezidav in tako naprej, ker je pač spomenik, normalno. Čeprav pri gospodu Jankoviću smo tudi to videli. On tudi lahko kakšne stvari spremeni, tudi če so spomeniško zaščitene in kaj podobnega. Taka da jaz mislim, da je stvar preveč pomembna tudi za vse druge, vseh drugih 18 lokacij, ki se s tem pismom o nameri urejajo, da si ne bi vzeli nekaj več časa in opravili o tem razpravo in pač dobili od ministrstva še dodatne dokumente. Pismo o nameri po upam, da bom dobila, glede na nekajkrat izraženo prošnjo. Hvala.
Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v okviru glasovanj 18. decembra.  Gospod Aleksander Reberšek je naslednji, postavil bo vprašanje ministru za Javno upravo gospodu Rudiju Medvedu.  Izvolite.
Najlepša hvala za besedo.  Spoštovani minister, Zakon o javnih uslužbencih v drugem poglavju določa načela sistema javnih uslužbencev. Poseben poudarek je dan načelu zakonitosti – javni uslužbenec vse javne naloge izvršuje zakonito v mejah ustave in zakonov –, strokovnosti – javni uslužbenec javne naloge izvršuje strokovno, vestno in pa pravočasno – in odgovornosti – za rezultate javni uslužbenec odgovarja za kvalitetno, hitro in učinkovito izvrševanje javnih nalog. Javni uslužbenec mora ravnati v smislu dobrega gospodarjenja tako, da učinkovito uporablja javna sredstva. V zvezi z delovanjem javnih uslužbencev je bil sprejet tudi kodeks ravnanja, ki še posebej izpostavlja, da se od javnega uslužbenca pričakuje, da opravlja naloge strokovno, vestno, nepristransko in kakovostno, pri tem pa upošteva le javni interes in konkretne okoliščine primera. Odgovoren je, da se izogiba vsakemu nasprotju interesa, bodisi da je to nasprotje resnično ali možno. Ohranjati in krepiti mora zaupanje javnosti v poštenost, nepristranskost in učinkovitost opravljanja javnih nalog. Javni uslužbenec je za kršitve disciplinsko odgovoren, lahko se ugotavlja njegova nesposobnost. Prav tako je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo povzroči delodajalcu pri delu ali v zvezi z delom, naklepno ali iz hude malomarnosti. Številni javni uslužbenci svoje delo opravljajo izjemno, zato je še toliko huje, ker v javnosti odmevajo številni primeri nestrokovnega dela posameznih javnih uslužbencev. Zdi se, da se v Sloveniji slabo uveljavlja inštitut njihove osebne odgovornost.  Spoštovani minister, sprašujem vas:  Koliko postopkov zaradi nestrokovnega, nevestnega in nepravočasnega dela javnih uslužbencev je bilo sproženih v letu 2018 in v letu 2019?  V koliko primerih se je ugotovila nesposobnost javnih uslužbencev v letih 2018 in 2019?  Koliko primerov disciplinske odgovornosti zaradi neupoštevanja nasprotja interesa javnih uslužbencev je bilo sproženih v letih 2018 in 2019?  Koliko primerov disciplinske odgovornosti za škodo, ki so jo javni uslužbenci povzročili delodajalcu pri delu ali v zvezi z delom, naklepno iz hude malomarnosti, je bilo uvedenih v letih 2018, 2019?  Koliko odpovedi zaposlitev javnih uslužbencev je bilo zaradi kršitev uvedenih v letu 2018 in 2019?  Za odgovore se vam zahvaljujem.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!  Tako kot pravite, gospod poslanec, seveda številne odgovornosti so naložene javnim uslužbencem in tudi zakonsko opredeljene. Za večino javnih uslužbencev lahko ugotovimo, da te odgovornosti izpolnjuje zgledno in v skladu s pričakovanji. Seveda pa je na zakonski podlagi mogoče te obveznosti, če so kršene in na kakršenkoli način že kršene, tudi ustrezno sankcionirati. Jaz vam bom navedel nekaj podatkov, zbranih od petka popoldan do danes, kolikor je pač uspelo. Ni Excelove tabele, da bi samo enter stisnil pa bi vam po teh kriterijih, ki ste jih vi navedli, lahko zdaj te podatke zreferiral. Smo se potrudili za sliko, da se vidi, da pravzaprav ni res, da se v javnem sektorju neodgovornega dela, kršenje discipline ali obveznosti ne da sankcionirati na način, da nekdo tudi izgubi službo, čeprav velja prepričanje, da je to v javnem sektorju skorajda nemogoče. Glede podatkov o konkretno vodenih postopkih o odgovornosti zoper javnega uslužbenca na Ministrstvo za javno upravo razpolagamo s podatki o vodenih postopkih odpovedi pogodbe o zaposlitvi in disciplinskimi postopki v organih državne uprave, ministrstev, vladnih služb, organov v sestavi ministrstev, upravne enote, ki jih ministrstvo lahko pridobi iz centralne kadrovske evidence organov državne uprave in iz evidence vodenih pritožbenih postopkov na komisiji za pritožbe iz delovnih razmerij. Glede na podatke Centralne kadrovske evidence organov državne uprave je bilo v letih 2017 in 2018, bom povedal zakaj v bistvu so za 2019 nepopolni v tem trenutku še podatki, naslednje število zaključenih postopkov, ki so imeli za posledico prenehanje pogodb o zaposlitvi javnim uslužbencem v organih državne uprave, in sicer: v letu 2017 odpoved pogodbe o zaposlitvi, torej dokončna odpoved o zaposlitvi, 26 primerov, v letu 2018 32 primerov. Glede vodenih postopkov odpovedi pogodbe o zaposlitvi in disciplinskih postopkov ministrstvo razpolaga s podatki o številu postopkov zoper javne uslužbence, ki jih je obravnavala vladna komisija za pritožbe iz delovnih razmerij javnih uslužbencev iz organov državne uprave. V letu 2018 je bilo obravnavanih 8 pritožb zaradi disciplinskih postopkov, enkrat težje, sedemkrat lažje kršitve, 20 pritožb za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, 9 pritožb za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Za leto 2019 postopki, ki bi pripeljali do odpovedi pogodbe, niso zaključeni. Lahko pa vam povem, da gre za 11 pritožb zaradi disciplinskih postopkov, 3 težje, 8 lažje kršitve, 16 pritožb za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, težje kršitve, in 3 pritožbe za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, lažje kršitve in razlog je nesposobnost. Za osem ministrstev smo uspeli pridobiti to dopoldne še podatke – za leto 2019 govorim – o tem, koliko postopkov zaradi nestrokovnega, nevestnega in nepravočasnega dela javnih uslužbencev je bilo sproženih v letih 2018 in 2019, torej iz povsem konkretnih razlogov, za osem ministrstev, to je za približno polovico vlade oziroma tu niso zajeti ostali državni organi, je bilo takih primerov 10. Iz tega, kolikor smo uspeli. Počasi mi bo zmanjkalo časa, ampak za vse posamezne kategorije, kot ste jih vi navedli, se ne vodijo evidence posebej, je treba od primera do primera pregledati spise, da ugotovimo, koliko je po teh posameznih primerov. Zdaj sem vam navedel, koliko je bilo teh odpovedi pogodb o zaposlitvi, odpovedi pogodb o zaposlitvi v javnem sektorju… / izklop mikrofona/
Hvala, gospod minister. Gospod poslanec, želite dopolnitev odgovora?  Izvolite.
