12. nujna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

12. 6. 2019

Transkript seje

mag. Andrej Rajh

Lepo pozdravljeni spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 12. nujno sejo Odbora za infrastrukturo okolje in prostor in vse prisotne lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da zaradi odsotnosti predsednika Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, nadomeščam gospoda Edvarda Pauliča. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članica odbora, gospa Nataša Sukič. Na seji kot nadomestni člani odbora z pooblastili sodelujejo: Karla urh namesto Jerce Korče, gospod Franc Breznik namesto Zvonka Černača, gospod Žan Mahnič namesto Francija Kepe, gospod Boštjan Koražija namesto gospoda Ciglerja, Nima Maurovič namesto Edvarda Pauliča.

Besedo sedaj dajem kolegu Francu Brezniku, predsedniku Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo v nadaljevanju vodil skupno sejo.

Izvoli.

Najlepša hvala, kolega mag. Rajh. Spoštovani kolegice in kolegi! Začenjamo z 11. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter vas tudi sam lepo pozdravljam, vse prisotne na današnji seji.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani tega matičnega odbora – torej opravičil nimam, imamo pa, da na seji sodelujejo kot nadomestni člani naslednje članice in člani odbora: kolegico Violeto Tomić bo nadomeščal kolega Luka Mesec, ki ga lepo pozdravljam v naši sredini, kolega Tomaža Lisca bo nadomeščal kolega Žan Mahnič, ki ga lepo pozdravljam v naši sredini, kolegico Nado Brinovšek nadomešča kolega Franc Rosec, ki ga prav tako lepo pozdravljam v naši sredini, kolega Gregorja Židana nadomešča Gregor Perič, ki ga prav tako lepo pozdravljam v naši sredini, kolega Edvarda Pauliča pa nadomešča Lidija Mirnik, ki jo prav tako lepo pozdravljam v naši sredini.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odborov. S sklicem seje, 6. junija 2019 ste prejeli naslednji dnevni red te skupne seje: 1. točka - Napadi in pokoli divjih zveri nad živino, 2. točka - Problematika divjih zveri. Ker do pričetka seje nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen kot je bil posredovan s sklicem.

Preden pa nadaljujem pa mi dovolite, da vas najprej obvestim, zakaj je dnevni red tokrat nekoliko drugačen kot običajno. Namreč, Poslanska skupina Nove Slovenije – Krščanski demokrati je 5. junija na Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter na moj odbor, torej na Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila zahtevo za sklic nujne seje odborov s točko dnevnega reda: Napadi in pokoli divjih zveri nad živino. Isti dan, v istem časovnem obdobju je pa tudi Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke prav tako naslovila zahtevo za sklic nujne seje odborov s točko dnevnega reda: Problematika divjih zveri. Torej, ker je bilo nesmiselno in neracionalno, da bi pravzaprav o enaki problematiki imeli dve seji, sem se zaradi načela racionalnosti odločil, da obravnavano obeh zahtev nekako združimo in obravnavamo sočasno.

Kot gradivo ste prejeli: prvič, zahtevo Poslanske skupine Krščanski demokrati za sklic nujne seje odborov s predlogi sklepov in zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic nujne seje odborov s predlogi sklepov, kot rečeno obe dne, 5. junija 2019. K zahtevi je priloženo tudi gradivo Zavoda za gozdove Slovenije z naslovom Strokovno mnenje za odvzem velikih zveri iz narave v obdobju od 1. oktobra 2018 do 30. septembra 2019.

Na sejo smo vabili: predstavnike obeh predlagateljev, tako Poslanske skupine Nove Slovenije, kot Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, gospoda Simona Zajca, ministra za okolje in prostor, ki ga lepo pozdravljamo v naši sredini, Ministrstvo za okolje in prostor, dr. Aleksandro Pivec, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki jo prav tako lepo pozdravljam v naši sredini, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Združenje lastnikov gozdov Slovenije, Združenje društev ekoloških kmetov Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zvezo lastnikov gozdov Slovenije, Alpe Adrio Green, Lovkso zvezo Slovenije, Božidarja Peteha – Civilna iniciativa aktivna Kočevska, Civilna iniciativa Nova vas-Loška dolina. Naknadno smo povabili še: Agencijo Republike Slovenije za okolje, Civilno iniciativo za zaščito ljudi, domačih živali in okolja pred vdori in napadi velikih zveri, Boštjana Čemažarja, Civilno iniciativo Cerkno, Rafaela Kraševca, Simona Marolta, Gašperja Uršiča, župana občine Cerkno, Milana Čadeža, župana občine Gorenja vas-Poljane, Antona Luznarja, župana občine Železniki, Marka Gasserja in Zvezo ekoloških gibanj v Sloveniji. Torej vse naštete prav lepo pozdravljam na današnji seji tega skupnega odbora.

Zaradi velike zastopanosti in številčnosti, bi prosil, če malo prisluhnete seji, morda nekoliko utišate medsebojne pogovore, ker je danes na tej seji veliko število udeležencev, zato, da se nekako slišimo.

Prehajamo pa na obravnavo. Najprej bom dal besedo Ivi Dimic, da v imenu Poslanske skupine Krščanski demokrati predstavi zahtevo za sklic nujne seje odborov.

Kolegica Iva Dimic, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Spoštovani vsi vabljeni, vsi člani, vsi verjetno, spoštovana ministra oba, tisti, ki dejansko se vas tiče zadnje dogajanje, ki se dogajanje, ki se dogaja praktično že skoraj da po celi Sloveniji.

