11. nujna seja (skupna seja)

Odbor za obrambo

22. 1. 2020
podatki objavljeni: 22. 1. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi, pričenjam 11. nujno sejo Odbora za obrambo. Pozdravljam vse prisotne, posebej državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo, mag. Miloša Bizjaka, državnega sekretarja na Ministrstvu za zdravje, dr. Tomaža Pliberška, namestnika načelnice Generalštaba Slovenske vojske, brigadirja Roberta Glavaša in ostale vabljene. Opravičil nimam. Imam pa pooblastili. Poslanec Željko Cigler bo na seji sodeloval namesto poslanca dr. Mateja T. Vatovca. Poslanec Vojko Starović pa bo sodeloval namesto poslanca mag. Andreja Rajha. Sedaj pa dajem besedo podpredsedniku Odbora za zdravstvo, Jožetu Lenartu. Izvolite, kolega.
Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni. Pričenjamo 23. nujno sejo Odbora za zdravstvo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora oziroma gre za Felice Žiža, ima tu opravičilo, ga danes na seji ne bo. Imam pa precej nadomestil, in sicer Andreja Zabret nadomešča Jerco Korče, Franci Kepa nadomešča Nado Brinovšek, Monika Gregorčič nadomešča Janija Möderndorferja, Gregor Židan nadomešča Mojco Žnidarič, Tomaž Lisec nadomešča Jelko Godec, Žan Mahnič nadomešča Marijana Pojbiča, Anja Bah Žibert nadomešča Alenko Jeraj. To je zaenkrat vse. Besedo pa vračam predsedniku Odbora za obrambo, Samu Bevku, ki bo danes vodil to sejo.
Hvala lepa. Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker k dnevnemu redu sej ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA.  Poslanska skupina Nove Slovenije – krščanski demokrati je 13. januarja 2020 vložila zahtevo za sklic skupne nujne seje Odbora za obrambo in Odbora za zdravstvo s točko dnevnega reda Problematika izvajanja helikopterske nujne pomoči. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanski demokrati s predlogom sklepa, ki naj bi ju sprejela odbora. Na sejo so bili vabljeni predlagatelj zahteve Poslanska skupina Nova Slovenija, prvopodpisani Jožef Horvat, Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za obrambo, Karl Erjavec, minister za obrambo, Generalštab Slovenske vojske, generalmajorka Alenka Ermenc, načelnica Generalštaba Slovenske vojske, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniška zbornica, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, 151. helikopterska eskadrilja Slovenske vojske, Agencija za civilno letalstvo; Rok Marolt, direktor, Uroš Marjetič, Robert Sabol, Letalska policijska enota, mag. Jure Kostanjšek; AMZS, Jožef Žunkovič; AMZS. Naj povem, da sta danes gospod Robert Sabol in Uroš Marjetič, ki sta bila povabljena na sejo na zahtevo predlagateljev sporočila, da se seje ne bosta udeležila. Prehajamo na obravnavo omenjene in edina točke današnje seje. Besedo pa dajem najprej predlagatelju, poslancu Poslanske skupine Nove Slovenije – Krščanski demokrati, mag. Mateju Toninu. Izvoli, kolega.
Predsednik, hvala lepa. Lepo pozdravljeni, vsi poslanke, poslanci in vsi ostali vabljeni gostje. Tukaj bi lahko šlo za kar nekaj točk, ker se bo lahko celotna politika strinjala. Prepričan sem, da je Slovenija izjemno lepa država in da del te njene lepote izvira tudi iz te njene geografske razgibanosti in raznolikosti. Prepričan sem tudi, da se vsi v tej dvorani želimo razvit sistem nujne medicinske pomoči, kjer bodo imeli vsi državljani približno enako možnost preživetja, v primeru, da se jim zgodi kaj hudega. O čem govorim? Nek moj sovaščan, ki živi v vasi Zgornji Tuhinj, mod Menino planino, če se njemu v gozdu kaj neprijetnega zgodi, ima bistveno manjše možnosti za preživetje, kot nekomu, ki morda živi v »radiusu« kilometer stran od Kliničnega centra v Ljubljani in prav zaradi tega, da bi vsem vzpostavili približno, govorim približno, enake možnosti preživetja, se zelo velikokrat potrebuje, jaz bom temu rekel, reševalno vozilo v zraku oziroma helikopter, ki pomaga pri izvajanju nujne medicinske pomoči in kot država, ki je članica Evropske unije, smo seveda dolžni storit vse, da se to izvaja tudi v skladu z standardi Evropske unije. Nujna oziroma helikopterska nujna medicinska pomoč, se v Sloveniji izvaja od leta 2003 dalje. Izvajajo jo piloti Slovenske vojske in pa policije. S komerkoli boste govorili, vam bodo potrdili, da gre za izjemne pilote, izkušene in predane in za vse, kar so v tem času postorili, za vsa življenja, ki so jih v tem času rešili, smo jim lahko le hvaležni. Problem, ki pa se je začel pojavljat v zadnjem obdobju, pa je tehnika, neustrezna tehnika, stari oziroma neustrezni helikopterji. Zaradi precej starih helikopterjev, to pomeni, da je vzdrževanje nekoliko pogostejše, intenzivnejše in tudi odsotnost teh helikopterjev iz operativnega delovanja, daljše, s tem pa tudi zmogljivosti manjše. Naslednji problem, ki se pojavlja pri tehniki je tudi, da nimamo enega helikopterja, ki bi bil posvečen, namenjen izključno samo nujni medicinski pomoči, ampak imamo več namenske helikopterje, ki se danes lahko uporabljajo za gašenje, jutri za prevoz inkubatorja, spet tretjič za kakršnekoli vojaške oziroma policijske operacije. Seveda, konstantno spreminjanje modulov za eno ali drugo nalogo, terja tudi svoj čas, pri reševanju so pa sekunde pomembne – včasih sekunde odločajo o življenju. Cilj te današnje seje je, ta problem postavit na dnevni red političnih odločevalcev, predvsem pa spodbudit Vlado Republike Slovenije, da končno pride pred nas vse državljane, z neko konkretno rešitvijo. Mi ne trdimo, da je edino Nova Slovenija tista, ki se s to tematiko ukvarja. V preteklosti lahko zasledite, da so že tudi ostale poslanske skupine ta problem izpostavljale – naj omenim Slovensko nacionalno stranko, pa tudi Slovensko demokratsko stranko. V seji med poslanskimi vprašanji smo zasledil, ko smo delal gradivo   (nadaljevanje) za to sejo poslanska vprašanja, ki so opozarjala na problematiko na področju helikopterske nujne medicinske pomoči. Verjamem, da tudi koalicija izraža del skrbi za to področje. Nenazadnje v volilnem programu Liste Marjana Šarca je posebna točka, kjer piše, da bodo vzpostavili moderen center helikopterske nujne medicinske pomoči. Tako da sem prepričan, da gre za nek širši interes celotne politike, da se ta stvar uredi na primeren način. Naj zelo jasno povem, ker so se pojavili nekateri članki, ki so namigovali na to ali ono stran, da v Novi Sloveniji ne navijamo za nobeno specifično rešitev, ne za to ne za ono. To prepuščamo stroki. Za edino stvar, za katero navijamo, pa je, da bi vsi skupaj vzpostavili način, sistem, ki bi približno vsem državljanom zagotavljal enake