En prav lep pozdrav!

Pričenjam 10. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas še enkrat lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so se opravičili naslednje članice in člani odbora. Zvonko Černač, Ivan Hršak, Dušan Šiško, Nataša Sukič in pa Aleksander Reberšek. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo namesto poslanca Bojana Podkrajška, poslanec Marjan Pojbič in namesto poslanke Lidije Divjak Mirnik, poslanka Tina Heferle.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red za eno točko dnevnega reda in sicer, Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o letalstvu, skrajšani postopek.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo torej na 1 TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O LETALSTVU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo dne 14. 3. 2019, posredovala Vlada s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 29. seji dne 22. 3. 2019, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 14. 3. 2019, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 18. 4. 2019, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 24. 4. 2019 in dodatna pojasnila Ministrstva za infrastrukturo k predlogu zakona z dne 24. 6. 2019. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin k 1., 2., 14. 20. členu. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni Ministrstvo za infrastrukturo, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Na začetku dajem besedo predstavnikom Ministrstva za infrastrukturo državnemu sekretarju mag. Bojanu Kumru. Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane članice, spoštovani člani odbora. Dovolite, da na kratko predstavim predlog in pa dopolnitve Zakona o letalstvu, ki so pripravljene zaradi implementacije dela vsebin direktive Evropske unije 2016/681, ki zavezujejo letalske prevoznike k pošiljanju podatkov iz sistema rezervacije letalskih vozovnic, tako imenovani PNR sistem policiji in določanje katere podatke je potrebno poslati, na kakšen način, v katerih primerih ter kdaj in komu posredovati predmetne podatke. V okviru dopolnitev zakona se predpisujejo tudi kazenske sankcije za letalskega prevoznika in druge pravne osebe, samostojne podjetnike, posameznike oziroma posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost kadar v okviru svoje pridobitve oziroma registrirane dejavnosti opravijo rezervacijo za potnike v rednem in posebnem zračnem prevozu ter pristojni organ za izvajanje kazenskih določb. V okviru dopolnitev zakona o nalogah in pooblastilih policije je bila sprejeta pravna podlaga za obdelavo in uporabo podatkov o letalskih potnikih s katero je policija dobila novo policijsko pooblastilo, na podlagi katerega lahko zbira, hrani, obdeluje in uporablja podatke o potnikih za redni in posebni zračni prevoz od letalskih prevoznikov, ki svojo prevozno dejavnost opravljajo iz tretjih držav ali iz držav članic Evropske unije na ozemlju Republike Slovenije in v obratni smeri oziroma z vmesnimi postanki na ozemlju Republike Slovenije.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o letalstvu je dopolnjen tudi s kazenskimi določbami veljavnega zakona, torej so globe, ki so v veljavnem zakonu določene v tolarjih spremenjene v evrih.

Na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora k predlogu zakona so predloženi tudi predlogi amandmajev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o letalstvu, kjer pa nismo povsem sledili mnenju Zakonodajno-pravne službe, pa smo le-te dodatno obrazložili. Toliko zaenkrat. Hvala.

Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa Ješić, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem!

V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili pisno mnenje, in sicer dne 24. 4., v katerem smo izpostavili pomisleke ustavnopravne, pravno sistemske in zakonodajno tehnične narave. Na podlagi našega mnenja so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin koalicije in pa posredovana so bila dodatna pojasnila k predlogu zakona s strani Ministrstva za infrastrukturo.

Glede amandmajev lahko ugotovim, da v bistvu v večji meri naše pomisleke odpravljajo. V manjši meri, kjer jim pa ne sledijo, bi pa izpostavila to 10. točko drugega odstavka 84.c člena, kjer še naprej ostaja dikcija, da letalski prevoznik zbira informacije o drugih morebitnih posebnostih, povezanih s potnikom. Ker je v obrazložitvi amandmaja zapisano, da se ne more predvideti kaj bo prevoznik vpisoval je v bistvu obseg podatkov, ki jih bo letalski prevoznik zbiral, ostaja nepredvidljiv, kar je sporno z vidika 38. člena Ustave in pravice do informacijske zasebnosti.

Glede dodatnih pojasnil, tudi ta smo proučili in lahko rečem, da predstavljajo dodatno obrazložitev k predlogu zakona in jih v bistvu sprejemamo. Hvala.

Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik Državnega sveta? Gospod Vnučec, izvolite.

Hvala za besedo. Na predlog zakona nimamo pripomb in smo ga podprli. Hvala.

Hvala lepa. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona, ki jo bom vodil na podlagi vloženih amandmajev koalicijskih poslanskih skupin, z dne 19. 6. 2019.

Odboru predlagam, da po opravljeni razpravi o posameznih členih, najprej glasujemo o amandmajih ter nato v skladu z 128. členom Poslovnika Državnega zbora, o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne, tako da, v razpravo dajem 1. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Ali želi kdo razpravljati?

Gospod Mesec, izvolite.