Hvala za besedo še enkrat. Spoštovani minister, jaz se zavedam, kot ste tudi sami rekli, da niso vsi javni uslužbenci enaki, pa vendar. V tej državi imamo zelo pridne strokovne in odgovorne uradnike, na katere smo lahko vsi ponosni. Osebno ocenjujem, da je večina uradnikov takšnih. Priznati pa si moramo, da imamo tudi uradnike, ki izkoriščajo svojo nedotakljivost in delajo slabo. Nekateri uradniki očitno vodijo to državo, so nad parlamentom in tudi nad ministrom, zdi se, da je nad njimi samo modro nebo, o odgovornosti ni ne duha ne sluha. In kaj je posledica njihovega nevestnega dela, katastrofalnih napak, včasih celo kršenja materialnih predpisov? V večini primerov nič. Ob ugotovljenih primerih nepravilnosti uradnik pač skloni glavo, počaka, da ta vihar mine, v najslabšem primeru pa ga premestijo na drugo delovno mesti z enako ali celo višjo plačo. Če navedem samo primer Damirja Topolka, sporno naročilo makete za 133 tisoč evrov, v septembru so ga razrešili z delovnega mesta vodje Direkcije za infrastrukturo, po enem tednu pa je postal namestnik vodje Direkcije za infrastrukturo, plačo so mu znižali za pičle tri plačilne razrede. Primer dva, Uprava za varno hrano tri mesece ni obvestila veterinarskih inšpektorjev o nepoštenih praksah v mesnicah in tako ogrožala varstvo potrošnikov. Kdo je za to odgovoren? Ogroženo je bilo zdravje državljanov, imen in odgovornih pa ni. Primer tri, ljubljanski vodonosnik, ki z vodo oskrbuje 300 tisoč ljudi, MOL želi preko ljubljanskega vodonosnika zgraditi kanalizacijski kanal C0. Naročeno je bilo notranje revizijsko poročilo, ki je razkrilo nevestno in nestrokovno delo Arsa in Direkcije za vode. Vse skupaj si lahko razlagamo kot politične pritiske močnih posameznikov iz Mestne občine Ljubljana, ki so se želeli izogniti zakonodajnim določbam, ki pitno vodo ščitijo pred onesnaženjem. Seveda sprememba trase očitno vodilnim na MOL ni bila po godu. Kdo bo za to šlamastiko odgovarjal? To so zgolj najodmevnejši primeri, ki jasno kažejo na nesprejemljive vzorce in odsotnost mehanizmov osebne odgovornosti in konkretnih posledic.  Zanima me, spoštovani minister:  Kaj boste storili, katre ukrepe boste sprejeli, morda sprememba zakonodaje, da se s takimi primeri ne bomo več ukvarjali oziroma da se ne bodo več ponavljali?  Hvala.
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
Hvala lepa. Seveda ne morem komentirati posameznih primerov ali soditi o njih ali jih celo obsoditi, ni v moji moči, ni v moji pristojnosti. Vsak javni uslužbenec ima svojega predstojnika, ki je odgovoren za njegovo delo. In on je odgovoren tudi, ko pride do kršitve, da pripelje stvari do konca in izpelje ustrezne postopke. In to je mogoče urediti že v pogojih sedanje zakonodaje,. Ničesar ni treba posebej zaostrovati. Zaostriti seveda odgovornost predstojnikov, to pa da, to pa da, ker oni so tisti, ki odgovarjajo za stvari. Zdaj jaz ne vem, ali so v teh primerih bile nezakonite ali ne, bile pa so recimo te, ki ste jih navedli, javno odmevne. Da se odgovornost javnih uslužbencev da ugotoviti, da se seveda s pričo težje kršitve da prekiniti tudi pogodbo o zaposlitvi, ti podatki vendarle kažejo. Najbrž bi bili ti podatki drugačni, če bi predstojniki v vsakem primeru, ko prihaja do kršitev ali kakšnih drugih razlogov, tudi ustrezno odreagirali in ne bi stvari, po domače rečeno, pometli pod preprogo. Verjetno bi bile te številke drugačne. Tisto, kar pa je pri vsem skupaj tudi problem, so pa predvsem slabo izpeljani postopki. Zato se srečujemo s tem, da se predstojniki bojijo predlagati takšne drastične ukrepe, ker so prepričani, da bo seveda odpuščeni v javnem sektorju, predvsem v javni upravi, tako ali tako prišel čez leto ali dve nazaj in mu bo treba odplačati potem še tistih 24 ali pa 30 plač. Tudi zaradi, jaz sem prepričan, ne zaradi napačne prakse sodišč, ampak zaradi izredno slabo izpeljanih postopkov, ki pa so tudi zelo jasno opredeljeni.  Kar zadeva prihodnje ravnanje, jaz trdim, da bistveno zakonodaje dejansko tukaj ni treba zaostrovati, ker se da te postopke voditi že po sedanji zakonodaji, bomo pa s spremembo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in z drugačnim načinom nagrajevanja dobrih, uspešnih delavcev hkrati zaostrili tudi odgovornost predstojnikov, ki bodo ne le imeli možnost nagraditi dobre, uspešne javne uslužbence, ampak seveda vplivati tudi na ukrepe proti tistim, ki pričakovanj na delovnih mestih ne bodo dosegali.
Hvala lepa, gospod minister. Gospod poslanec, imate postopkovni predlog, izvolite.
Ja, hvala za besedo, še zadnjič. V skladu s Poslovnikom zahtevam, da se opravi razprava na to temo, to pa zato, ker si v Novi Sloveniji želimo in ker je nujno, da v naši državi pridemo do tega, da bo javna uprava dober in pa koristen servis za vse naše državljane, ne pa da bo javna uprava, bom rekel, neki stoli, rezervirani za odslužen politični kader. Hvala lepa.
Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo v okviru glasovanj. Nadaljujemo. Mag. Meira Hot bo postavila vprašanje ministru za finance dr. Andreju Bertonclju ter ministru za okolje in prostor gospodu Simonu Zajcu. Izvolite.
Hvala za besedo, spoštovana gospa podpredsednica. Spoštovana ministra! Občine že kar nekaj časa opozarjajo na težave, ki se jim dogajajo pri sanaciji naravnih nesreč. Tako občine kot posamezniki namreč predolgo čakajo na finančno pomoč države, ocenjena škoda pa velikokrat ni primerljiva s stroški celovite sanacije škode, ki so lahko tudi do trikrat večji od ocenjenih stroškov. Dejstvo je, da se Slovenija, tako kot ostali svet, vedno pogosteje srečuje z vremenskimi ujmami in naravnimi nesrečami. Zato je še toliko bolj pomembno, da država občinam in posameznikom pomoč zagotovi čim bolj učinkovito in čim prej pa tudi da imajo občine na voljo mehanizme, da si pri odpravi škode lahko karseda učinkovito in hitro pomagajo tudi same. Menim, da bi veljalo resno razmisliti tudi o ustreznih spremembah Zakona o financiranju občin, na podlagi katerega bi občinam omogočili posebno vrsto zadolževanja za primere sanacij posledic po naravnih nesrečah, ki bi se pod manj strogimi pravili vštevalo v največji obseg možnega zadolževanja, kot je določeno v 10.b členu omenjenega zakona. Občine bi se, denimo, zadolžile za investicijsko vzdrževanje oziroma investicije na stvarnem premoženju zaradi odprave posledic škod po naravnih nesrečah, kot so potres, poprave, zemeljski in snežni plazovi, toča, žled ter druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče, kar bi omogočilo celovito in dolgoročno varno obnovo stvarnega premoženja. To bi hkrati pomenilo tudi preventivni ukrep. Ob naravnih nesrečah pa poleg občinskega premoženja veliko škode na svojih domovih utrpijo tudi posamezniki. Kljub temu da vedno hitro in nesebično priskočijo na pomoč tako gasilci, civilna zaščita, nevladne organizacije in ostali prostovoljci, pa morajo žal oškodovanci, ki so jih doletele posledice naravnih nesreč, na finančno pomoč države za odpravo posledic čakati vsaj 9 mesecev in več. To obdobje je absolutno predolgo, še zlasti, ko naravne nesreče prizadenejo posameznike, ki so že sicer v težkem socialnem položaju in pogosto svojega premoženja sploh nimajo zavarovanega ali pa je to izredno skromno.  Glede na to, da Vlada pripravlja tudi spremembe Zakona o finančni razbremenitvi občin in Zakona o financiranju občin, katere seveda pozdravljam, vaju, spoštovana ministra, sprašujem: Kdaj nameravate pripraviti spremembe zakonodaje v smeri hitrejšega in bolj učinkovitega odzivanja in pomoči države pri naravnih nesrečah? Ali se strinjate s predlaganimi spremembami zakonodaje, s katerimi bi občinam zagotovili dodaten finančni vir v obliki namenskega posojila, ki bi jim omogočal celovito odpravo škode po naravnih nesrečah? Hvala.
Hvala lepa. Besedo želi gospod Bertoncelj. Izvolite.