možnosti preživetja, tako mojemu vaščanu iz Zgornjega Tuhinja kot tudi prebivalcem Ljubljane. To je edini cilj, ki ga imamo pri tej točki. Seveda pa so bile že v strokovni javnosti predlagane ali pa omenjene več različnih oblik izvajanja te helikopterske nujne medicinske pomoči. Lahko je odločitev, da se izvaja naprej v sedanji obliki. Problem tega sistema je razpoložljivost tehnike. To je eden izmed večjih problemov. Druga rešitev, o kateri obstajajo tudi razmišljanja, so, da bi Urad za zaščito in reševanje prevzel sistem helikopterske nujne medicinske pomoči, za ta namen tudi nabavil prav za to namenjene helikopterje in povabil za izvajanje te, bi rekel, za pilotiranje teh helikopterjev pilote Slovenske vojske, pilote policije in druge. Skratka, da bi šlo tukaj za neko skupno operacijo več državnih organov, ki bi ga koordinirala Uprava za zaščito in reševanje. Ponuja se tudi tretja varianta, to je, da država enostavno razpiše koncesijo in k temu izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči povabi tudi zasebna podjetja oziroma zasebne izvajalce. Torej rešitev je več, možnosti je več, mi smo vsekakor dolžni poskrbeti za tako, ki bo za državo čim bolj racionalna, za državljane pa čim bolj učinkovita. In zato smo po obravnavi te današnje točke predlagali tudi en sklep, ki ne bo imel nobenih finančnih posledic, da bi bil kakorkoli nevaren za koalicijo ali pa da bi bil v smislu, da kakorkoli hočemo nagajat, kot se večkrat izpostavlja, ampak je zelo razumski v tem smislu, da ima parlament pravico vedeti, kaj je na tej temi naredila medresorska skupina, ki se je s to tematiko ukvarjala že več kot 3 leta. In po 3 letih bi vendarle morali predstaviti tudi neko konkretno rešitev, ki so jo v zvezi s tem predlagali. Torej želel bi, da parlament, da torej oba dva odbora, za zdravstvo in tako za obrambo, na koncu glasujeta o sklepu, s katerim bi priporočili Vladi Republike Slovenije, da do konca februarja seznani Državni zbor z zaključki in predlogi medresorske delovne skupine za pripravo predloga dolgoročne ureditve helikopterske nujne medicinske pomoči in sekundarnih prevozov. Predsednik, hvala.
Hvala lepa tudi vam, ki ste predstavili v imenu predlagatelja to pobudo. Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje, dr. Tomažu Pliberšku. Izvolite, gospod državni sekretar.
Tomaž Pliberšek
Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni podpredsednik, spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni, lepo vas pozdravljam. Torej izhajal bi mogoče iz generirane misli, da je helikopterska nujna pomoč nadgradnja sistema nujne pomoči in da se Ministrstvo za zdravje seveda zavzema, da bi bila geografska   (nadaljevanje) zastopanost seveda enaka. V tem delu se pridružujem misli predlagatelja. Zdaj mogoče bi se ogradil na tole, da, kar se tiče helikopterske nujne medicinske pomoči, je ta naloga, da vodimo medresorsko delovno skupino, podana verjetno iz razloga, ker je, bom rekel, v naši domeni tudi nujna medicinska pomoč. Mi vemo, da je, bom rekel, helikopterska nujna medicinska pomoč seveda nadgradnja, in sicer takrat, kadar je ta oblika transporta bistveno hitrejša in pomeni pri pacientih boljše preživetje in manj možnosti zapletov pri dokončni oskrbi v ustrezni bolnišnici. V tem trenutku v Republiki Sloveniji helikoptersko nujno medicinsko pomoči se vrši iz 2 baz. Prevozniški del zagotavlja MORS, Slovenska vojska, ki zraven HNMP izvaja še sekundarne prevoze, kamor spadajo tudi prevozi z inkubatorjem in operacije, reševanje v gorah, to je tako imenovane GRS operacije. Zdaj, kar se tiče, bom rekel, samih medicinskih posadk v domeni HNMP, seveda smo popolnoma strokovni in kompetentni na Ministrstvu za zdravje, seveda pa je ta oblika zelo kompleksna, to pomeni, zraven še rabimo tehniko in pa kadre. In zaradi tega je tudi, bom rekel, tale koncept strategije helikopterske nujne medicinske pomoči, bom rekel, medresorsko v usklajevanju. Torej pričakujemo, da nam bojo tudi druga ministrstva dala poglede, predvsem na standard, ki bi ga mi želeli vzpostaviti v okviru NMP, torej s HNMP. Kar se tiče razpoložljivih resursov oziroma potrebnih resursov za izvajanje takšnega standarda, seveda o tem govorimo tako z MNZ kot pa s Slovensko vojsko. Vizija v prihodnosti je, da se seveda helikopterske nujna medicinska pomoč v bistvu ohrani. To nam prikazujejo vsi, bom rekel, zadnji trendi. Torej, če gledamo po številu operacij, so se te, bom rekel, v letih od 2015 do 2019 konkretno na HNMP povišale za 38 %, v okviru GRS za 94 % in sekundarnih prevozov za 10 %. To pomeni, da zagotovo se ta potreba izkazuje, to pomeni, da zagotavljamo določen standard, in to pomeni, da načeloma se sedaj rešujemo s pomočjo, dobronamerno s pomočjo vojske, ki nam tudi ta sredstva zagotavlja. V prihodnosti vidimo seveda več načinov urejanja, torej najmanj 3 zrakoplove, ki so, bom rekel, prioritetno namenjeni, bom rekel, tem dejavnostim, ki sem jih omenjal. V javnih, bom rekel, občilih, bom rekel, marsikaj v zadnjem času razberemo iz naslova, da se je dogajalo, da so bile, bom rekel, enostavno ekipe HNMP aktivirane, pa niso poletele na akcijo. Teh, bom rekel, je seveda nekaj, so pa pogojene načeloma tu in tam, na primer izhajajo iz tega, ker vremenski pogoji ne zagotavljajo varnega letenja. Mi vemo, da zrakoplovov ne moremo primerjati z avtomobili in da če vreme ni takšno, ki bi omogočalo varnost letenja ne glede na, bom rekel, superiorno usposobljenost posadk, ki to izvajajo, vseeno ogrožamo tako posadko kot pa vse tiste, ki bi jih naj reševali. Tako da to je eden razlog. Drugi razlog pa je tudi seveda glede na omejenost, ker mi se zavedamo, da koristimo zrakoplove Slovenske vojske, da se včasih operacije podvajajo in nam dodatnih zrakoplovov seveda v tistem trenutku ne morejo zagotavljati. Sekundarne prevoze in inkubatorje vršimo takrat, ko načeloma se druge stvari naj ne bi dogajale, tudi so izvršene v nočnem času. Moram povedati, da prav danes smo tudi govorili o tem, da bomo na Ministrstvu za zdravje spodbujali tudi finančno nove, bom rekel, helidrome v okviru, bom rekel, izboljšanja učinkovitosti in kvalitete HNMP. Torej, če ostajam pri tistem dejstvu, naša vizija je, da se, bom rekel, ohrani seveda HNMP z, bom rekel, nekim načinom, torej vsaj 3 helikopterji, ki bodo prioritetno namenjeni in ki so, bom rekel, v okviru državnih aktivnosti. Toliko za začetek. Predsednik, hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam, dr. Pliberšek. Besedo pa dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo mag. Milošu Bizjaku. Izvolite, gospod državni sekretar.