V Novi Sloveniji smo danes videli oziroma doživeli vendarle epilog našega pritiska, skupaj s civilno iniciativo, ki je bila ustanovljena na Blokah, da so se stvari na področju upravljanja z zvermi mogoče nekoliko premaknile.

Danes je bil na Vladi seveda sprejet interventni zakon o odvzemu 11 volkov in 200 medvedov iz narave kar seveda je en del sklepa, katerega smo v Novi Sloveniji predlagali. Pa preden pridem do sklepov, naj samo na kratko povem, kaj se je pravzaprav dogajalo, ne samo v zadnjem mesecu, ampak na stvari, na katere opozarjam sama kot poslanka že vseh in celih sedem let na področju kmetijstva.

Kmetje dejansko imajo vsega dovolj. To, da opozarjajo, da je nekaj narobe, da je populacija zveri dejansko ušla iz pod nadzora in da oni so tisti, ki nosijo glavnino vseh napadov zveri in škod, je dovolj zgovorno, da vendarle se v Državi ukrene in da se opravi tudi ne nazadnje takale razprava na današnji seji odbora. Nenehno pregovarjanje s predstavniki države glede višine odškodnin in prejemanja prenizkih zneskov, ki nikakor ne pokrijejo niti neposredne materialne škode zaradi pokolov, kaj šele druge vrste škode. Moramo se zavedati, ni samo škoda, fizična, tista, ki jo dejansko zveri povzročajo, ampak je še ostalo: stres živali, izguba mlečnosti, prezgodnja telitev, ne nazadnje tudi psihične bolečine kmetov ter njihovih družinskih članov. Najhujše pa je bilo to, ko sem bila sama udeležena, na povabilo iniciative na na Blokah, da enostavno posluha države za te probleme ni bilo. Bil je, praktično lahko rečem, molk organa. Ljudje so bili tam prepuščeni sami sebi, nihče jih ni poslušal, povabili so medije, kar je še najhujše, še mediji niso smeli priti, da bi vendarle poročali, kaj se dogaja na teh področjih.

Bistven, vseslovenski problem, dejansko je pre številčna populacija zveri. Posledica tega pa je, da se nekontrolirano in kvalitetno uporablja z njo. Predlagamo zmanjšanje staleža zveri na vzdržno raven, ki jo prenesejo stalna območja pojavljanja zveri. To je raven ali pa širše kočevsko območje. Populacija zveri se nekontrolirano širi na območja, kjer jih v preteklem stoletju ni bilo. Ravno danes sem dobila poročilo zavoda za gozdove, da je prišlo do napada medveda na Vranskem. Zavedati se moramo, da niso ogroženi samo kmetje in njihove živali, čedalje bolj so ogroženi vsi prebivalci podeželja. Lahko povem tukaj, da so otroci Osnovne šole Bloke imeli športni dan ali pa, ne vem, naravoslovni dan in da so šli na sprehod po Blokah v spremstvu lovcev. Tako daleč so že te stvari prišle in se mi zdi, da je prav in današnji odbor je tisti, ki bo mogel sprejeti nekatere sklepe, da bomo vendarle lahko začeli normalno sobivati.

Življenje na zemlji je bogato in raznoliko. Znanstveniki menijo, da si naš planet deli vsaj 8, 7 milijard vrst, od bakterij, sesalcev, alg, cvetočih rastlin. Sprehod skozi divjino pa je ločevanje zrn od plev. Kaj želimo? Na kateri ravni in s kakšno populacijo lahko v Sloveniji sobivamo?

Zato smo v Novi Sloveniji za današnjo sejo odbora predlagali sklepe, in sicer prvi je ugotovitveni, o katerem se niti ne glasuje. Drugi sklep je Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, to je Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predlagata takojšen izredni odstrel rjavega medveda in volka, predvsem osebkov, ki izvajajo pokole živine zaradi velike verjetnosti ponovitve. Volk je predator. On se bo vračal tja, kjer ve, da bo hrano dobil. Če je ta hrana lažje njemu dosegljiva, tu mislim predvsem na mlade živali ali so to jagenjčka ali so to telički in pa žrebički, se volk bo vračal tja, ker mu je lažje kot pleniti divjad po gozdovih. Tretji sklep. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, to je odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, priporočata Vladi Republike Slovenije, da pristojnosti za upravljanje divjadi prenese z Ministrstva za okolje in prostor na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tukaj lahko dodam na Zavod za gozdove. Zakaj smo v Novi Sloveniji ta predlog predlagali? Zato ker že sedaj predstavniki Zavoda za gozdove sledijo in, bom rekla, opravljajo velik del, kar se tiče upravljanja z zvermi, pobirajo tudi po gozdovih DNK, imajo direkten stik, vsakodnevno so prisotni v gozdu in se mi zdi, da imajo ato tudi zelo usposobljene kadre, ljudi, katere sem tudi v preteklosti sama srečala in enostavno jim zaupamo in verjamemo, da njim stvar ne bi ušla izpod nadzora, da bi z zvermi upravljali tako, da bi bilo mogoče sobivanje ljudi na podeželju in zveri.

4. sklep je: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano priporočata Ministrstvu za okolje in prostor ter Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v roku enega meseca pripravita akcijski načrt za uravnoteženje staleža zveri, divjih zveri, še posebej na pokolih živine prizadetih območjih, ter ga nemudoma začneta izvajati o njegovem izvajanju, naj redno mesečno poročata obema odboroma.