Andrej Bertoncelj
Spoštovana podpredsednica, spoštovana poslanka. V zvezi z vprašanjem glede financiranja sanacije škode po naravnih nesrečah v občinah podajam sledeče pojasnilo. Vlada Republike Slovenije se seveda zaveda problematike financiranja odprave posledic naravnih nesreč, ker so velikokrat najbolj prizadete prav občine. Z vidika pristojnosti Ministrstva za finance lahko pojasnim, da morajo na podlagi Zakona o javnih financah imeti občine ustrezno oblikovano proračunsko rezervo, ki je namenjena odpravljanju posledic naravnih nesreč. Če ta rezerva ne zadošča, se porabljajo druga proračunska sredstva, vključno z zadolževanjem. V tem smislu zadolževanje občin ureja Zakon o financiranju občin. Vlada Republike Slovenije in reprezentativno združenje občin preko delovne skupine za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin, pripravlja tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin, ki predvideva zvišanje najvišje možne stopnje zadolžitve iz sedanjih 8 na 9 % realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, s čimer se strinjamo tudi na Ministrstvu za finance. Torej gre za drugi sklop pomembnih ukrepov, ki jih predvidevamo na nivoju 1 razbremenitve občin naslednje leto v višini 33 milijonov evrov, hkrati pa tudi zvišanje najvišje možne stopnje zadolžitve s sedanjih 8 na 9 % realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja. S predlaganim ukrepom bo občinam zagotovljena možnost za dodatno zadolževanje za izvedbo investicij, torej nov vir, kamor lahko uvrščamo tudi odpravo posledic naravnih nesreč na premoženju občin. Menimo, da je predlagana rešitev učinkovita, občine pa bodo lahko na ta način hitreje koristila nujno potrebna sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč, pri čemer se v sistemu financiranja občin ne bodo ustvarile nove izjeme in se bo ohranila transparentnost porabe javnih sredstev.  Naj navedem še obseg. S povečanim največjim obsegom možnega zadolževanja bi se za občine na ta način povečal vir zadolževanja tako, da se odplačila glavnice in obresti na letnem nivoju povečajo za okoli 20 milijonov evrov, torej gre za povečanje obsega za odplačilo glavnice in obresti letno za okoli 20 milijonov evrov.
Hvala lepa. Minister Zajc, izvolite.
Simon Zajc
Hvala za besedo, hvala za vprašanje. Ko pride do naravnih nesreč, je seveda zelo pomembno, da se ukrepa hitro in učinkovito, saj imamo tudi rek Kdor hitro da, dvakrat da. V tem smislu na našem ministrstvu že pripravljamo spremembe zakonodaje. Po naši časovnici bomo že v začetku prihodnjega leta poslali v javno razpravo spremembo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Kaj si pa želimo doseči? Po zdajšnji zakonodaji zgleda nekako tako. Ko pride do naravne nesreče, najprej čakamo na oceno škode. Ko se s to končno oceno škode Vlada seznani, potem smo na vrsti mi, se pravi naše ministrstvo, da v 3 mesecih pripravimo program sanacije. To po naših izkušnjah traja nekje 6 do 10 mesecev, to se pravi od same nesreče do tega, da program sprejmemo, je 10 mesecev, kar je kar dolga doba. Kaj si mi želimo zdaj narediti, je to, da bi lahko država dala akontacijo občinam že preden imamo končno oceno škode. Torej na podlagi nekega delnega programa sanacije, bi dali občinam vnaprej to pomoč, potem pa glede na končno oceno in končni program sanacije še doplačamo oziroma občine del tega vrnejo. Na ta način bi lahko dosegli to, da hitro stopimo v akcijo, da država občinam hitro pomaga. Kot sem rekel, časovnica je v začetku leta javna razprava, potem medresorsko – tam najbrž ne bo čisto preprosto, nekje do konca leta pa vseeno pričakujem, da te rešitve, ki jih poleg ostalih še predvidevamo, pridejo nekje v Državni zbor. Druga rešitev, ki je pa že ta teden na Vladi, je pa sprememba Zakona o vodah. Tam pa spreminjamo to, da bo Direkcija za vode imela na vodnem skladu postavko za tiste intervencije. Ko nastane škoda na vodni infrastrukturi, na vodnem in priobalnem ozemlju, območju, ko pride do škode, da bo lahko direkcija že med samim dogodkom ali pa takoj neposredno po dogodku intervenirala. Na ta način bomo preprečili nadaljnjo škodo in na ta način bo direkcija tudi sposobna, da, recimo, ko je kakšen kraj odrezan od sveta zaradi tega, ker voda odnese priobalno cesto, da lahko hitro ukrepamo in da te prebivalce … / izklop mikrofona/
Hvala, gospod minister. Gospa poslanka, želite dopolnitev odgovora?  Izvolite.
Hvala lepa, gospa podpredsednica.  Spoštovana ministra, hvala za odgovora, ki sta me sicer res razveselila. Zelo pozdravljam predlagane spremembe, predvsem tudi zadnjo glede Zakona o vodah, ker sama seveda prihajam iz Pirana in smo se s tem že večkrat v preteklosti srečali. Mislim, da je tovrstna pobuda zelo zelo primerna v teh primerih. Vseeno pa želim opozoriti še, da je tudi Državni svet februarja letos na pristojni komisiji interesne skupine obravnaval odprta vprašanja sistema varstva pred naravnimi nesrečami, torej odprave njihovih posledic, ter sprejel kar precej predlogov za izboljšanje sistema. Te predloge je naslovil za Vlado, zato verjamem, da sta tudi ministra z njimi seznanjena. Med drugim Državni svet opozarja na potrebo po spremembi 11. člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, s katerimi bi se mehanizem pomoči države prizadetim občinam sprožil čim hitreje, in sicer predlagajo avans.  Zanima me: Ali sta seznanjena s temi predlogi? Kakšno je vajino stališče do zadevnih sprememb?  Ali bodo lokalne skupnosti v spremembe, ki ste jih ravnokar opisali, vključene oziroma ali se bodo njihova stališča slišala?  Hvala.
Hvala lepa. Minister Zajc, izvolite.
Simon Zajc
Ja. Bom ponovil, ravno to bomo predlagali, da se da že na podlagi delne ocene vnaprej akontacijo občinam, to je ta avans, če hočete, potem pa se vidi, ali je bil ta avans previsok, v takem primeru občina vrne, če je bil prenizek, se doplača. Tako da te predloge seveda vedno preučimo, tega konkretno bomo tudi pripravili in predlagali spremembo. Kot pri vseh zakonih, ki se tičejo občin, so seveda občine vključene v samo spremembo zakonodaje in tudi v tem primeru ne bo nič drugače. Jaz verjamem, da bomo v prihodnjem letu ta zakon tako spremenili, da bo bolj operativen, predvsem pa, da bo pomoč prispela hitreje kot po zdajšnjem sistemu.
Hvala lepa.  Nadaljujemo z vprašanji. Naslednji je na vrsti gospod Tomaž Lisec. Postavil bo vprašanje ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek, ki je odsotna, zato prosim poslanca še, da pove, ali želi pisni ali ustni odgovor na naslednji seji.
Hvala, spoštovana podpredsednica, za dano besedo.  Najprej naj povem, da pričakujem ustni odgovor ministrice za infrastrukturo na naslednji seji. Zakaj? Mislim, da govorimo o zelo pomembnem vprašanju. Že na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo piše: »Energetski koncept v Sloveniji je osnovni razvojni dokument na področju energetike, ki skladno z Energetskim zakonom na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na podlagi sprejetih mednarodnih obvez določa cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih dvajsetih let in okvirno štiridesetih let.« Pa sem sam že predhodnika gospe Bratuškove leta 2017 in 2018 spraševal, kdaj bo Slovenija sprejela Energetski koncept. Časovnica se je odmikala. Pa sem ministrico Bratuškovo aprila letošnjega leta vprašal, kaj bo sploh pisalo v energetskem konceptu in kdaj bo ta energetski koncept sprejet. In njen odgovor je bil: »Pričakujem sprejetje energetskega koncepta do konca leta 2019.«  Spoštovani, spoštovane, danes smo 16. 12. 2019, o energetskem konceptu pa ne duha ne sluha. Ne vemo, razen okvirnih postavk, kaj sploh piše v njem, pa še tam so bolj kot ne splošne uradniške floskule, niti ne vemo, kdaj bo res dokončno ta energetski koncept sprejet. In še bolj pomembno je, da kmalu sprejmemo nek resen energetski koncept na podlagi tega, kar govori predsednik Vlade, ko v zadnjih treh mesecih javno napoveduje podporo enemu energetskemu konceptu. Ampak za razliko od predsednika Vlade in ministrice za infrastrukturo, da sta močna v besedah, pričakujem, da sta močna v dejanjih. Zato, spoštovani, še enkrat, na naslednji seji pričakujem ustno zagotovilo, kdaj bo energetski koncept sprejet. Predvsem pa bil še bolj vesel, če bi na januarski seji leta 2020 imeli pred sabo energetski koncept in bi o njem odločali. To bi bil najboljši ustni odgovor ministrice, ki ga pričakujem. Hvala.