Miloš Bizjak
Spoštovani predsednik, spoštovani podpredsednik, vsi, poslanke in poslanci, gostje! Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Če nadaljujem razpravo tam, kjer je moj kolega državni sekretar na zdravstvu končal, bi rekel, da odločitev o načinu izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči je v pristojnosti države. Trenutna ureditev te dejavnosti je deklarirana kot državna aktivnost pri nas. To pomeni, da sta državna prevoznika Slovenska policija in Slovenska vojska, ki izvajata vse te prevoze HNMP, gorsko reševanje, sekundarne prevoze, pa prevoze inkubatorjev po standardih, ki veljajo v letalstvu. Kot je bilo omenjeno, imamo v Sloveniji dve bazi, to je Brnik in Maribor. Od 1. 10. 2018 te prevoze izvaja izključno Slovenska vojska, ker je takrat en helikopter policije odšel na servis in praktično od takrat naprej Slovenska vojska izvaja helikoptersko reševanje iz obeh baz. To reševanje izvajamo z dvema tipoma helikopterjev. To je Bell 412 in pa Cougar. Oba tipa helikopterjev in oba helikopterja so v času, ko so namenjeni za HNMP izključno samo za HNMP. Tako niso to namenski helikopterji, da se razume. To so dvonamenski, večnamenski helikopterji. Vendar v tistem trenutku, ko so razporejeni v bazo Maribor ali pa na Brnik izvajajo izključno te prevoze. Približno 93 vseh intervencij se opravi z malimi helikopterji, torej z Bellom, ostale pa še tudi s Cougarjem. Med poletno sezono in med počitnicami imamo na Brniku praviloma dva helikopterja, v Mariboru pa enega. Ti so v pripravljenosti 15 minut. Četrti helikopter, ki je pa stacioniran v Cerkljah ob Krki je pa v 120 minutni pripravljenosti in je namenjen medbolnišničnim prevozom, pa tudi inkubatorskim prevozom. Vendar je treba povedati, da te helikopter je pa namenjen tudi za druge stvari, recimo za vihro, za zaščito in reševanje, pa tudi za nekatere vojaške aktivnosti.  Kot sem povedal, med počitnicami torej smo z dvema helikopterjema na Brniku. Seveda moram že sedaj povedati, da lahko se zgodi, da tudi med počitnicami ali med sezono kakšen helikopter izpade tudi na Brniku, predvsem zaradi tega, kar je bilo opozorjeno, to je stara flota, kjer je potrebno več servisiranja in se tudi zgodi, da včasih tudi v teh trenutkih nista na razpolago dva helikopterja. Ti helikopterji so pripravljeni v konfiguraciji za HNMP. V primeru, če se pojavi gorsko reševanje te iste helikopterje nadgradimo oziroma zamenjajo vojaki opremo, vendar to ni neka zelo velika časovna operacija, v par minutah se pač da module ven za HNMP in se da notri modul za gorsko reševanje.  Če povem še malo statistike. Povprečen čas letenja na posamezni intervenciji je približno uro 10, odvisno, to je nek povprečen čas. Sam odzivni čas je v naših posadkah približno 10 minut. To je več kot dovoljuje standard Evropske unije. Po Evropski uniji bi moral biti odzivni čas 5 minut. Vendar to moramo povedati, da ni problem samo v posadkah in v helikopterjih, ampak je problem v celotni strukturi. Namreč, sam helikopter se lahko zažene, po domače, če povem, v 3 minutah ali pa prvi zagon je seveda daljši, ampak potem je to neka rutina. Problem zaradi tega intervencijskega časa je tudi v tem, da, recimo zdravniška ekipa je stacionirana dlje kot so stacionirani piloti in pa tehnično osebje in zato tudi pride do odstopanja od zaželenega časa. Kar nekaj izpadov letenja je, to je res, vendar če gledamo statistiko, je manj izpadov letenja zaradi tehničnih okvar, ampak je več izpadov letenja ali zaradi vremenskih razmer ali zaradi režima, recimo v Mariboru, letališkega režima kjer je delovni čas so v bistvi skrajšali delovni čas, tako da nekaj tega je tudi seveda izpada.  Če gledamo samo statistiko, moramo ugotoviti, da takrat, ko je Slovenska vojska vstopila v sistem HNMP, je bilo intervencij bistveno bistveno manj. Če povem samo statistiko, recimo leta 2014, je bilo potrebnih 164 intervencij. Lansko leto, 2019, pa kar 733. to pomeni, da je v šestih letih se število posredovanj več kot početverilo. Sedaj je tukaj vprašanje, o tem ne morem soditi, ker nisem strokovnjak, ampak dvomim, da je število nesreč ali poškodovancev se je toliko povečalo. Verjetno je standard, ki ga hočemo doseči, višji, kar je tudi pravilno, ker seveda mora iti razvoj in v vsakem primeru bo verjetno helikoptersko reševanje oziroma prevozi postali standard, tako kot je bilo nekoč rešilni avtomobili. Da povem samo statistiko za lansko leto, 151. helikopterske eskadrile Slovenske vojske je posredovala 733-krat, od tega je bilo 183 reševanj v gorah, 505 je bilo HNMP, 39-krat smo prevažali inkubator in 6-krat smo sodelovali pri gašenju požarov. Če na hitro strnem, lahko rečem, da je Slovenska vojska v sistemu HNMP vključena od začetka tega pilotnega projekta od leta 2003, kjer izvajajo vse kombinacije, HNMP, gorsko reševanje, sekundarne prevoze in prevoze inkubatorja. Ocenjujemo, kar nam tudi prizna