Zakaj smo sprejeli in zakaj smo predlagali v bistvu ta sklep v Novi Sloveniji? Zato, ker pokoli, upadi zveri, niso samo na področju Blok, to je širši problem. tukaj notri lahko rečem Ilirska Bistrica, Kočevje, Velike Lašče, Cerkno, Tolmin, danes smo slišali tudi Vransko, mogoče sem še katerega pozabila, Kostelj in tako naprej in se mi zdi, da je potrebno o tem vedeti, da je prav, da smo kot predstavniki ljudstva, poslanci, izvoljeni, da je prav, da je ta odbor o teh napadih in seveda aktivnostih, ki bi omogočale sobivanje ljudi na tem področju in zveri, da smo o tem seznanjeni zato, ker enostavno mogoče določene zadeve ne pridejo vedno aktualno takoj do nas in potem izpadejo tudi nenazadnje tudi ministrstva in vsi ostali nekoliko neverodostojno. Želim sodelovanja tako s civilnimi iniciativami, z ljudmi na podeželju, z naravovarstveniki, da bi vendarle lahko skupaj nekaj naredili na tem področju predvsem v luči sobivanja. Jaz osebno imam zelo rada živali, vendar enostavno kar se dogaja v zadnjih časih, tudi področje Cerknici, preštevilčen rjavi medved enostavno krni tudi našo kulturno krajino, turistično razvitost okrog Cerkniškega jezera in vam povem, ni prijetno in ljudje z zadržkov zdravo živijo. Želim rešitve, ki bojo v vse strani v obojestransko korist.

Toliko zaenkrat, hvala.

Najlepša hvala kolegici Ivi Dimic, kot predlagateljici Poslanske skupine Nove Slovenije.

Sedaj pa dajem besedo še kolegu Žanu Mahniču, predlagatelju poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za predstavitev zahteve za sklic nujne seje obeh odborov.

Kolega Mahnič, izvolite.

Hvala za besedo, predsednik.

Kolegice in kolegi, spoštovana ministrica, spoštovani minister, cenjeni gosti!

Že ta udeležba danes na tej seji samo potrjuje to, da je problematika pereča, da je bil ta sklic seje, ki smo ga predlagali nujen in da očitno v naši državi stvari gredo naprej šele takrat, ko se naredi pritisk tako s strani politike kot predvsem s strani državljank in državljanov oziroma v tem primeru tudi civilne družbe. Verjemite mi, da če danes ne bi bilo te seje, če ne bi bilo vseh teh prispevkov, ki so bili v medijih, danes ob pol dveh mi v parlament ne bi dobili interventnega zakona, ki govori o tem, da se odvzame osebke vrst rjavega medveda in pa volka. In še v okviru sprejemanja tega zakona smo bili priča boj u za prestiž. Namesto, a bi se pogovorili kako zadevo rešiti, se je podajala žogica oziroma prepiranje o tem, kdo bo zakon vložil med Ministrstvom za kmetijstvo in Ministrstvom za okolje in prostor. Ne vem zakaj ni Ministrstvo za okolje in prostor že prej prišlo s takšnim zakonom. Od decembra se je vedelo, kaj se dogaja in kakšne bodo posledice. In moje prvo vprašanje na ministrstvo je, kaj se je v tem času dogajalo? Gospod Zajc, vi niste bil tam takrat, je bil gospod Leben, njemu sem postavil poslansko vprašanje, dejal je, da se zadeva rešuje, vmes je potem odstopil, prišel ste vi, rezultati oziroma bolje rečeno ne, rezultati so isti. In potem za nameček sedaj dobimo še dva predloga sklepov s strani Liste Marjana Šarca, Socialni demokrati, Stranke modernega centra, Desusa in pa Stranke Alenke Bratušek, dva sklepa: 1. Da se v čim krajšem času prične postopek za sprejem zakona, ta postopek se je dejansko že začel danes, ko je bil vložen; in pa 2. sklep: da po tem v roku 6 mesecev poroča o izvedenem odvzemu in rezultatih redne sprejemanja stanja. Se pravi nič za naprej. Mi bomo čez pol leta ali čez eno leto naslednje leto tukaj ob tem času sedeli na isto tematiko, ker ta dva sklepa, ki jih predlaga koalicija sta v posmeh vsem, ki danes tukaj sedijo, ta dva sklepa sta trenutno aktualna, ker je vse skupaj celotna situacija pripeljala do tega, nič pa ne rešujeta za naprej.

Zakaj je prišlo do tega? Sam problematiko dobro poznam, tako kot poslanec, ki je izvoljen v okraju, kjer se napadi volka dogajajo, kot tudi lovec. To se pravi iz obeh strani. Lahko rečem, da sem v zadnjih 2 tednih prejel številne klice kmetov, rejcev drobnice, ki so se pritoževali, da tako ne gre več naprej in da bodo kmalu tudi sami postali tista 1,5 kmetije, ki vsak dan v Sloveniji propadajo. Ti napadi se dogajajo na tistih kmetijah, kjer ljudje večinoma to delajo ljubiteljsko, kjer delajo zato, da lahko preživijo, ne pa da bi šlo za neko masovno potem trgovsko verigo in tako naprej.