Hvala lepa. Kot rečeno boste dobili odgovor ustno na naslednji seji. Naslednji je na vrsti Jani Ivanuša, postavil bo vprašanje ministru za javno upravo gospodu Rudiju Medvedu. Izvolite.
Spoštovana podpredsednica, hvala za besedo. Spoštovani ministri, spoštovani vsi prisotni v dvorani! Spoštovani minister za javno upravo, za vas pa imam eno vprašanje oziroma več. Povedati vam moram, da imam v zadnjem času kar nekaj pripomb na Službo za lokalno samoupravo. Po mojem mnenju bi morali počasi zamenjati gospoda, ki vodi Službo za lokalno samoupravo, gospoda Romana Lavtarja, ki enostavno ni kos vsem izzivom, s katerimi se sooča ta služba. V Službi za lokalno samoupravo naj bi se zagotavljala sistemska ureditev organiziranosti in delovanja slovenskih občin. Če je za vas sistemska ureditev to, da se ustanovi 212 občin in sprejme en zakon o lokalni samoupravi, potem smo že prvi prvem problemu. Zakonodaja glede organiziranosti in delovanja občin potrebuje temeljito prenovo. Po mojih informacijah je še ni na vidiku. Kdor želi voditi neko sistemsko politiko glede občin, bi moral najprej razpolagati z vsemi razpoložljivimi podatki in informacijami. Pa vam povem, da imam zelo slabe izkušnje, ali Služba za lokalno samoupravo nima podatkov ali pa so ti zelo nepopolni. S sistemskega vidika so nekatera področja po posameznih občinah zelo pomembna, na primer cene vrtcev, višina pobrane turistične takse, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, število zaposlenih in seveda masa plač za javne uslužbence. Ali sploh obstaja državni organ, ki bi razpolagal s popolnimi podatki na omenjenih področjih? Mislim, da ne. Če bi jaz bil minister za javno upravo, bi zahteval, da ima Služba za lokalno samoupravo vse podatke zbrane na enem mestu. Glede na to, da imamo 212 občin, imamo tudi 212 problemov pri javnih naročilih. Dvomim, da imam v Sloveniji 212 strokovnjakov za javna naročila, zato bi lahko Ministrstvo za javno upravo, dajem pobudo, sestavilo komisijo strokovnjakov za javno naročanje z različnih področij, ta komisija pa bi lahko izvajala javna naročila za vse občine. Če spremljamo velike sisteme, kot je Dars, ki ima zaposlenih kup pravnikov, pa še vedno najemajo zunanje pravne svetovalce, potem mi ni jasno, kako lahko en sam občinski uslužbenec izvaja javna naročila. Če sem pa malo ciničen, mu verjetno pomaga župan. Služba za lokalno samoupravo naj bi pripravila tudi rešitve na področju lokalne samouprave.  Zanima me:  Kdaj bodo predlagane spremembe zakonodaje in kdaj naj bi te poglavitne rešitve bile na vidiku? Glede na to da imamo 212 občin, imamo tudi množico lokalnih predpisov. Številni odloki so nezakoniti. Najbolj izpostavljeni so odloki o kategorizaciji občinskih javnih cest, saj številne občinske ceste potekajo po zasebnih zemljiščih. Ustavno sodišče je izdalo že številne odločbe, pa se nič ne spremeni. Občinski sveti sprejemajo številne odloke, ki jih nihče ne pregleda, dokler ni kaj narobe.  Zakaj Služba za lokalno samoupravo ne pregleda … / izklop mikrofona/
Hvala lepa, gospod poslanec, čas vam je potekel. Gospod minister, izvolite.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Vidim, da je vodja službe za lokalno samoupravo na Ministrstvo za javno upravo zelo pomembna osebnost, če zdaj tukaj teče debata o njegovem delu. Kar zadeva Službo za lokalno samoupravo, ki je del Ministrstva za javno upravo, so njene pristojnosti oziroma naloge zelo natančno določene. Nikjer ni določeno, da mora po celi Sloveniji zbirati podatke o višini nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ali pa cen vrtcev in podobno. Ko govorite o nujnosti sprememb zakonodaje, govorite samo o nujnosti sprememb zakonodaje. Kaj konkretno? Ne vem kaj konkretno. In tudi učinkovitost nekega ministrstva ali pa službe se ne meri po tem, koliko zakonov predlaga, koliko jih je spremenila ali pa jih namerava spremeniti.  V tem trenutku kakšnih bistvenih sistemskih zadev na področju lokalne samouprave ni, kar zadeva temeljno zakonodajo, ni kakšne bistvene sistemske spremembe niti niso potrebne. Služba za lokalno samoupravo je v zadnjih petih letih pregledala občinske predpise vseh 212 občin. Izvedla je nadzor, ki sicer ni nadzor v pravem pomenu besede, ker nimamo pristojnosti niti služba niti ministrstvo, da bi razveljavljalo predpise. Seveda pa glede na strokovno in svetovalno vlogo priporočamo oziroma pozovemo občine, da se tam, kjer smo ugotovili neskladnosti z zakonodajo, to tudi ustrezno popravi. Torej služba oziroma Ministrstvo za javno upravo te procese izvaja v vseh 212 občinah. In da so zdaj kar vse povprek občinski odloki protizakoniti, ne vem, jaz takih podatkov seveda nimam in tudi ne verjamem, da je to res. Sam sem delal na občinski ravni, pisal tudi odloke tam 8 do 10 let in bil veliko v stiku z ljudmi, ki delajo na področju lokalne samoupravo. In da bi bilo sedaj kar vse nezakonito … Morda pa je kakšen konkreten primer, ki ga vi poznate, je seveda tudi popolnoma jasna pot, kdo in na kakšen način naj takšno nezakonitost odpravi. To je dolžan odpraviti občinski svet, če je takšno nezakonitost opazil, ki je pred njim kakšen drug občinski svet sprejel oziroma če je ta občinski svet ne odpravi, potem seveda lahko to na koncu pristane tudi na sodišču in te stvari se urejajo v nadaljevanju na sodišču.  Kar zadeva javna naročila, jaz ne vidim popolnoma nobene potrebe, že tako smo v tej državi vse centralizirali, da bi sedaj še javna naročila za vsako samokolnico peska izvajali na državni ravni. Javna naročila na lokalnem nivoju po občinah tečejo odlično. Upam trditi odlično. In zakaj bi jih metali v isti koš kot pa velika naročila, ki tečejo kot infrastrukturni projekti na državni ravni, ki tečejo slabo, da okužimo na koncu še ta javna naročila na občinskih ravneh, ki tečejo dobro. Ni treba, da je v vsaki občini izvedenec za javna naročila. Obstajajo skupne občinske uprave, ki delujejo zelo dobro. Ne vem, če poznate to prakso, ampak v Sloveniji imamo izredno dobre primere skupnih občinskih uprav, ki ravno tovrstne zadeve, ki jih manjše občine same zaradi pomanjkanja strokovnjakov pa tudi kadra, ker imajo pač omejene možnosti zaposlovanja, prenašajo na skupne občinske uprave. Tam zadeve delujejo tako, kot je treba. In jaz ne trdim, da je vse idealno na lokalni ravni, se pa nekako s takšno črno sliko, kot jo opisujete, preprosto ne morem strinjati.
Hvala lepa, gospod minister. Gospod poslanec, želite dopolnitev vašega vprašanja? Izvolite.
Ja, hvala gospod minister. Po mojem mnenju je ključno to, da zagotovimo nadzor nad delovanjem občin. To je bistvo vsega. Župani imajo v svojih rokah zelo veliko moč in tudi malo manj odgovornosti. S spremembo sistemizacije delovnih mest se lahko odpušča tudi občinske uslužbence. Zaposlovanje po občinah poteka bolj po domače, strokovna usposobljenost kadrov na občinah pa je tudi nekje šibka, ne morem reči ravno vsepovsod, da ne bo kake zamere. Problem za malega človeka vidim v tem, recimo, da pride v navzkrižje z občino. Občina je tista, ki bi naj bila najbližje ljudem. In če imajo ljudje konflikt z občino, me zanima, ne vem, kam se naj obrnejo, na koga naj se obrnejo. Na tiste ljudi, v katere dvomijo, ko govorimo o odločitvah občinske uprave? Na koga naj se obrnejo tisti, ki se ne strinjajo z odločitvami županov?  Pa še, če se dotaknem še teme o financiranju občin. Pred sprejemanjem proračuna smo bili poslanci deležni številnih pozivov dvigov povprečnine.  Ali je naloga poslancev, da presoja o primernosti višine povprečnine ali ne?  Mislim, da je to naloga Službe za lokalno samoupravo. Naj se usedejo z Ministrstvom za finance in najdejo kompromisno rešitev.  Kar pa se tiče skupne občinske uprave, jo poznam v svojem domačem Ormožu, kjer imajo Občina Sveti Tomaž, Občina Središče ob Dravi in Občina Ormož skupno občinsko upravo, in delujejo v redu.