stroka, medicinska, da so naše letalske posadke strokovne in požrtvovalne, kar je tudi predlagatelj v uvodu povedal, vendar večkrat opozarjamo, da delujemo na robu svojih zmogljivosti, predvsem smo to glasno opozarjali od takrat, ko se je policija umaknila iz Maribora in takrat opozarjamo, da je to rob naših zmogljivosti, tile štirje helikopterji in posadke in seveda, če se zgodi karkoli nepričakovanega s temi helikopterji, je lahko hitro težava. Naš interes Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske je, da se čim prej uredi ta problematika. Poglejte, če se bo enkrat država odločila za kateri koncept HNMP se bo odločila, to pomeni ali bomo reševali z državnimi zrakoplovi ali bomo reševali z neko kombinacijo ali bomo šli na komercialno področje, mi bomo zadovoljni samo, da ta odločitev pade, enkrat se sprejme. Zakaj? Zato ker, če se bo država odločila, da se to rešuje z državnimi zrakoplovi in tudi zrakoplovi Ministrstva za obrambo oziroma slovenske vojske, moramo mi sistem obnove, sistem nabav in vse skupaj prilagoditi, ker potem bo treba verjetno iti v to namenskost, kot je bilo rečeno, in nabaviti nove helikopterje, kajti s to floto, ki je sedaj, nekega dolgoročnega, stabilnega delovanja ne moremo zagotoviti.  Mi nismo tukaj opredeljeni za katerakoli varianto, samo naj se pač odloči katera varianta bo sprejeta. Treba je pa tudi še povedati, mogoče tudi za širšo javnost in v vednost. V primeru, ko se rešuje z državnimi zrakoplovi, evropska regulativa zahteva, da je to financirano iz proračuna Republike Slovenije. To je pogoj. Če gremo na druge variante, na komercialno varianto, potem bo verjetno tudi financiranje komercialno. Kako bo urejeno, to zdaj v tem trenutku ne vem. Verjetno preko zavarovalnic ali kakorkoli že. To vendarle je treba imeti tudi v vidu vizavi državljanov, ki so uporabniki tovrstnih storitev.  Kar zadeva sklepa predlagatelja pa ga na Ministrstvu za obrambo podpiramo in se strinjamo z njim.
Hvala lepa, gospod državni sekretar tudi za vašo predstavitev.  Besedo pa dajem namestniku načelnice Generalštaba Slovenske vojske brigadirju Robertu Glavašu, če želite seveda. Izvolite.
Robert Glavaš
Spoštovani! Lep pozdrav z moje strani! Trenutno mislim, da je državni sekretar omenil vse tiste podatke, ki jih imam tudi jaz pri sebi za povedati. Seveda če bodo kakršnakoli vprašanja v nadaljevanju smo odprti, tako da bomo pač podali še ostale odgovore na vprašanja, ki bi bila tukaj zastavljena. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. V nadaljevanju bom k besedi povabil tudi ostale vabljene na sejo. Ker je vabljenih relativno veliko bom omejil čas razprave za dodatno povabljene na sejo, in sicer vsak bo imel na razpolago 5 minut. Naj povem, da imajo evropski poslanci eno minuto na razpolago, tako da mislim, da bo za jasno oblikovanje misli dovolj časa na razpolago. Prosim pa zaradi magnetograma, da se vsakdo predstavi z imenom in priimkom in katero institucijo predstavlja. Sedaj pa dajem besedo, seveda če želi, predstavniku ali predstavnica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije?
Gospod _____
/izključen mikrofon/ Ne želim besede, hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Besedo dajem predstavniku Zdravniške zbornice, če je prisoten. So se opravičili.  Besedo dajem predstavniku Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Gospod Srečko Šestan, izvolite.
Srečno Šestan
Hvala lepa. Jaz mislim, da nimam kaj dodati na izvajanje našega državnega sekretarja. Sam sodelujem v medresorski skupini in tudi sam si želim, da bi čim prej sprejeli odločitev v kakšno smer bomo šli naprej in se lotili dela. Borim se s tem problemom že 15 let.
Hvala lepa. Besedo dajem predstavniku Agencije za civilno letalstvo.
Simon Marolt
Hvala lepa. Moje ime je Rok Marolt, sem direktor Agencije za civilno letalstvo. Kar smo že slišali od gospoda državnega sekretarja, od obeh, kako se trenutno izvaja helikopterska nujna medicinska pomoč v Republiki Sloveniji. Jaz bi s tega letalskega stališča samo dodal, da v svoji biti je helikopterska nujna medicinska pomoč komercialna letalska dejavnost, ki je urejena tudi v Republiki Sloveniji z izvedbeno uredbo 965, ki je pač evropska uredba, ki ureja to področje. V bistvu predvideva, da vsi, ki se pač ukvarjajo s tem poslom pridobijo spričevalo letalskega prevoznika, za to izpolnjujejo vse pogoje in opravljajo to dejavnost. Je pa tudi res, da je osnovna letalska uredba 1139 iz leta 2018 dovoljuje, da to država uredi tudi na drug način. In ta drug način z državnimi zrakoplovi je urejen v Republiki Sloveniji. Trenutno to izvaja Slovenska vojska, kot smo slišali in Agencija za civilno letalstvo tukaj ne opravlja nobenega nadzora, se pravi oni imajo svoj letalski vojaški organ, ki opravlja nadzor nad izvajanjem teh letalskih operacij in pač tukaj pristojnosti Agencije za civilno letalstvo ni bilo. Tako da toliko mogoče za začetek. Hvala.