V tem parlamentu govorimo kako kmetije propadajo, kako se podeželje zarašča, po eni strani pa imamo vlado Marjana Šarca, ki za te ljudi nima posluha. In potem, ko stvari pridejo tako daleč, pa seveda vladi servilni mediji rečejo »tudi Marjan Šarec ima sedaj posluh za te ljudi«. Kje je bil prej? Kje je bil, ko je Alpe Adria Green povedala, kaj bo naredila? Kaj se je dogajalo v samem tem postopku? Kje je triletni načrt gospodarjenja z zvermi, z medvedom, z volkom? Kje je petletni načrt gospodarjenja? Tega ni. In moje vprašanje je: Zakaj tega ni? Da ne odpiram še tematike šakala, 300 do 400 jih je že, mi se pa tukaj še niti nismo začeli pogovarjati, kaj bomo s šakalom. Zanima me, gospod minister, ali držijo informacije, da je pretekli teden v Romuniji potekal posvet ministerjala na temo kako v bodoče gospodariti z zvermi, tudi z volkom in s strani Republike Slovenije tam ni bilo predstavnika? Ne vas ne katerega od državnih sekretarjev.

Zakaj smo danes tukaj? Zaradi tega, ker se ministrstvo ni uspelo dogovoriti oziroma sprejeti nekega konsenza z vsemi deležniki. In da bo mera polna …

Malo pozornosti bi samo prosil, ker nas je veliko število danes, da lahko predstavnik …

… da bo mera polna sedaj čakamo sodišče, v tem času pa je šele sedaj prišlo do tega, da bi pa vendarle sprejeli interventni zakon. Mimogrede, s strani Ministrstva za okolje je ravno za organizacija Alpe Adria Green, ki ne ruši samo tega državnega projekta, tudi druge državne projekte ruši, s strani eko sklada dobila v zadnjih dveh letih več kot 90 tisoč evrov. Dajte malo pogledati minister, koliko je smiselno financirati nevladne organizacije, ki z državnim denarjem potem rušijo državne projekte. Tako ta primer, kot tudi ostali primeri.

Zavod za gozdove Slovenije je naredil strokovno mnenje za odvzem velikih zveri iz narave v obdobju 1. oktober 2018 do 30. september 2019. To je odlična analiza, strokovno mnenje in pa podlaga za to, kar se je naprej dogajalo. In vse varovalke, ki so tukaj notri napisane tako za medveda kot tudi za volka ne morejo biti razlog, da nekdo reče, da ni potrebe oziroma, da ni družbene sprejemljivosti. Tako je Zavod za gozdove predlagal, da se od 1. oktobra 2018 do 30. septembra 2019 načrtuje odvzem 11 volkov in sicer 3 volke na področju Kočevsko-Belokranjskega lovskega upravljalnega območja in na novomeškega lota, 3 volki na Notranjskem, 2 volka zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko območje in pa trije na Primorskem. Odstreli naj se praviloma manjše živali v tropu. Tako bo zagotovljeno varovanje strukture tropov, saj so manjše živali praviloma tudi mlajše in niso del dominantnega para. Z odstrelom teh živali zmanjšamo velikost tropa in na dolgi rok številno dispergiranih živali, ne izzovemo pa potencialnega razpada tropa. V primeru, da število odvzetih odraslih volkov, osebkov starih 2 ali več let doseže 45 % načrtovanega odvzema, to je 5 živali, se odstrel takoj zaključi in še nadaljnje točke, kjer se je predvidelo vse tiste ukrepe, da bi se odstrel izvršil tako, kot se mora.

V občini Železniki, Gorenja vas-Poljane, Cerknem, se napadajo dnevno, se dogajajo dnevno napadi volka. Dober teden nazaj smo že poslali s strani občine Gorenja vas-Poljane prošnjo za izredni odstrel volka. In sedaj poglejte v kako zbirokratizirani državi mi živimo, ko gre za nek resen problem. najprej smo vlogo poslali na ARSO. Na ARSO so rekli, da zadeve nismo dopolnili. Na občino je klicala gospa, ki je rekla »vi nimate pojma, lovci nimajo pojma, jaz sem naredila diplomo iz volka, vem, da ni nevaren, vem, da ne napada«. Sprašuje, če smo na Blegošu postavili meter 70 visoko ograjo, če imamo pastirske pse in tako naprej. Pa kje v visokogorju ti bojo ljudje na tisoč 200 ali več metrov nadmorske višine postavljali meter 70 visoke ograje. Ne bodo, ker ni racionalno, ker ni razumno. Pridite pogledati gor v Poljansko dolino, v Cerkno, v Selško dolino, do zadnje kvadratnega metra zemlje nad tisoč 200 je pokošeno vse, skrbno obdelovano, in vi s takšnimi ukrepi silite ljudi, da se bo to območje zaraščalo, ker ne bodo več gospodarili na teh delih. No in potem, ko se napiše dopolnitev gre stvar nazaj na ARSO, iz ARSO gre na Zavod za gozdove, iz Zavoda za gozdove gre na Zavod za varstvo narave, od tem gre nazaj na Zavod za gozdove, do tam gre potem na ARSO in tam gre potem v podpis. Nora je država, ki ima takšne postopke v primerih, ki so res kritični. In če je tukaj tako, potem si lahko predstavljate, kako je šele v drugih primerih. In ne samo interventni zakon, spremeniti bi morali pristojnosti in pa krovno zakonodajo, ki se tiče načina odvzema volka in medveda. Ne more tam nek tretjerazredni birokrat odločati, ali se bo volk odstrelil, ali se ne bo. Ne morejo tretjerazredni birokrat tukaj v Ljubljani odločati kako bomo živeli na podeželju in s kom bomo živeli. Ne more nekdo, ki dnevno ne živi tam, vedeti kakšno je stanje na terenu in odločati potem na podlagi nekih paragrafov, ki niti ne ve na podlagi česa so narejeni. Ni življenje na podeželju takšno, kot je življenje v Ljubljani, kjer imajo medvede v živalskem vrtu in pa doma ter v trgovinah na policah v plišasti obliki. Ne gre enačiti tega.