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
No, torej poznate tudi primere dobre prakse. Lepo. Zaposlovanje, takšno, kot ga vi opisujete, ne more biti pravzaprav v interesu nobenemu županu ali pa direktorju občinske uprave, saj so konec koncev kadrovski resursi oziroma tudi možnosti zaposlovanja na občinskih nivojih tako omejeni, da si preprosto nesposobneža, ki bi prišel pač po nekih zvezah na to delo, ne moreš privoščiti, ne moreš privoščiti, ker če v okviru občinske uprave eden dela slabo, se to pozna pri delu celotne občinske uprave. Nič ne rečem, seveda, 212 občin imamo, da tudi prihaja do kakšnega takšnega primera, ampak bi pa res težko to posploševali na vso Slovenijo. Ali imajo poslanci pravico oziroma željo odločati o višini povprečnine, o tem jaz ne morem soditi. Poslanci imajo pravico seveda razpravljati in odločati o skorajda vseh zadevah v tej državi. Če bi samo Služba za lokalno samoupravo znotraj Ministrstva za javno upravo imela to moč, da bi določila višino povprečnine, verjemite mi, da ne bi bilo veta na ZIPRS. To mi verjemite, seveda, če bi imela to moč in to možnost. Malo za šalo, ampak, seveda je v končni fazi tudi to pristojnost Državnega zbora. Še to bi morda, ko omenjate, komu naj se občan pritoži zaradi odločitve župana. Najprej seveda županu. Najprej županu, on je izvršna oblast v občini, občinskemu svetu, potem pa so seveda tukaj še vsi ostali mehanizmi, od inšpekcij do organov na državni ravni. Veste, tudi na Ministrstvo za javno upravo smo v zadnjem letu rešili kar nekaj takšnih sporov, ko so si prišli na občinskem nivoju navzkriž župan ali pa odločitve občinskega sveta in kakšne druge interesne skupine. Možnosti za reševanje teh zadev je veliko. V prvi vrsti pa je nadzorni organ, tisti pravi nadzorni organ nad županom, tako ali tako občinski svet in mimo občinskega sveta župan zelo težko sprejema kakršnokoli odločitev.
Hvala lepa. Postopkovni predlog imate, gospod Ivanuša. Izvolite.
Ja, seveda, saj verjamem, so primeri dobrih praks, daleč od tega, da se ne bi narobe razumeli. Verjamem, da delamo vsi v dobro ljudi, se pravi občank in občanov, da delujejo župani, vendar imaš pa tudi tu in tam kakšnega, ki izstopa. In verjamem tudi, da bi mogoče, če bi bili malo bolj nadzirani župani, da bi bili mogoče tudi rezultati mogoče drugačni, kakor pa izhajajo potem iz nekih odločitev. V glavnem stvari niso tako enostavne.  Sem za to, da se opravi širša razprava v Državnem zboru na temo Službe za lokalno samoupravo po 246. členu, pa da vidimo. Imamo si dosti kaj za povedati. Hvala lepa.
Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo v okviru glasovanj.  Preden nadaljujemo samo še obvestilo, da bo mag. Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, prisotna danes le še do 18. ure.  Sedaj pa nadaljujemo. Naslednji bo vprašanje postavil mag. Branislav Rajić, in sicer ministru za zdravje gospodu Alešu Šabedru. Izvolite.
Hvala, gospa podpredsednica.  Spoštovani gospod minister, Zakon o zdravstveni dejavnosti v 63. členu določa, da se znanje slovenskega jezika dokazuje s spričevalom o zaključeni srednji šoli v Republiki Sloveniji ali s potrdilom ustrezne izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenščine. To dokazilo se mora med drugim predložiti tudi ob prijavi na strokovni izpit. Potreba po znanju slovenščine je bila v samem besedilu novele utemeljena s tem, da je ustrezno jezikovno znanje ključnega pomena za učinkovito komunikacijo med pacientom in zdravstvenim delavcem. S tem se seveda vsi strinjamo, ker je to garant kakovostne in nemotene zdravstvene obravnave pacienta. Obenem pa se mi zastavlja vprašanje glede smiselnosti pogoja, da morajo kandidati znanje slovenskega jezika dokazovati tudi v primeru opravljanja strokovnega izpita, ki se sicer zahteva ob zaposlitvi. Namreč, seznanjen sem bil s primerom večje skupine tujih študentov, ki so v Sloveniji študirali fizioterapijo v tujem jeziku, v italijanščini. To jim je nenazadnje omogočala tudi veljavna visokošolska zakonodaja. Zdaj pa po Zakonu o zdravstveni dejavnosti morajo, preden pristopijo k opravljanju strokovnega izpita pri nas, in ta je sklepno dejanje za priznanje poklica tudi v njihovi državi, predložiti dokazilo o znanju slovenščine. Ker tega potrdila nimajo, ne morejo pridobiti poklicne kvalifikacije in posledično ne morejo opravljati poklica, za katerega so se izšolali, niti v svoji državi, kar jih sicer edino zanima. Zanima jih izključno vrnitev in delo v svoji državi, v tem primeru Italiji, študij fizioterapije pa jim je bil pri nas organiziran od začetka do konca v italijanščini.  Ker ste tudi sami seznanjeni z nastalo težavo, me zanima:  Ali z vidika vašega resorja in pristojnosti načrtujete spremembe, s katerimi se bi ustrezno in pravično uredil položaj vseh teh diplomantov? Govorim seveda o spremembah zakonodaj na vašem področju. Kot rešitev se kaže, denimo, črtanje alineje o predložitvi certifikata o znanju jezika pri prijavi za polaganje strokovnega izpita.  Če da, kakšna je časovnica sprejemanja te novele?  Namreč treba je poudariti, da je bil pogoj dokazovanja znanja slovenščine z zakonskimi spremembami uveljavljen med trajanjem izobraževanja teh študentov. To pomeni, da oni niso te ovire videli prej. Državljani članice Evropske unije imajo pravico do izobraževanja na naših visokošolskih zavodih pod enakimi pogoji kot mi in velja domneva, da imajo enako pravico študij zaključiti v rednem roku, v skladu s tistimi pogoji, ki so veljali v času njihovega vpisa. V konkretnih primerih se je zgodilo ravno nasprotno, med študijem so se spremenili.
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite, imate besedo.