Ja, hvala za besedo in lep pozdrav.

Zdaj, vsebino te novele je treba brat malo širše, vsaj skupaj z novelo Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki je te naloge in pooblastila bistveno razširil, predvsem pa s trendi te države v zadnjih petih letih. V zadnjih petih letih smo prišli do izjemnega obsega nadzora nad posameznikom, nad ljudmi, praktično na vsakem našem koraku. Imamo optično prepoznavo registrskih tablic, obrazno prepoznavo na mejnih prehodih, zbiranje podatkov o vseh rezervacijah letalskih kart in ob vsakem vkrcanju na letalo. Video nadzor je praktično že povsod na cestah, tudi po mestih se vse težje sprehajamo, ne da bi nas opazovala vsaj kakšna kamera in če k temu dodamo dejstvo, da nam na vsakem koraku sledi tudi naš telefon, če boste pogledali, koliko podatkov telefon zbira o vas - jaz dobivam recimo mesečna poročila od Googla, kjer lahko po minutah vidim, kje sem kakšen trenutek, kakšen dan bil, v katerem lokalu, na katerem naslovu in tako naprej – in ob tem pač dajem dejstvo, da je Vlada še povečala policijska pooblastila in nove preiskovalne ukrepe z nedavno sprejetim Zakonom o kazenskem postopku. Mislim da, ni več paranoično govorit o tem, da se počasi spreminjamo v družbo kontrolo oziroma v policijsko državo.

Slavoj Žižek je pred časom o teh trendih duhovito pripomnil, da počasi začenja pogrešat tiste čase, ko si se ozrl čez ramo, pa ti je tam sledil pač nek agent, ne vem SDW ali pa kakšne družbe, kakšne druge varnostne službe… Pač, danes nam sledijo dobesedno vsako minuto, na vsakem koraku, pa se tega niti ne zavedamo. Problem, ki ga imamo s tem zakonom je, da to preko vseh meja širi tudi na potniške, letalske prevoze.

Zdaj, evropska direktiva je precej ožja od tega, kar mi prenašamo v zakon. Evropska direktiva dopušča dve metodi zbiranja podatkov o letalskih prevozih in sicer, se imenujeta »push« - to je prva – ali »pull« - druga. Metoda »pull« pomeni, da bi policija sama dostopala do podatkov letalskih potnikov, ko bi pač ocenila, ko je to potrebno. Tukaj je problematično, da letalski prevoznik ne ve, katere podatke si policija kopira. Metoda »push«, na drugi strani, pa govori o tem, da bi letalski ponudniki posredoval podatke organu, ki jih potrebuje in ki zanje zaprosi. Se pravi, po eni metodi bi policija sama dostopala do podatkov, ki jih potrebuje, po drugi pač, bi jih pošiljal letalski prevoznik, če bi policija zanje zaprosila.

Zdaj, na podlagi direktive bi morali za vse letalske prevoznike uvesti metodo »push«, torej to drugo, ko letalski prevozniki sami posredujejo. Ampak kaj bomo naredili mi? Mi bomo uvedli metodo »push«, ampak tako, da bomo z Zakonom o letalstvu za letalske prevoznike določili zakonsko obvezo, da redno pošiljajo čisto vse podatke o čisto vseh potnikih, ki jih imajo, policiji in seznam je dolg, jaz ga imam tukaj, v bistvu pač, ena stran. Se pravi, od datuma rezervacije, datuma in kraja izdaje vozovnice, identifikacijske številke potnika, potovalni status potnika, podatki o sedežu in prtljagi potnika, informacije o potnikih, ki pogosto letijo, informacije o morebitnih posebnostih, povezanih s potnikom, popoln načrt potovanja, število in osebno ime drugih potnikov, povezanih z isto rezervacijo in tako naprej. Skratka, popolnoma vse podatke o 1,7 milijona potnikov, ki letno nekako prečkajo Slovenijo, bodo morale po novem letalske družbe pošiljat policiji. Zdaj, to je po naših ocenah po eni strani v nasprotju z duhom direktive, ki to predpisuje samo za zunanje lete, se pravi, za tiste, izven schengenskega območja. Mi to predpisujemo oziroma, Vlada to predpisuje za vse lete, torej tudi za tiste znotraj schengenskega območja, po drugi strani, je pa to problematično z ustavnega vidika, na kar opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba - se pravi, o varovanju osebnih podatkov.

Podobne zadržke sta izrazila tudi Varuh človekovih pravic in informacijska pooblaščenka, treba se je pa seveda vprašat, koliko je ta nadzor, v takem obsegu, smiseln. Če pogledamo podatke iz povezane novele, s to novelo, to je Zakona o nalogah in pooblastilih policije, lahko zasledimo naslednje: v prvih šestih mesecih leta 2018, so zbrali podatke o ca 380 tisoč osebah, označenih je bilo 1,12 odstotkov potnikov, od tega je bila tretjina prijav lažnih, izvedenih je bilo tisoč 60 ukrepov, pri 631 potnikih je bil opravljen ukrep temeljite mejne kontrole, se pravi, to je to, kar se dogaja na letališču, kajne, rezultati pa so naslednji: 155 tujcem je bil zavrnjen dostop v schengensko območje – to so bili zunanji leti – 11 ljudi je bilo kazensko ovadenih zaradi ponarejanja listin, le 5 od vsega tega, pa je bilo nakazanih kot osebe z velikim varnostnim tveganjem.