In zanima me kdo je dejansko pri tem kriv, da se je zakon, ki je prišel danes v Državni zbor sprejemal tako pozno, predvsem pa kaj ste naredili v tem vmesnem času, da se prihodnje leto situacija ne bo ponovila? Kaj je s triletnim načrtom gospodarjenja, kaj je s petletnim načrtom gospodarjenja? Kaj je s habitatno uredbo Evropske unije? Kaj boste naredili, da volka in medveda iz aneksa 4 prestavimo na aneks 5? Gospa ministrica, je bilo to že kaj odprto na ministerialu? Aneks 5 pomeni, da se z njim gospodari seveda na način, da se vrši normalen odstrel, vendar v takšni smeri se gospodari, da se vrsta ohrani. V aneksu 5 je tudi recimo gams, pa imamo gamsa v sprejemljivih mejah. Redkokdaj se zgodi, da smo na isti valovni dolžini tako lovci, kot kmetje, kot tudi gozdarji. In jaz ne vem zakaj ne izkoristite tega trenutka, ko smo vsi poenoteni, razen tistih nevladnih organizacij za katere trdim, da morajo obstajati, in Alpe Adria Green in ostali, številni projekti so brez kateri, če oni ne bi opozarjali na te projekte, bi bilo veliko škode narejene, tako narave, kot ljudem in tako naprej, ampak ne more pa nekdo tukaj iz Ljubljane govoriti kaj se dogaja z medvedom in volkom. K sreči ni uspel gor v Leskovici, da bi poklal govedo, ampak uredba za odstrel mora priti v istem dnevu oziroma naslednji dan, ker volk bo po vsej verjetnosti na naslednjih dveh dneh prišel nazaj. Če mi dobimo odločbo za odstrel prihodnji teden, ali pa čez 14 dni, vprašanje kaj bo. in država dobesedno sili lovce k nezakonitemu odstrelu. Ne upam si povedati koliko volkov je padlo v zadnjih mesecih, ampak verjemite mi, tisti, ki ste to zadeve zabremzali povzročate, da volkovi padajo nelegalno in s tem se dela volku, ki ga tako ščitite večja škoda, kot pa če bi imeli zakonit odstrel, ki je seveda narejen na podlagi analiz in raziskav, ki ga pripravi Zavod za gozdove, ki je bil potrjen in na podlagi tega tudi določen odstrel.

V Slovenski demokratski stranki predlagamo naslednje tri sklepe in sicer, da Ministrstvo za okolje in prostor takoj pripravi vse potrebno za izredni odstrel medvedov in volkov do števila, ki ga je ocenil Zavod za gozdove, tukaj z veseljem ugotavljamo, da je bilo to narejeno.

Drugi sklep: Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj v sodelovanju z vsemi deležniki pripravita posvet o nadaljnjih aktivnostih in ukrepih za upravljanje z velikimi zvermi.

In pa tretji sklep, kjer bi eno besedo možno spremenil s sprejemljivo in sicer: Ministrstvo za okolje in prostor naj v sodelovanju z deležniki preuči in ugotovi najvišjo sprejemljivo številčnost populacije zveri.

Da smo imeli leta 1998, 1999 300 medvedov, da se je vršil odstrel, takšen kot je bil, in da imamo danes leta 2018 po ocenah med 900 in tisoč medvedov je zgovoren podatek. Zdaj pa jaz sprašujem kje je tista meja, koliko jih bomo še tolerirali, predvsem pa kje jih boste tolerirali. Kdo ga želi gledati, ga naj gre gledati v ljubljanski živalski vrt. Zmenite se SDG, zmenite se z Zavodom za gozdove, postavite obore v Kočevskem rogu pa ga naj hodijo tja gledati v državne gozdove. Zagradite, tisti, ki bi ga rad v naravi videl. Še dober biznis bi lahko s turisti delali. Ali pa, ne vem, dajmo zagraditi Rožnik pa dajmo gor ene 3, 4, pa bomo videli, bo tamle gor enega pudlja raztrgal, ga bo prišla SD ukrotit, enota za specialno delovanje, vojaška policija. Tako daleč očitno nekateri želite stvari pripeljati in jaz upam, da bo ta seja pokazala, da tisti, ki se dnevno srečujejo z zvermi na terenu na ta način ne morejo več gospodariti. Jaz ne rečem, da naravovarstveniki nimajo prav v ničemer, seveda imajo. Ampak na ministrstvu je, da najde konsenz med vsemi deležniki. In spominjam se, da je nek gospod, ne vem iz katere naravovarstvene organizacije, mislim da ravno iz Alpe Adria Green dajal, ja bom pa sprejel odgovornost, če bo kaj. No, zdaj mu pa pošljite račune vsi kmetje, ki so vam trgali volkovi konje, teleta, govedo, drobnico in tako naprej. Saj je gospod rekel, da bo prevzel odgovornost, da zdaj vidimo heroje, kdo bo prevzel odgovornost.