Aleš Šabeder
Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Hvala za vprašanje, spoštovani gospod poslanec. V zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na problematiko italijanskih diplomantov fizioterapije, ki so vključeni na študij na zasebni izobraževalni ustanovi Alma Mater Europaea, bi želel pojasniti, da Zakon o zdravstveni dejavnosti v 63. členu med drugim določa, da zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec, ki opravlja svoje delo v neposrednem stiku z bolnikom, uporablja slovenski jezik. Znanje slovenskega jezika se dokazuje z dokazilom o zaključeni srednji šoli v slovenskem jeziku v Republiki Sloveniji ali s potrdilom pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešnem opravljenem preizkusu znanja slovenskega jezika. Potrdilo o znanju slovenskega jezika se predloži ob prijavi na strokovni izpit. Nadalje bi želel pojasniti, da so tuji diplomanti na Alma Mater Europaea veljavno akreditiran študij fizioterapije uspešno dokončali oziroma ga pravno formalno veljavno zaključili s pridobitvijo ustreznih diplom. Za pridobitev polne poklicne kvalifikacije v Republiki Sloveniji pa morajo po opravljenem pripravništvu opraviti še strokovni izpit. Ne pred spremembami Zakonodaje v letu 2016 ne potem ni veljalo, da se z dokončanjem študijskega programa pridobi poklicna kvalifikacija, z dokončanjem študijskega programa se pridobi samo izobrazba. S predstavniki Iniciative 300 Italija, v kateri se združujejo diplomanti omenjenega študija, so se predstavniki Ministrstva za zdravje že sestali na skupnem sestanku na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport 21. 10. letošnjega leta. Prav tako so bili predstavniki ministrstva prisotni tudi na 19. redni seji odbora Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport dne 6. 12. Ministrstvo za zdravje se je z namenom iskanja možnosti za rešitev nastale situacije obrnilo tudi na Službo Vlade Republike Slovenije za zakonodajo in zaprosilo za mnenje, ali bi tudi diplomanti ob veljavnem zakonskem okviru lahko opravljali strokovni izpit s pomočjo tolmača. Iz pridobljenega mnenja izhaja, da sam strokovni izpit ni upravna zadeva, zato zanj ne veljajo določbe zakona, ki ureja upravni postopek, ki sicer strankam in drugim udeležencem postopka, ki ne znajo jezika, v katerem teče postopek, zagotavlja pravico spremljati postopek po tolmaču. Novembra letos smo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport opozorili, da naj bi izobraževalna institucija Alma Mater nadaljevala z vpisi italijanskih študentov v študijske programe, ki jih kot akreditirana izvaja. Na navedeno domnevno ravnanje smo opozorili zlasti z vidika že izkazanih težav pri pridobivanju polne poklicne kvalifikacije obstoječih tujih diplomantov. Prejeli pa smo odgovor, da poteka vpis le še v 3. letnik programa. Ministrstvo za zdravje je sicer mnenja, da bi lahko študentje v Republiki Italiji sprožili postopke priznavanja izobrazbe in nadaljevali s postopkom pridobitve polne poklicne kvalifikacije v Republiki Italiji. To pa je sicer pristojnost Ministrstva za izobraževanje, da preveri primerljivost programov in možnosti priznavanja izobrazbe in pridobitve poklicne kvalifikacije v Italiji.  Naj vam pa povem, da se s predstavniki Alma Mater srečam 13. januarja naslednje leto, kjer nam bodo pravzaprav predstavili problematiko in njihov vidik možnih rešitev. Upam, da bomo skladno z zakonodajo našli rešitev. Hvala.
Hvala lepa, gospod minister. Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Hvala lepa, gospod minister, za ta odgovor, ker ta problem, ki ga izpostavljam, v osnovi ni v visokošolski zakonodaji, temveč v Zakonu o zdravstveni dejavnosti. Ta pripetljaj okoli uporabe tolmača, ja ali ne, nekoliko kot argument ne more držati. Ko gre za sodišča, ko gre za daleč bolj pomembne reči za življenje človeka, se to uporablja, ko pa gre za eno omejeno skupino, ki zdaj to mora dokončati, jaz mislim, da bi se moral najti način, da se to izpelje s pomočjo tolmača. Nenazadnje nostrifikacija diplom iz tujih jezikov v slovenščino se tudi opravijo s pomočjo zapriseženih tolmačev. Zato vas res prosim, da pokažete ustrezno mero razumevanja in kot edini pristojni vložite ta potrebni napor, da se temu omejenemu številu študentov omogoči izvedba tega sklepnega dejanja, ki jim bo omogočilo opravljanje poklica, za katerega so se pravzaprav pri nas izšolali. To bo koristilo ne samo njim, temveč bo okrepilo tudi ugled našega izobraževalnega sistema in zanimanje tujih študentov za izobraževanje pri nas tudi v prihodnje. Hvala.
Hvala lepa. Gospod minister, želite odgovoriti?  Izvolite.
Aleš Šabeder
Pravzaprav bi samo dopolnil, da bomo, kot sem že tudi povedal uvodoma v odgovoru, skladno z našimi pristojnostmi in zmožnostmi poskušali poiskati rešitev oziroma skupaj z drugimi pristojnimi ministrstvi iskali rešitev za nastali problem in seveda iskali skupno rešitev. Hvala.
Hvala lepa.  Nadaljujemo. Dr. Matej Tašner Vatovec bo postavil vprašanje ministru za finance doktorju Andreju Bertonclju.  Izvolite.
Najlepša hvala, predsedujoča.  Spoštovani minister, leta 2007 je stopil v uporabo Zakon o javno-zasebnem partnerstvu. Ta zakon je v 8. členu določil neke pogoje oziroma nekaj definicij, ki pravijo, da je zaradi spodbujanja javno-zasebnega partnerstva potrebno pri javnih naročilih oziroma ko je nosilec naročila neka javna inštitucija, preveriti tudi možnost tega, da bi se investicija opravila v obliki javno-zasebnega partnerstva. To določa prvi odstavek 8. člena. Ta tako imenovana ocena možnosti javno-zasebnega partnerstva je sploh nujna pri projektih nad 5,2 milijona evra. Mislim, da se to v teh 12 letih tudi s pridom uporablja.  Tisto, kar je po drugi strani stvar, ki mene v tem trenutku zanima, je: Kakšni so učinki te zakonodaje, tega zakona oziroma teh določb zakona, predvsem v smislu, kot sem vam tudi že napovedal v napovedi vprašanja, ali je to učinkovito? Kaj to pomeni za javne finance?  Ker gre za relativno majhen znesek, 5 milijonov, predvidevam, da je teh ocen možnosti javno-zasebnega partnerstva veliko, da se pri veliko naročilih to zgodi in to verjetno tudi stane. Se pravi, javna institucija mora nekomu to oceno, to primerjavo različnih modelov naročiti, pa če govorimo tukaj od občin do državnih podjetij, nenazadnje tudi do države same, ministrstev, je to potem tudi na nek način en del javnega denarja, ki gre v ta namen. Zato me zanima, kakšen je potem izkupiček teh ocen. V tem prvem trenutku me zanima predvsem: Kakšni so v povprečju stroški države za pridobitev ocene upravičenosti in izvedljivosti projekta in primerjava variant oziroma drugega projekta?  Koliko takšnih ocen je povprečno, približno naročenih na letni ravni?  Koliko takšnih ocen je bilo izdelanih od uveljavitve oziroma od začetka uporabe zakona, se pravi od leta 2007?  Koliko javnih sredstev je bilo od uveljavitve do danes porabljenih za pridobivanje tovrstnih ocen?
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Andrej Bertoncelj
Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovani poslanec dr. Vatovec, hvala za vaše vprašanje.  Želel bi pojasniti, da je ocena upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva del tako imenovanega predhodnega postopka, katerega namen je, da se na podlagi investicijskega elaborata ugotovi, ali so izpolnjeni ekonomski, pravni, tehnični, okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo projekta in sklenitev razmerja javno-zasebnega partnerstva in da se opredelijo temeljni elementi javno-zasebnega partnerstva za določitev vsebine odločitev in/ali akta o javno-zasebnem partnerstvu. Predhodni postopek izvaja vsak javni partner samostojno, torej ministrstva ali občine ali drugi javni partnerji, samostojno – v tem delu pač poudarjam samostojno. Ministrstvo za finance ne vodi evidence o izvedenih predhodnih postopkih posameznih javnih partnerjev, saj za takšno evidenco niti nima pravne podlage. Javni partnerji tudi niso dolžni poročati o začetih predhodnih postopkih za izvedbo projektov po modelu JZP, posredovati so dolžni le kopijo sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu in redno poročati o sklenjenih javno-zasebnih partnerstvih. Skladno s tem poročanjem o javnih partnerjev Ministrstvo za finance vodi le evidenco o sklenjenih javno-zasebnih partnerstvih, kar opredeljuje 70. člen Zakona o javno-zasebnih partnerstvih. Tako so ministrstva in občine v letu 2019 poročale o dveh projektih na ravni države in 50 projektih na lokalni ravni, ki so bili sklenjeni na podlagi Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in so trenutno v teku. Kot sem omenil, o sklenjenih pogodbah se vodi evidenca. Tega je, kot vidite, pravzaprav malo, dva projekta na ravni države in 50 projektov na lokalni ravni. To pa seveda ne pomeni, da so bili ti projekti sklenjeni v letu 2019, ampak da se pogodba v letu 2019 izvaja.  Glede vašega vprašanja o skupnih stroških vseh ocen o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva velja izpostaviti, da morajo predmetno oceno pripraviti vsi javni partnerji pred odločitvijo, ali gredo v izvedbo po modelu javno-zasebnega partnerstva. Izpostaviti je treba tudi, da Ministrstvo za finance kot horizontalno ministrstvo nima tako podrobnega vpogleda v razpolaganje s proračunskimi sredstvi vsakega javnega partnerja, še zlasti ker so občine, ki izvajajo večino projektov javno-zasebnega partnerstva, avtonomne. Zakon o javnih financah pa določa, da je vsak proračunski uporabnik oziroma njegov predstojnik odgovoren za namensko rabo javnih sredstev, kamor spadajo tudi sredstva, ki jih javni partnerji lahko namenijo za pripravo ocen, o katerih danes sprašujete. Hvala.