Hvala lepa tudi vam. Besedo pa dajem predstavniku letalske policijske enote.
Martin Jazbec
Moje ime je Martin Jazbec, direktor Uprave za policijske specialnosti. Na moji levi je poveljnik policijske letalske enote. Seveda tudi mi podpiramo pozitivne rešitve. Tvorno sodelujemo v delovni medresorski skupini. Prav tako smo aktivno sodelovali do konca leta 2018 pri izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči. Žal pa trenutno naši tehnični resursi plovil tega ne omogočajo. Tu smo v neki fazi, seveda, tako kot tudi sam načrt nakazuje, da se bodo tudi pokazale določene izboljšave. Da tehniko izboljšamo, obnovimo. Ta nov helikopter, ki smo ga kupili ga imamo izključno za namen operativnega dela policije in seveda v sistemu nacionalne varnosti. /nerazumljivo/ transportni helikopter   (nadaljevanje) namenjen policijskemu delu. Kar se tiče pa samega HNMP, pa tehničnih resursov ne moremo zagotavljati. Toliko z moje strani. V nadaljevanju pa, če bodo vprašanja.
Hvala lepa tudi vam. Besedo dajem predstavniku 151. helikopterske eskadrilje.
Matej Hajdinjak
Major Hajdinjak, 151. helikopterske. Vse, kar je že državni sekretar obrambni povedal, je v bistvu zadovoljivo. Jaz sem tukaj samo zato, da vam pomagam, če bodo kakršnakoli vprašanja glede operativnega izvajanja nalog.
Hvala lepa tudi vam. In končno še besedo dajem predstavniku Avto-moto zveze Slovenije.
Jure Kostanjšek
Dober dan, spoštovani. Jure Kostanjšek je moje ime. Avto-moto zveza Slovenije je že pred leti ponudila roko državi za sodelovanje na tem področju in to roko ponuja ponovno. Predvsem vam je pa najbrž zelo dobro znan zgled avstrijskega in nemškega avto kluba Adac in MTC, kjer oni civilno plovbo za te potrebe opravljajo. Nas zanima v tem segmentu tudi morda v prvi vrsti pomoč v prometnih nesrečah poškodovanih, potem pa vse ostale oblike, s tem da pa se ograjujemo od GRS reševanja. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Zaključili smo ta del, kjer so povabljeni imeli besedo. Sedaj pa prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Če dovolite, bi prav na kratko začel sam. Zelo me je impresioniral podatek državnega sekretarja mag. Miloša Bizjaka, da se je število intervencij iz 164 leta 2014 povečal na številko 733 v lanskem letu. Zdaj me pa zanima, če lahko kdo od vabljenih pove, če ta podatek sploh obstaja, ker se je ta standard očitno zelo, zelo izboljšal, koliko življenj smo rešili s temi reševanji. To bi bilo moje vprašanje.  V nadaljevanju pa je prijavljen poslanec Robert Pavšič.
Hvala lepa, predsednik. Dober dan vsem skupaj. No jaz, redki so odbori, kjer se v sklepu strinjamo s predlagateljem in ga bomo v LMŠ podprli z velikim veseljem. In veseli me tudi to, da je predlagatelj zelo umiril retoriko glede na sklic, ker v sklicu seje in v argumentaciji pa je malo drugače bila zadeva napisana. Na primer očitek, da je v Sloveniji helikopterska nujna medicinska pomoč draga, netransparentna, neučinkovita, je, če mene vprašate, neposredna žalitev tistih, ki to izvajajo, sploh glede na številke, ki smo jih danes slišali. V zadnjih 4 letih krat 4 z enakimi viri, kot so na razpolago, torej so delali čudeže. In naloga politike tukaj pa je in se popolnoma strinjam s predlagateljem, da omogočimo čim boljše materialne pogoje, da se to naprej izvaja. Zdaj na kakšen način, bo verjetno stvar debate v naslednjem obdobju, ampak že sami vidimo, da je zadeva zelo kompleksna in tudi rešitev ne bo mogla biti popolnoma enostavna. Gre namreč za medresorsko vprašanje Ministrstva za obrambo, v okviru tega ministrstva Uprave za zaščito in reševanje, potem je tukaj Ministrstvo za zdravje s svojimi medicinskimi ekipami, je tudi Ministrstvo za notranje zadeve. Skratka, vprašanj in ljudi, ki počnejo to, nekateri celo prostovoljno, je ogromno in toliko bo verjetno tudi zelo pametnih ali pa manj pametnih rešitev. Tako da komaj čakam, da bomo dobili poročilo te medresorske delovne skupine. No glede na to, da je tukaj tudi predstavnik te skupine, pa bi prosil še ta očitek iz sklica, da se je delovna skupina sestala leta 2017 enkrat, dvakrat v letu 2018, v letu 2019 pa ni podatkov. Mislim, da je dobro na te zadeve odgovoriti ne zaradi neke provokacije, ampak da vidimo, da se je dejansko na tem področju nekaj počelo in da se dela in da se bližamo   (nadaljevanje) konkretni rešitvi, ki bo tudi dolgoročno vzdržna. Bistveno vprašanje tokrat pa je, jaz se spomnim, da smo bili pred kakšne pol leta z Odborom za obrambo na obisku v učnem centru na Igu, kjer smo tudi nekako načeli vprašanje nakupa helikopterjev, namenjenih tudi za te namene. Me zanima, kje se je zadeva potem ustavila in kako lahko odbor in politika pomaga, da se končno ti nakupi helikopterjev izvedejo, čeprav mislim, da sama tehnika ne bo edina težava, ampak bo potrebno še dodatne kadrovske okrepitve tukaj zagotovit, ampak to bo spet vprašanje poročila medresorske delovne skupine, ampak vseeno, o teh nakupih helikopterjev govorimo tako na Ministrstvu za notranje zadeve, čeprav to je stvar drugega odbora, kot tudi na Ministrstvu za obrambo. Pa me zanima, kje dejansko se je ta zadeva ustavila in kaj lahko naredimo kot politiki, da bomo te zadeve pospešili. Toliko bi imel zaenkrat. Še enkrat pa poudarjam, ni bil namen tega kot neka provokacija, ampak prosim, da se odgovori na ta vprašanja. In še enkrat, pohvala vsem, ki so v tem sistemu združeni ne glede na to, iz katere inštitucije prihajate, to so verjetno nečloveški napori in predvsem pa dolge ure dela.  Tako da hvala vam, pa hvala tudi vam, predsednik.