Skratka, na ta način je potrebno zadevo ustaviti, potrebno je narediti to, kar smo predlagali, kar se predlaga. Jaz upam, da ne bojo šli zdaj še interventnega zakona spodbujati, ker to bi bila pa res kaplja čez rob in potem bi pa res jaz, minister, premislil, komu dajem državni denar, ker na tak način ne bo šlo več. Tukaj so vsi, ki se jih zadeva osebno tiče, ne želimo da slovenske kmetije še naprej propadajo, želimo si sobivanja divjadi, zveri in ljudi. Tudi vprašanje, kjer pa mogoče, tukaj ne bom govoril kot poslanec, ampak kot lovec, ne pridemo ravno skupaj, številčnost odstrela jelenjadi, ampak srnjadi, ampak kot kažejo raziskave in tudi iz tujine, kjer se je drastično višal odstrel jelenjadi in srnjadi, tam so bili napadi volkov pogostejši zaradi tega, ker nima več volk hrane in pride pač na pašnike in pride v naselja. Ampak treba je doseči neko soglasje. Verjemite mi, da tudi 11 volkov, če se bo ta odstrel izvršil, še vedno so lahko problemi, ker na določenih območjih kjer so bili napadi tudi ni planiran odstrel. Zato je pa potrebno tudi iti v korak s časom, s potrebami na terenu kar se tiče izrednega odstrela. In jaz upam, da bo kljub temu, da zakon imamo in da bi kdo rekel, da ta razprava danes ni potrebna, da se opravi predvsem to, kaj boste naredili da čez eno leto spet ne bomo sedeli tukaj in premlevali enih in istih stvari. Nam gre za slovensko podeželje, nam gre za slovenskega kmeta. In če lahko politika kakorkoli pomaga, potem politika tukaj mora pomagati. Nekih iracionalnih argumentov tukaj ni več. Hvala lepa.

Hvala, kolega Mahnič. Sedaj dajem besedo ministru za okolje in prostor, gospodu Simonu Zajcu.

Gospod Simon Zajc, izvolite.

Simon Zajc

Predsednik, hvala. Poslanke, poslanci, gostje dober dan!

V Sloveniji imamo zaradi dobro ohranjenega narave in tudi zaradi tega, ker je sobivanje bilo do sedaj mogoče in da je bila strpnost lokalnega prebivalstva zelo visoka, neprekinjeno prisotnega medveda in volka. S tem, da v 19. stoletju, konec je bil ris iztrebljen, ampak smo ga ponovno naselili. Imamo vzpostavljen sistem upravljanja z velikimi zvermi. Okvir postavimo s strateškimi dokumenti, ki jih sprejme Vlada in so podlaga potem za ukrepanje na različnih področjih. Tukaj imamo ukrepe za zmanjševanje škod na premoženju, potem odškodninski sistem, intervencijske skupine, subvencioniranje šolskih prevozov, medovarne smetnjake imamo, do poseganja populacije zveri z odstrelom, ki je le eden od ukrepov, je pa nujen za delovanje celotnega sistema upravljanja, ampak delamo celo vrsto ukrepov zato, da imamo to sobivanje možno, ker se zavedamo, da dokler bo sobivanje možno in dokler bo toleranca prebivalstva lokalnega ustrezna bomo lahko izvrševali to, za kar je naše ministrstvo pristojno. To je pa zato, da imamo populacijo volka in medveda v ugodnem stanju. Brez vseh teh povezav do tega ne moremo priti. Medveda spremljamo sedaj že ker nekaj časa. Pokazalo se je, da je populacija v ugodnem stanju. Ob vstopu v Evropsko unijo, ki je referenčno leto, je štela tam nekje od 450 do 550 osebkov. V zadnjih dveh desetletjih smo pa zabeležili kar dobro rast populacije. Rezultati ocene številčnosti rjavega medveda, ki se je izvajala v okviru projekta / nerazumljivo/ kažejo, da je bilo konec leta 2015 nekje minimalna številčnost okoli 600 se pravi 599 medvedov. To kaže na 40 % rast v primerjavi z letom 2007, ko je bila ocenjena minimalna številčnost 424 osebkov. Ocenjena maksimalna letna številčnost za leto 2018 je okoli 950 medvedov in letni prirastek okoli 200 osebkov. Pri odvzemu medveda je bilo v razpravi strokovne komisije in delovne skupine sprejeto stališče, da ministrstvo pripravi osnutek odloka za odvzem v višini letnega prirastka za 200 medvedov, torej 175 odstrel, pa 25 ostale izgube in to smo tudi naredili.

Glede volka, velikost populacije ima dolgoročno trend zmerne rasti. V sezoni 2016/17 je bilo po ocenah v celotni super populaciji, ki vključuje tudi vse znane volkove v čezmejnih tropih okoli 73 volkov v 11 tropih, od katerih so bili štirje čezmejni. Po zadnjem štetju v sezoni 2017/18 je skupaj z zaznanimi volkovi čezmejnih tropih ocenjena velikost populacije okoli 88 volkov. Od tega se pretežno zadržuje v Sloveniji 75 volkov v 14 tropih. Razširjen je predvsem v jugovzhodnem delu Slovenije, Kočevska, Notranjska, Trnovski gozd.

Populacija risa je po porastu, ki je izhajala iz ponovne naselitve treh slovaških parov leta 73 na robu izumrtja, pretežno zaradi parjenja v sorodstvu, poteka projekt LIFE Lynx 2017-2024 za izboljšanje stanja ohranjenosti te populacije.