Hvala lepa. Zahtevo za dopolnitev odgovora imate gospod Tašner Vatovec. Izvolite.
Hvala še enkrat. Zdaj me stvar še toliko bolj zanima. Rekli ste, da Ministrstvo za finance ne vodi evidence. Tisto, kar sem skušal poudariti v prvem vprašanju in kar me tudi skrbi, sta dve stvari. Prva je, da je znesek relativno majhen, se pravi 5 milijonov 200 za to, da se naredi ta ocena, druga je ta, da je potem v bistvu vse to odvisno od ministrstva do ministrstva, če pustimo na strani lokalne skupnosti, ki, kot pravite, so avtonomne. Se pravi, tu imamo potencialno – jaz, ne verjamem, da delajo to ministrstva v hiši, ampak seveda dajo nekomu naredit takšne študije. Običajno so prakse takšne, vem sploh za lokalno skupnost, da je temu tako. To seveda stane in s tega vidika je tu stvar, ki me skrbi. Z uveljavitvijo tega zakona, z uporabo tega zakona me zanima, koliko javnih sredstev pravzaprav gre letno za različne takšne študije. To, da sta dva projekta na ravni države in 50 na lokalnih skupnostih, ki so ali bodo v izvajanju, je ena stvar. Vprašanje je, koliko študij je bilo dejansko izpeljanih. Tam je verjetno tudi neka količina denarja, ki, bom rekel tako, odteka iz javnih financ, in to je tisto, kar je moje ključno vprašanje. Kot dopolnilo vprašanja me zanima: Ali se vam zdi trenutna ureditev, na podlagi katere je treba v vseh primerih nad zakonsko določeno vrednostjo izdelati oziroma pridobiti takšno oceno, primerna?  Se vam ne zdi to na neki način ureditev, ki pravzaprav sili državo in javne partnerje v privatizacijo? Spomnimo se recimo primera gradnje zapora, kjer je bilo tudi govora o tem, da bi zapore gradili v smislu javno-zasebnega partnerstva. Zanima me tudi: Ali se vam ne zdi ta znesek, kot je določen, se pravi 5,2 milijona evrov, prenizek, glede na to, da sicer imajo tudi druge evropske države takšne določbe, ampak so zneski bistveno večji? Govorimo o desetkratniku te mejne vrednosti ali pa tudi več.
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
Andrej Bertoncelj
V tem delu bi se z vami strinjal, da je ta znesek majhen. O tem bi kazalo razmisliti. Moram reči, da glede na to, da ta vprašanja dobivamo konec tedna, in glede na to, da sta bili pravzaprav samo ti dve številki, sem jaz tudi že naročil službam, da pripravijo neke dodatne podatke, kolikor jih lahko, in vam jih bomo seveda z veseljem posredovali. Tudi mene te številke zanimajo, tudi jaz bi jih rad videl, posebej zato, ker o tem javno-zasebnem partnerstvu zelo veliko govorimo. Tudi mene je ta pravzaprav majhna številka, samo številka dve na državni ravni, na neki način presenetila, nisem temu podrobneje sledil. Jaz bi res počakal, da dobimo te podatke, vse, ki jih bomo lahko zbrali, in vam jih potem posredujemo. Se pa strinjam, ja, da bi kazalo razmisliti o nekem večjem znesku. S 5,2 milijona se prav veliko ne da narediti, s tem se tudi strinjamo. Ko dobimo podatke, jih bomo posredovali.
Hvala lepa, gospod minister. Nadaljujemo. Naslednji bo vprašanje postavil gospod Marko Bandelli, in sicer ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Kseniji Klampfer ter ministru za zdravje gospodu Alešu Šabedru. Izvolite.
Hvala, podpredsednica. Spoštovana ministrica, spoštovani minister! Po veljavni delovni zakonodaji se nadomestilo za bolezen ali poškodbo v breme delodajalca izplačuje 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, kar je, preračunano v koledarske dni, za podjetnika posameznika precej dolgo obdobje. Slednje pa marsikaterega podjetnika vodi v predčasno vrnitev na delo, kljub temu da še ni popolnoma zdrav. Zanima me: Ali na pristojnih ministrstvih razmišljate o rešitvah, ki bi težavo krajšanja bolniškega staleža, s katero se soočajo mnogi podjetniki posamezniki, odpravile ali omejile? Tako enostavno. Hvala.
Hvala lepa. Kdo želi besedo najprej?  Gospa ministrica, izvolite.
Ksenija Klampfer
Gospa predsedujoča, hvala za besedo, in hvala lepa za vprašanje.  Z vidika urejanja pravice do upravičene odsotnosti z dela v okviru sistema delovnega razmerja je treba uvodoma poudariti, da je nadomestilo plače socialnovarstvena pravica iz delovnega razmerja in pomeni kontinuiteto plačila v primeru upravičene odsotnosti z dela. Odsotnost iz zdravstvenih razlogov je le ena od upravičenih odsotnosti z dela, ko delavec za to prejema nadomestilo plače, kar ureja 137. člen Zakona o delovnih razmerjih. Zakon o delovnih razmerjih se pri tem ne dotika upravičenosti do tega nadomestila niti ne ureja postopka v smislu ugotovitve delavčevega zdravstvenega stanja, temveč je nadomestilo posledica ugotovitev, ki jih izvede osebni zdravnik oziroma druge vrste zdravniška struktura pri odsotnosti iz zdravstvenih razlogov nad 30 delovnih dni. Vsi ti postopki pa zapadejo pod predpise zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Z vidika delovnega razmerja je torej ugotovitev na področju zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela zakonita podlaga za upravičenost do nadomestila zaradi nezmožnosti opravljanja dela. Izpostavljeno problematiko je potrebno tako obravnavati širše, upoštevaje predvsem rešitve o posebnih predpisih na področju zdravstva.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Aleš Šabeder
Hvala za besedo. Spoštovani gospod poslanec!  Najprej se vam zahvaljujem, da naslavljate to zelo pomembno tematiko bolniških odsotnosti. Želel bi pravzaprav povedati oziroma poudariti, da je Ministrstvo za zdravje v sklopu priprave bodoče zakonodaje s strani različnih deležnikov in zainteresirane javnosti prejelo več različnih, tudi nasprotujočih si predlogov za ureditev problematike bolniške odsotnosti. Tako se je na primer predlagalo, da se za vse kategorije zavarovancev skrajša obdobje, ko nadomestilo za čas bolniške odsotnosti bremeni delodajalca, prav tako so šli nekateri predlogi v smeri, da naj se uvedejo tako imenovani bolniški dnevi, to je nekaj dni v koledarskemu letu, ko posamezniku ne bi bilo treba k izbranemu osebnemu zdravniku, pač pa bi ostal doma. Predlagatelji so različno predlagali, ali bi šlo tukaj za neplačane dni ali bi šlo za dneve, ki bi jih plačal delodajalec. Ker se omenjeni predlogi nanašajo na obdobje, ko izplačilo nadomestil za čas odsotnosti z dela bremeni delodajalce, je potrebno pri urejanju te problematike in njenem reševanju pritegniti tudi ministrstvo, pristojno za delo, v katerega urejanje sicer sodi Zakon o delovnih razmerjih.  Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju namreč ureja nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, ki jih izplačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije. Ministrstvo za zdravje je v okviru predlogov bodoče ureditve v preteklem obdobju predlagalo tudi omejitev nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni po trajanju in po višini. Republika Slovenije ja namreč poleg Bolgarije edina država članica Evropske unije, ki nima omejenega trajanja izplačil nadomestila za čas odsotnosti z dela, prav tako pa tudi nima določene kapice glede višine nadomestila za čas odsotnosti z dela. Predvsem pri zadnjem predlogu ministrstva, ki se je nanašal na omejitve trajanja in višine nadomestila, je bilo jasno razvidno, glede na zelo intenziven odziv javnosti, da je to družbeno zelo pomembno in tudi občutljivo področje, glede urejanja katerega je ključno, da se strogo upošteva pravila vodenja socialnega dialoga in se jim sledi, pa tudi da se glede bodoče ureditve tega področja poskuša doseči karseda širok družbeni konsenz.  Glede na navedeno bo Ministrstvo za zdravje skupaj z ministrstvom, pristojnim za delo, tudi ta predlog proučilo in ga obravnavalo skupaj s socialnimi partnerji v socialnem dialogu v sklopu priprave bodoče ureditve. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod minister.  Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.