Hvala lepa, kolega. Naslednja pa je pripravljena za razpravo poslanka Iva Dimic. Izvolite.
Hvala lepa vsem, lepo pozdravljeni. Ljudje se dejansko počutimo varneje, ko vemo, da nujna helikopterska medicinska pomoč v državi deluje, se počutimo varnejše. In verjemite, da si ljudje želijo imeti to varnost ali pa to dostopnost po celotni Sloveniji enakomerno razporejeno. Meni se je večkrat, bom rekla, ko sem poslušala ali pa opazovala, da je bil, da je bila neka poškodba, pa da je bil kakšen infarkt in tako naprej, da je prišel helikopter po tega ponesrečenca, po tega, bom rekla, bolnika s kakšno hudo okvaro ali pa po otroka, saj je vseeno, koga tukaj rečem. In sem se vedno spraševala, pa mi boste odgovorili, kdo je tisti, ki odobri tak polet. Zato, ker včasih pride potem, jaz živim na vasi, pa rečejo, ja po onega je prišel, po onega ni prišel, pa me zanima, kje so ti kriteriji, ko se lahko nek helikopter ali pa poslužuješ te pomoči, da pride helikopter po ponesrečenca ali pa bolnika ali kakorkoli. In veste, lahko rečem, da ljudje govorijo o tej pomoči z veliko hvaležnostjo, tako s takim, enim takim res globokim spoštovanjem. Zdaj smo imeli ta teden en primer pri nas, pa so rekli, a veš, da je pa menda helikopter prišel po njega, ker je bil en infarkt, ena kap ali kakorkoli. In rečejo in spet za drugega rečejo, se je v gozdu ponesrečil, a veš, je prišel helikopter po njega. Veste, helikopter, da pride po njega, pomeni en tak za ljudi, en tak zelo visok standard in hkrati upanje, možnost, da bojo ti ljudje ali pa da bojo preživeli. Saj veste, življenje pa nima cene, nima cene in zato mislim, da v Sloveniji, da je Slovenija dovolj bogata tudi na tem področju, da bi lahko zagotavljala še naprej tako pomoč. Tudi mene so, ne bom rekla zaskrbeli, ampak podatki, kako narašča pomoč, sicer tukaj imam podatek Slovenske vojske, kolikokrat so posredovale. Leta 2015 224 krat, leta 2019 733 krat. Tudi to daje eno upanje, eno varnost ljudem. Pa verjetno večkrat slišimo, kako mogoče kakšnega neprimerno obutega gorskega pohodnika rešujejo in se ljudje ob tem seveda zgražajo ali ne zgražajo, ampak jaz verjamem, da tudi tisti, ki je zataval nekam, je v neki hudi stiski. In jaz tudi mislim, da ko pokličejo helikoptersko pomoč, je tukaj noter tudi neko strahospoštovanje do tega. To pa govori, da se naš življenjski slog spreminja, naš življenjski slog se spreminja, naša življenja se spreminjajo. Verjetno tudi, ko posredujete na prometnih nesrečah, so tudi poškodbo ob novih, močnejših avtomobilih, ob vsem tem, so tudi poškodbe drugačne, kot so bile mogoče še 20, 30 let nazaj in tudi to vpliva, seveda, na nujnost in na potrebo medicinskega oziroma posredovanja s pomočjo helikopterja. Mene je, ko sem se pripravljala na sejo, v bistvu spodbudilo k razpravi predvsem to, kar je tudi naš, kolega Tonin povedal, da želimo, da bi bila dostopnost helikopterske nujne pomoči dejansko enakomerno porazdeljena po celotni Sloveniji. Zdaj z dvema bazama, kot ste dejal, na Brniku in pa v Mariboru, zagotovo ni in tukaj piše, da oddaljenost med bazami naj ne bo več kot 90 kilometrov. Pokriva naj območja v velikosti do 10 tisoč kvadratnih kilometrov. Glede na geografske, populacijske in druge značilnosti, bi v Sloveniji morali imeti vsaj dve bazi nujne helikopterske medicinske pomoči, optimalno pa tri in seveda je tukaj Ljubljana, Maribor in seveda je tukaj tudi Postojna. To govori… Jaz verjamem, da je, bom rekla, gospod Šestan se bori verjetno za to, ampak, boste povedal, če je ta Postojna res v opciji, da bi tukaj nastala tretja baza. Pa še za konec, bi vprašala, kako je s standardi? Vem, da obstajajo evropski standardi, tudi danes državni sekretar na obrambi je govoril, da obstajajo standardi in me zanima, kakšni, kako blizu ali pa, kako daleč je Slovenija, kar se tiče evropskega standarda, v primeru reševanja, v primeru potresa? Jaz sem dobila eno informacijo, da Slovenija v primeru te naravne nesreče – potresa – enostavno s svojo floto nima dovoljšnih kapacitet in da, so tudi že, prihajajo v Slovenijo opozorila, da je potrebno tem standardom zagotovit. To sem dobila informacijo, zdaj mi boste pa vi povedal, kako je na tem. Hvala za odgovore.
Hvala lepa tudi vam. Naslednji je za razpravo prijavljen poslanec Žan Mahnič. Izvolite.
Hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj. Zdaj, prav neverjetno je, ko vidiš, da je bila medresorska delovna skupina ustanovljena 7. decembra 2017, se pravi, dobri dve leti nazaj, pa še zdaj nimamo rešitve oziroma predloga, kaj naredit. Če bi ta medresorska delovna skupina resno jemala svoje delo, predvsem pa, če bi, bodisi predsednik Vlade, bodisi minister, resno jemal svoje delo, bi medresorski skupini naročil naslednje – 1 mesec imate časa, da analizirate trenutno situacijo, potem imate še dodaten mesec časa, da analizirate situacijo v primerljivih državah in potem imate še tretji mesec časa, da pridete s končno rešitvijo pred nas. To bi bilo neko resno delo medresorske delovne skupine. Pri nas pa medresorske delovne skupine in pa potem še analize na analizo, naredimo takrat, ko prvič; ne vemo kaj bi, drugič; odlašamo rešitev problema nekam v daljno prihodnost in pa tretjič; ne želimo očitno spremeniti obstoječega stanja. In kakor sem prej poslušal državnega sekretarja, gospoda Bizjaka, da imamo floto, kakršno imamo, nesreče pa se povečujejo, sem nekako dobil občutek, da je edina rešitev, ki jo ima ta Vlada, da pričakuje, da se nesreče prilagodijo našim razmeram oziroma naši floti in to je napačno prepričanje in to je napačno pričakovanje. In da državni sekretar danes govori, če se bomo odločili – poglejte, že zdavnaj bi se morali odločit. Dejstvo je, da nimamo vsi enakih pogojev, ko gre, ne samo za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, ampak za katerekoli zdravstvene storitve, nimamo vsi istih  (nadaljevanje) pogojev, kajti, nekdo, ki živi v Škofji Loki in doživi infarkt, je lahko reševalno vozilo pri njemu v petih minutah, ker je v Škofji Loki zdravstveni dom in pa reševalna postaja, iz ta iste reševalne postaje pa mora it rešilec v Železnike, če nekoga infarkt, pa vozi 10 do 15 minut. Nimamo vsi enakih pogojev in jih tudi nikoli ne bomo imel. Tega pač ne moremo spremenit. Lahko pa spremenimo da, pa tudi tistim, ki so recimo od teh pomoči oddaljeni, na nek način, s takšnimi ali drugačnimi ukrepi, priskočimo na pomoč in, pri helikopterski nujni medicinski pomoči ne gre za to, ali bomo recimo problem, ki sem ga prej omenil, ko sem omenil recimo Škofjo Loko – Železniki ali pa Škofjo Loko pa, proti Žirem, ali bomo na sredi Poljanske doline stacionirali še eno reševalno vozilo, recimo v Gorenji vasi ali pa kje drugje, na Koroškem, v drugih koncih Slovenije, kjer vem, da je bistveno bolj zakomplicirano. Tukaj se pa moramo samo odločit, ali bomo imeli prevoze helikopterske nujne medicinske pomoči, za katere bo skrbela država, v smislu, da bo imela svojo enoto, helikopterje v svoji lasti ali bomo imeli koncesionarja in koliko baz bomo imeli. To je vprašanje. Potem se pa naredi analizo, koliko stane eno, koliko stane drugo, koliko je efektivno to, koliko je efektivno drugo. Odločitev Vlada potrdi in konec. Ne pa, dve leti in dva meseca medresorske delovne skupine, ki ne dela nič. To je stvar, ki se jo da naredit v dveh, treh mesecih. In če mag. Bizjak podpira sklep in če vsi podpiramo ta sklep, imam jaz glavno vprašanje, zakaj niste samoiniciativno prišli s tem poročilom oziroma ga že naredil, ker sem prepričan, da ni narejeno nič in da boste zdaj hitel, da bo do konca februarja nekaj napisano, da bo zadoščeno temu sklepu Odbora za obrambo. Že v prejšnjem mandatu pa smo ob terenski seji Odbora za obrambo slišali, da je že EU opozorila, da pač policijski in vojaški helikopterji niso primerni za takšno reševanje oziroma za takšne prevoze, kot jih imamo mi, v primeru helikopterske nujne medicinske pomoči. Da ne govorim o tem, koliko časa že poteka ta saga o nakupih helikopterjev – najprej na hearingu in potem še skozi celotno preteklo leto, je minister za obrambo, Karl Erjavec govoril, da se bo leta 2019 kupilo prvi večnamenski helikopter, govoril je celo o treh, kot pravi kolega Ivanuša. Kje so ti helikopterji? Potem so bile razprave o tem, ali gremo kupovat prav helikopter za nujno medicinsko pomoč, ali bomo kupili vojaške helikopterje, ki bodo večnamenski in potem je spet to, kar je prej kolega Tonin govoril, prestavljanje te opreme, enkrat za to, enkrat za drugo, enkrat za tretje. General Geder je celo opozarjal, da je minister dobil eno idejo, da bi kupil vojaške helikopterje in bi jih potem prebarval, da pride najcenejše. Skratka, sami ne veste, kaj bi in zdaj imam jaz vprašanje, kako boste glede na to, da bo danes sklep sprejet, prišli pa do rešitve v enem mesecu? Če boste, je to samo dokaz, da se v zadnjih dveh letih ni naredilo nič in me zanima, kdo bo za to odgovarjal? Ni ta Vlada od leta 2017, ampak gospod Bizjak, pa tukaj sedi že od leta 2017, v bistvu že od leta 2014, pa še prej, pa ni bilo narejeno čisto nič na tem področju. In pa še za zaključek, zanima me, če se mogoče že ve, kdo je plačal tisti helikopterski prevoz, lansko leto poleti, ko je bilo treba po, na vrat na nos, letet v splitsko bolnico po otroka enega od visokih državnih uradnikov in potem Slovenska vojska izda račun za ta prevoz, mislim, da je bilo okoli 18 tisoč evrov, zavarovalnici, zavarovalnica tega ni želela plačat in je prišel račun nazaj. Me zanima, kdo je ta račun poravnal?
Hvala lepa. Naslednji prijavljen pa je poslanec Tomaž Lisec. Izvolite.