Šakal je bil pred desetletji še ogrožena in redka vrsta in zato zavarovana, nato se je pa kar hitro širil. Aktualni podatki kažejo, da se je populacija šakala v Sloveniji, v zadnjem desetletju povečala, prav tako tudi območje razširjenosti, hkrati pa je populacijski trend izrazito naraščajoč, primeren potencialni življenjski prostor pa še ni zaseden. Poleg širjenja, je zanj značilno tudi zelo hitro naraščanje številčnosti v vseh državah in območjih, ki jih je poselil. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je izdelal oceno ogroženosti šakala po metodi IUCN in ugotovil, da vrsta v Sloveniji ni več ogrožena, zato je tudi ta trenutek v javni razpravi sprememba uredbe in sicer, da se ga da med lovne divjadi.

Zdaj pa mogoče še nekaj v zvezi s pobudami glede ureditve razmer zveri. Pravna ureditev Evropske unije in Republike Slovenije dovoljujeta poseganje v populacijo zavarovanih živalskih vrst, kamor spadata tudi volk in medved, le pod natančno določenimi pogoji. Te pogoje morajo dokazovati ob odvzemu prostoživečih živalskih zavarovanih živali iz narave, vse države članice Evropske unije.

Tako direktiva o habitatih, kakor tudi uredba namreč za tovrstno poseganje terjata strogo presojo izpolnjenosti naslednjih pogojev, tako imenovani trojni test in sicer, prvič; obstoj enega ali več razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku, 16. člena Direktive o habitatih oziroma v prvem odstavku, 7. člena Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, za preprečitev resnih škod in interesov zdravja ljudi in javne varnosti.

Drugič; da za dosego cilja ni drugih zadovoljivih možnosti, da so bile izčrpane vse druge možnosti, kot je izvedba vseh možnih zaščitnih ukrepov in da kljub temu prihaja do razlogov za odstrel ali argumentacijam, zakaj te možnosti ne pridejo v poštev, na primer, zaradi fizičnih lastnosti terena, klimatskih pogojev in podobno, ob izključitvi razloga ekonomske neupravičenosti. Prva alternativna možnost, ki je tudi najbolj učinkovita, vsaj kar se tiče reje, je uporaba zaščitnih ukrepov, ki dokazano zmanjšuje pogostost napadov. Odslej, odstrel, je smiseln in potreben tudi, če odvračanje ni možno, fizične omejitve terena recimo to onemogočajo ali če že na prvi pogled ni smiseln, situacija pa je ocenjena kot kritična in tretji pogoj, da poseg ne bo škodoval vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti populacije, kar se ugotavlja upoštevajoč prognozo dinamike populacije, odvzete, ne sme poslabšati stanja ali preprečiti doseganje ugodnega stanja.

Za uravnavanje številčnosti populacij zveri, ki so, kot je to v našem primeru, v ugodnem stanju, pa je predvidena možnost odstrela z odlokom Vlade Republike Slovenije. Poseganje v populacijo zveri temelji na ugotovitvah stroke, ki je na tem področju v Sloveniji na visoki ravni. V zadnjih desetletjih so močno napredovale metode spremljanja stanja, tudi ob pomoči mednarodnih projektov, ki jih je financiralo naše ministrstvo. Vlada za uravnane populacije z odvzemom vsako leto sprejme odlok - tudi za letos smo ga sprejeli - v izjemnih primerih pa je možen odstrel medveda ali volka z odločbo, po postopku, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za okolje, po Zakonu o splošnem upravnem postopku. V teh primerih se pač moramo držat zakonodaje.

Situacija, ki je pripeljala do današnjega odbora, je nedvomno povezana z odločitvami Upravnega sodišča, ki je v preteklosti ustavilo izvajanje odstrela volka, v letošnjem letu pa tudi odstrela medveda. Naj poudarim, da smo v odgovoru na tožbo Upravnemu sodišču izrecno izpostavili verjetnost, da bo zaradi neizvajanja odstrela medvedov, prišlo do povečane verjetnosti konfliktov, vendar je naše navedbe sodišče zavrglo in po realizirani tretjini predvidenega odstrela, ustavilo izvajanja odstrela medvedov. Zaradi izpada odstrela in obstoječih ugotovljenih trendov, se kaže možnosti rasti, zato je predviden interventni poseg v populacijo na podlagi zakona, ki ga predlagamo v sprejem Državnemu zboru po nujnem postopku.

Ta zakon je pripravljen na podlagi tega odloka, ki smo ga mi pripravili, je prepisan, sodišče ga je pač ustavilo, zdaj, bomo s tem šli mimo sodišča. Vsi taki odloki so pripravljeni na podlagi strokovnih podlag in so tudi utemeljeni in tudi v tem primeru smo to tako naredil.

Zdaj MOP skupaj, z Zavodom za gozdove in Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave je pripravilo tudi odlok za naslednje obdobje. Mnenje Zavoda za gozdove bo temeljilo na najnovejših podatkih rednega monitoringa, s predvidenimi učinki interventnega zakona in upoštevanju dejanske realizacije odstrela v zadnjem načrtovanem obdobju. Uspešnost interventnega zakona in novega odloka o odvzemu zveri pa bo nedvomno odvisno tudi od tega, ali bomo znali združiti znanje in moči ter se vsi zavzeli, da bi izkoristili vse razumne možnosti za izvajanje tudi drugih ukrepov opravljanja z volkom in ne le odstrela. Pomembno je pač da, delamo vse ostale ukrepe hkrati, ker mi, ko moramo utemeljevat odstrel, moramo zelo uspešno zagovarjat oziroma razložit, da so bili vsi ostali ukrepi izpolnjeni. Mimo tega pač ne moremo. Imamo odškodninski sistem. Ker ni mogoče in nikoli ne bo mogoče, v popolnosti preprečit napadov, kajne, tudi če postrelimo praktično, ne vem, vse, kajne, pa jih pustimo samo par, bo prišlo do napadov in v tem primeru bomo odškodninski sistem potreboval in ga tudi imamo in je pomemben del upravljanja z zvermi, ki zagotavlja pač redno izplačevanje neposredne škode.