Se pravi, mi bomo zdaj zbirali podatke o 1,7 milijona potnikov letno oziroma, vse podatke bodo morale letalske družbe pošiljat policiji, s tem da imamo v pol leta pač odkritih 5 potencialno sumljivih storilcev kaznivih dejanj. V Levici to razumemo kot popolnoma nesorazmeren ukrep in tudi neutemeljen, ker po eni strani, ni pač takega varnostnega tveganja, ki bi to opravičeval, po drugi strani se taka ureditev kreše tako z namenom direktive, ki je predvsem nadzor nad zunanjimi leti, se pravi, leti v schengensko območje, ne znotraj njega, kot tudi z metodo zbiranja podatkov. Pač, dovoljujejo nam dve, precej mehki, ali »push« ali »pull«. Mi smo se tukaj v bistvu odločili za neko kombinacijo, po kateri so letalski prevozniki obvezani pošiljat kar vse podatke, vsakokrat, policiji.

Jaz mislim, da se tudi v koaliciji zavedate spornosti tega, namreč, predlog zakona je bil predviden za obravnavo že maja, se pravi 8. 5. 2019, a ga je koalicija umaknila z dnevnega reda odbora. Mi smo v Levici že takrat opozoril, da bi bilo treba to zavrnit, ne samo premaknit in izrazili sum, da koalicija zaradi evropskih volitev ni hotela izpasti kot nekdo, ki nesorazmerno, pred evropskimi volitvami, povečuje represijo, ampak, zdaj smo pa dobili to. Evropske volitve so mimo in dobivamo enak zakon, z nekaj amandmaji koalicije, ki ne odpravljajo ne zadržke Zakonodajno-pravne službe, niti zadržkov informacijske pooblaščenke, niti zadržkov glede ustavne ustreznosti te ureditev.

V Levici bomo zato, glede na to, da bo po vsej verjetnosti zakon ostal tak, kot je, tudi po drugi obravnavi na tem odboru, glasovali proti.

Hvala lepa.

Imam še eno pooblastilo in sicer, poslanca Francija Kepo nadomešča poslanec Dejan Kaloh. Ali želi še kdo razpravljati? Ugotavlja da,… gospod Knežak, izvolite.

Hvala predsedujoči. Bom kratek, par stavkov.

Zdaj upam, da se vsi zavedamo, da svet po 11. septembru 2001, pa teh terorističnih napadih na ZDA, ne bo več tak, kakršen je bil prej. To je dejstvo in s tem se srečujemo zdajle, zadnja leta, po tem napadu – vsepovsod se zaostrujejo nadzori. Tudi sam se strinjam z delom razprave, ki ga je imel pred mano Luka – to, da se je v zadnjih letih izjemno povečal ta poseg v osebnost to, da so v zadnjih letih izjemno poveča ta poseg v osebnost posameznika. Bi pa rekel tako, Luka, kot praviš zaključil si nekako v tem smislu, da upam, da se v koaliciji zavedate te odgovornosti. Verjetno se vsi skupaj dobro zavedamo. Smo pa enkrat spet v situaciji, ko dajemo na tehnico kakšen podatek več, ko se o tebi zbira, zbira se pa vsepovsod - ko grem na bankomat, ko dvignem denar, ko grem po ulici me spremljajo kamere, ko grem po avtocesti me snemajo, da ne nazadnje, da ne govorim, kar Luka si sam omenil, da me sledijo preko telefona kjerkoli hočejo - in tudi sam se sprašujem v smislu nekaterih teh podatkov. Če pa damo hkrati na eni strani, da smo relativno oaza miru še v Sloveniji razen tisto, kar se srečujemo s procesom migracij, ki nam povzročajo težave bi rekel, da smo največje bogastvo pri nas je tudi, da smo relativno varna država. Sedaj, če bo moja cena k temu, da bo tudi jutri še tako, da policija vedo kakšen je moj popolni načrt potovanja mojega dopusta bom pač verjetno požrl tudi pač ta poseg v mojo zasebnost. Skoraj se mi zdi, da ni niti alternative. Danes neke osebnosti dejansko ne moreš več ohraniti. Prav, zaradi tega razmišljanja varnosti, da ne bom omenil, da je ena izmed direktiv oziroma zakonov, ki nas ponovno Evropska direktiva terja, da smo nekako v zaostanku, ampak predvsem, zaradi pomislekov pa varnosti bova skupaj s kolegom ta predlog zakona tudi podprla.

Hvala.