Hvala, ministrica, in hvala, minister, za odgovor.  Javni sektor tukaj ni problem, ker gre denar z istega konca. Mi ne govorimo, da bi ukinili pravico, moje vprašanje je bilo na takšen način: zakaj mora biti v breme delodajalca 30 delovnih dni? Mesec in pol gre na pleča delodajalca. To je največji problem. Razumete? In to je problem, ki se ga moramo lotiti. V javnem sektorju to ni problem, ker je vedno iz iste vreče. To ni problem. Pri delodajalcu je pa to veliko breme. Veliko breme. Dostikrat pridejo nazaj tik pred iztekom 30 delovnih dni – to niso koledarski dnevi, so delovni dnevi – in potem gredo še enkrat na bolovanje. Se pravi, iz tega nastanejo kar trije meseci v breme delodajalca. To je treba razumeti. Če bi se o tem dalo malo razmisliti in začeti resnično razumeti, da je ta doba, ki je v breme delodajalca, predolga. Predolga. Se pravi, šele po 30 delovnih dneh pride na breme države. Vse to, če bi se dalo to zadevo nekoliko zreducirati ali pa zmanjšati. To je bilo, kar me je zanimalo. Ali pa razmišljati o nekem bonusu. So tudi ljudje, ki ne gredo na bolniško, tudi tisti bi morali, to pa je predvideno v določenih državah. Je pa predvideno edino v Sloveniji, da je 30 delovnih dni, Italija ima 20, na primer, nekateri imajo 15 delovnih dni, potem gre na breme države. Tudi to moramo malo pogledati. Če zaključim to zadevo, lahko rečem, če že – in kar mislim, da je tudi prav, da – sprejemamo ogromno ogromno sredstev za socialne transferje na tak in drugačen način – in mislim, da je to res treba – dajmo enkrat narediti tudi nekaj za gospodarstvo, kjer so pa tisti, ki polnijo to blagajno. To je bila moja ideja – dajmo začeti razmišljati v tem smislu. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Se želi kdo odzvati? Ne.  Potem nadaljujemo. Naslednji je na vrsti gospod Boris Doblekar, postavil bo vprašanje ministru za zdravje gospodu Alešu Šabedru. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Spoštovani minister za zdravje, vsi ostali prisotni!  Zastavil bom poslansko vprašanje o problematiki, ki že kar nekaj časa buri duhove po Sloveniji, in sicer od leta 2015, ko je bil spisan in sprejet pravilnik o nujni medicinski pomoči, kjer pa so v 22. členu tega pravilnika predvideni tudi prvi posredovalci. Od takrat do zdaj je minilo že kar nekaj časa in stvari okrog prvih posredovalcev so po Sloveniji, po državi urejene povsem različno. Ponekod je to urejeno, ponekod ni urejeno, po nekaterih občinah je, po nekaterih regijah je, po drugih ni. Skratka, ne ve se, kdo pije, kdo plača. Ta pravilnik je bil sicer sprejet leta 2015 in v 22. členu predvideva tudi prve posredovalce. Kaj so oziroma kdo so te osebe kot prvi posredovalci, se povečini razume, vsaj s strani nujne medicinske pomoči, da naj bi to bili gasilci, torej gasilci prostovoljnih gasilskih društev, kar je nekako povsem logično – da so to ljudje, ki so že nekako usposobljeni, ki imajo stik z ljudmi, ki imajo pokrit teren, kjer je mreža razpredena in tako naprej. Vendar pa država tukaj ni poskrbela za vse tisto, za kar bi morala, zato da bi lahko te gasilce uvrstili na spiske prvih posredovalcev.  Imam nekaj vprašanj, ki jih bom zastavil v prvem delu: Kakšna je implementacija Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči na področju prvih posredovalcev? Kako je po državi urejeno prvo posredovanje?  Kaj ugotavljate iz prejetih letnih poročil nujnih medicinskih pomoči o prvih posredovalcih in koliko je teh?  Koliko in na kakšen način država finančno pomaga pri vzpostavitvi te mreže?  Zakaj se nujna medicinska pomoč iz zdravstvenega doma za prve posredovalce obrača po večini na PGD-je in prostovoljne gasilce?  Kako je poskrbljeno za strokovno izobraževanje, opremo, odgovornost pri morebitnih zapletih pri prvem posredovanju?  Ali lahko pride do nerazumevanja s strani 112 oziroma dispečerske službe nujne medicinske pomoči?  Kaj je posredovanje v primeru prvega posredovanja in kaj je intervencijsko posredovanje?  Zakaj se finančno breme za resno vzpostavitev mreže prvega posredovanja nalaga zgolj lokalni skupnosti oziroma občinam z osiromašenimi občinskimi proračuni? Zakaj tukaj država ne priskoči na pomoč tudi, kar se tiče financ?  Ali je res, da je bila leta 2015 ustanovljena medresorska skupina oziroma neka komisija, torej medresorska skupina MORS in Ministrstva za zdravje?  Kolikokrat so se sestali, kdo so člani, kje delujejo in kje so bili prisotni na terenu? Hvala lepa za odgovore.
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite, imate besedo.
Aleš Šabeder
Hvala za besedo. Spoštovani gospod poslanec! Prvi posredovalci so osebe, ki posredujejo na kraju dogodka pred prihodom ekipe nujne medicinske pomoči. V Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči so bili v letu 2015 umeščeni kot del organiziranega sistema enote nujne medicinske pomoči na lokalnem nivoju s poudarkom izvajanja temeljnih postopkov oživljanja in uporabo avtomatskega defibrilatorja AED. Zadeva je bila implementirana na podlagi pobud in izkušenj odličnih praks v nekaterih lokalnih okoljih, kjer so podatki pokazali, da se je s pomočjo prvih posredovalcev dosegla bistveno višja stopnja preživetja po nenadnem srčnem zastoju. Trenutni sistem, skladno s Pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči, temelji predvsem na članih prostovoljnih gasilskih društev in na čisto prostovoljni odločitvi posameznikov znotraj društva. Na lokalnem nivoju so trenutno sistemi različno organizirani, v osnovi pa mora lokalna služba nujne medicinske pomoči identificirati okolja, kjer so dostopni časi najdaljši, ter skupaj z občino in Upravo za zaščito in reševanje urediti razmerja s sporazumom, ki opredeljuje sodelovanje članov teh društev. Zaradi razvoja različnih praks in potrebe po sistemski ureditvi statusov, predvsem članov prostovoljnih gasilskih društev, je bila konec leta 2018 vzpostavljena medresorska komisija med Ministrstvom za obrambo in Ministrstvom za zdravje. Ta skupna komisija oziroma medresorska komisija je pripravila osnovna izhodišča. Če dovolite, bi vam jih kar predstavil. Urediti status prvih posredovalcev, ki izvajajo temeljne postopke oživljanja z AED in so v sistemu aktivacije preko sistema 112, in jih ustrezno poimenovati. V sistemu zaščite in reševanja bodo to posebne skupine znotraj posameznih organizacij ali društev, glede drugih prostovoljcev, ki bi se bili pripravljeni vključiti v sistem, pa bi na nivoju lokalnih skupnosti določili posebne skupine in jih vključili na seznam v sistemu zaščite in reševanja. Na področju Republike Slovenije se bodo določile tako imenovane črne lise pokritosti enot nujne medicinske pomoči, kjer so odzivni časi predolgi za pričakovano uspešnost pri obravnavi srčnega zastoja. S tem bomo dobili podlago za umestitev prvih posredovalcev v sistem in razdelitev, kje je interes in odgovornost države za vzpostavitev sistema in kje je interes in odgovornost organiziranja na nivoju lokalne skupnosti. Sistem prvih posredovalcev bomo razdelili na naslednje segmente: očividci, vodeni s strani dispečerja ob oživljanju, prvi posredovalci s temeljnim znanjem TPO z AED, prvi posredovalci z dodatnimi znanji, to so sedanji gasilci bolničarji, prvi posredovalci izvajalci nujne medicinske pomoči, aktivirani v času izven službe. Z vzpostavitvijo dispečerske službe zdravstva se sočasno ureja tudi sistem, ki bo zagotavljal dostopnost in uporabnost avtomatskih defibrilatorjev na javnih mestih. Omenjena medresorska delovna skupina je bila v letu 2019 ponovno vzpostavljena in ima nalogo izdelati končni dokument za področje prvih posredovalcev, ki bo služil za pripravo ustreznih pravnih podlag z namenom, da se uredi enoten pristop k alarmiranju, aktivaciji, izvedbi intervencij in izobraževanja. Hvala.