Zdaj, oškodovanec mora v roku treh dni od nastanka, pisno prijaviti nastalo škodo območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, kjer nastopi škodni dogodek in nato zavarovati kraj nastanka kože. Pooblaščena oseba v roku dveh dni po prijavi škoda opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v zapisnik. Po osmih dneh od prijave škode, pooblaščena oseba pošlje zapisnik na naslov ARSO, oškodovanec je ali pooblaščena oseba, lahko k ogledu povabita tudi druge osebe.

Imamo tudi intervencijsko skupino - v letu 2006 je bila ustanovljena, takrat jo je ustanovil minister, pristojen za ohranjanje narave, izdal je sklep o ustanovitvi te skupine in delovanje skupine za hitro in učinkovito ukrepanje v primeru ogrožanja življenja ljudi in premoženja zaradi velikih zveri, to gre za, v primerih medveda in volka. Intervencijska skupina mora ukrepati na podlagi obvestila policije ali centra za obveščanje ob pojavu velikih zveri, ki neposredno ogrožajo življenja ljudi in premoženja na območju celotne države. Intervencijska skupina lahko ukrepa tudi na podlagi obvestila fizične ali pravne osebe, na podlagi podatkov o neposrednem ogrožanju po velikih zvereh.

Zdaj, vprašanje je bilo, kaj smo mi v tem času počeli. Se pravi, prva stvar, ki smo jo naredili skupaj, tako kot vsako leto – na podlagi strokovnih podlag, smo pripravili odlok za odvzem medveda, to je isti, kot ga zdaj vnašamo v zakon in sicer, že novembra lansko leto. Ta odlok se je začel izvrševat, potem je pa pritožba, sodišče je izvrševanje ustavilo. Mi smo dali tudi zahtevo za revizijo te odločitve, ker se z njo nismo strinjal, smo dodatno pojasnjevali, zakaj mislimo, da je ta odlok primeren, ampak smo bili neuspešni. Zdaj tudi pripravljamo vse te argumentacije, ki jih sodišče zahteva, seveda imamo največ težav pri argumentaciji, da je bilo storjeno vse, da do tega ne bi prišlo. Se trudimo, tukaj sodelujemo tako z Ministrstvom za kmetijstvo, s Kmetijsko zbornico, z Zavodom za gozdove, da bi to tudi pripravili. V vmesnem času, ko je prišlo do napadov volkov, je postopek, kot je bil že opisan, v teku. Zdaj za dva volkova na Blokah, je bila odločba že izdana, v pripravi so druge, ampak še enkrat, moramo jih utemeljit na način da, ker so sprejete po Zakonu o upravnem postopku, da nam ne padejo in mi smo v tem času dajali velike napore za to, da smo tudi uskladili to z nevladnimi organizacijami, ravno zaradi tega, da nam te posamezne odločbe ne bi padle.

Zdaj vem, da bi marsikdo tukaj rad, da takoj pridemo, pa postrelimo, samo pač, za enkrat smo še, imamo predpisane postopke, naj bi zakonodajo spoštovali in mi se trudimo to tudi delat. Je pa treba povedat, pač, do, dokler nam niso odloki začeli padat na sodiščih, smo v bistvu uspešno upravljali z divjimi zvermi. Populacija je bila ugodna, kar je pomembno, na kar smo lahko ponosni. To ni samo problem, to je nekaj, kar je za državo, za našo biotsko raznovrstnost dobro. Ukrepi, ki jih izvajamo, so številni – eden od teh ukrepov je bil tudi odstrel, ki pa je pač, zaradi odločitve sodišča je moral zastati in zdaj, krivit mogoče nevladne organizacije, naše ministrstvo, ja, mi jih plačujemo, zaradi tega, ker smo po zakonu to dolžni in nevladne organizacije so potrebne in dobrodošle. Brez njih, kot ste sami povedali, poslanec, ta država tudi ne bi bila tako uspešna in tako dobro funkcionirala. Jih potrebujemo. Zdaj. Kdo se bo odločil, v kakšnih primerih jih potrebujemo, to najbrž nisem jaz, najbrž tudi nismo, ni nihče za to mizo. Sodišče se je odločilo, kot se je odločilo. Mi smo pripravili obrazložitve, jih tudi še pripravljamo in nov odlok, ki ga že zdaj pripravljamo, bo pripravljen, tako upam da na take stvari na sodišču ne bodo padle. Ampak nikoli pa ne moreš vedeti, ko pride do tega ali bo to padlo ali ne. Ali bomo dovolj dobro utemeljili razloge, da smo storili vse, da je ta odstrel upravičen. Zdaj za enkrat bi toliko.

Najlepša hvala ministru Zajcu.

Sedaj pa dajem besedo ministrici za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandri Pivec. Želite besedo, ministrica?

Izvolite.