Ja, hvala spoštovani predsednik, za dano besedo. Spoštovani visoki gostje, člani, članice odbora, vsi ostali vabljeni – vsem skupaj lep pozdrav!  Za začetek vem kjer je bil eden izmed teh helikopterjev danes ob treh popoldne. Sto metrov od moje hiše. Mislim, da je že tretjič v zadnjih desetih dneh. To samo potrjuje, da te številke, ki jih imamo tukaj v gradivu za leto 2017 in 2018, so verjetno še narasle, v letu 2019 in očitno bodo tudi narasle v tekočem letu.  Zakaj pa sem sem javil? Sam osebno že mislim, da je od, samo sekundo, od leta 2015, zelo aktivno spremljam kaj se dogaja na področju nujne medicinske pomoči. Sam sem bil takrat predlagatelj in pa sklicatelj v imenu Poslanske skupine SDS za nujno sejo glede nujne medicinske pomoči in tamle v dvorani, takrat še neprenovljeni Državnega sveta, mislim, da je sedelo okoli 80 gostov, župani, direktorji zdravstvenih domov, direktorji bolnic, vsi z istimi vprašanj, kakšna bo prihodnost nujne medicinske pomoči, kar »de facto« tudi pomeni, kako bomo delovali s helikoptersko nujno medicinsko pomočjo, kdaj in kako bodo zaživeli dispečerski centri oziroma dispečerski center oziroma dispečerska centra, kdaj in na kakšen način bodo 100 % začeli delovati urgentni centri, kdaj bomo začeli vzpostavljati satelitske urgentne centre in tako naprej. Pa ugotavljamo, da smo vse povsod kljub sprejetim pravilnikom nekje na 10 % nekje pa na 90 % zagotavljanja vseh tistih zadev, ki smo jih takrat sprejeli in so se uveljavile. In pred sabo imam pravilnik o pogojih izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči, ki je bil sprejet 21. novembra 2016. In v njem, v 4. členu piše, število enot helikopterske nujne medicinske pomoči, njihovo razporeditev in način financiranja določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra pristojne za zdravje glede na mednarodne in nacionalne standarde dostopnih časov. Ampak od leta 2016 je zadeva ista kot je bila takrat. Še vedno razglabljamo kaj storiti, da se bodo intervencijski časi zmanjšali oziroma, da se bodo enote helikopterske nujne medicinske pomoči povečale. Zato se iz tega mesta zahvaljujem tudi predlagateljem današnje nujne seje, ki je tudi izhajal iz delnih odgovorov na moje poslansko vprašanje iz jeseni 2019, s katerim pa nisem bil zadovoljen in sem ravno pripravljal dopolnitev odgovora, pa upam, da bom danes dobil odgovore. Dobil sem odgovor na to koliko prevozov je bilo izvedenih v letu 2017 in 2018. Tudi dobil sem odgovor, koliko finančnih sredstev je bilo namenjenih za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči in ali imajo helikopterji opremljenost in medicinsko opremo v skladu s pravilnikom in prilogo šestega pravilnika. Nisem pa dobil odgovorov. Kako se helikopterska nujna medicinska pomoč izvaja v nočnem času? Ugotavljamo samo, da se ne. Oziroma kateri ukrepi se predvidevajo za ureditev delovanja helikopterske nujne medicinske pomoči v nočnem času oziroma ali kje v tujino obstajajo poleti, namenskih ali nenamenskih takšnih in drugačnih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč. Naslednji, nisem dobil odgovora. Ali se predvideva nakup novih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči? In tudi danes mi gre malo na smeh, čeprav je dokaj žalostno, da predstavniki Vlade kot državni sekretarji govorijo Vlada oziroma država se bo morala odločiti.  Spoštovani! Mi poslanci smo funkcionarji zakonodajne veje oblasti, Vlado pa predstavljajo ministri in državni sekretarji, tako da mi je malo smešno, da nekdo kot vladni predstavnik reče, se bo morala Vlada odločiti, ti pasi del tiste Vlade.  Naslednje vprašanje, ki je zelo zanimivo in tudi je ena izmed teh rdečih niti problematike izvajanja oziroma delnega izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči. Ali se predvideva vzpostavitev novih baz helikopterske nujne pomoči, na primer, ena na letališču Cerklje. Jaz prihajam iz Posavja, poznam to letališče, mislim da je zelo sposobno, tako kadrovsko kot prometno, infrastrukturno in še kako drugače, tudi sodelovanje verjetno s splošno bolnišnico Brežice ali pa tudi splošno bolnišnico Novo mesto, ki tudi ni tako daleč, zagotoviti vse ustrezne zadeve. In morda ena celo nekje na primorskem, da bi tisto površino, ki je tukaj omenjena, na kakšnem področju naj bi deloval določen helikopter, se tudi izvajalo. Zakaj? Prejšnji teden, kot sem rekel, sta bila dva izleta helikopterske nujne medicinske pomoči v naši Sevnici in sem govoril z enim izmed reševalcev in je rekel, kako koristno bi bilo za del, ki obsega Posavje, Dolenjsko pa tudi Belo Krajino, če bi imeli bližnje helikopter, ki bi se vsi ti časi, ki se sedaj seštevajo, se skrajšali, vemo pa, ko o zdravstvu govorimo, ne govorimo samo o tem, da življenje nima cene, ampak govorimo tudi o tem, da vsaka sekunda oziroma vsaka minuta šteje. In če govorimo o stroških, ki so deloma tukaj že omenjeni, o stroških delovanja, vem, marsikdo od državljanov bi rekel »joj, milijon gor, milijon dol je veliko«, za eno človeško življenje bi bil milijon ne stran vržen denar, kaj šele, če gledamo, da želimo imeti evropsko primerljivo helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Skratka, upam da bom danes dobil oziroma ali pa vsaj v roku sprejetja tega sklepa v roku enega meseca, ali se predvideva vzpostavitev novih baz. In zelo me je zanimalo tudi o tem kar smo dobili kot gradivo, kakšni helikopterji za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči imajo v sosednjih državah oziroma kakšna je cena teh helikopterjev, da vemo. Ali govorimo o nižjem srednjem finančnem rangu? Saj veste, tudi pri avtomobilih govorimo o povprečnem državljanu, ki je zadovoljen, če ima avto vreden 10 tisoč evrov, govorimo pa o vladnih funkcionarjih, ki so nesrečni, ker ima avto manj kot 100 tisoč evrov vrednosti, pa bi radi imeli dražjega. Da dejansko damo neke evropsko primerljive cene na mizo. V Avstriji, v Italiji imajo takšen in takšen, za takšen in takšen namen helikopter in stane toliko in toliko, z vso dodatno opremo, ker tukaj tudi dodatna oprema je tista, ki lahko verjetno vsaj za enkratnik poveča ceno. Ampak, da dobimo neke otipljive številke, bi bilo zelo prijetno. Potem pa se na podlagi tudi tega veliko lažje odločamo ali sta sedanja oziroma sedanji trije helikopterji v sodelovanju s Slovensko vojsko in Slovensko policijo dobri, če tukaj vkomponiramo še to dejstvo, da jih je treba za vsakokratni izvoz dodatno opremiti ali pa bi bilo v dolgoročnem planu v življenju uporabe enega helikopterja smotrno dati toliko in toliko verjetno milijonov v en ali da nova helikopterja, sam pa predvidevam oziroma upam, da naj bi po stari slovenski navadi, če bi recimo naredili eno bazo v Cerklajh, doktorirali in bi se našel kakšen investitor pod državno blagovno znamko, ki bi rekel, da to pa stane milijone, ker bi rabili ne vem kakšne nove dovozne, obvozne, zavozne in zavožene poti, da bi rabili ne vem kaj drugega, pa vsi vemo približno koliko helikopter potrebuje dejansko prostora, ker pri nas v Sevnici imamo prostor kjer lahko helikopter pristane. Gre za glavno državno cesto Sevnica-Krško, mislim da je okoli 20, 30 metrov dovozne poti potem pa ena ploščad, ki mislim, da ni večja 15 krat 15 metrov, vsi pa približno vemo koliko stane en kvadratni meter asfalta, drugače pa jutri dobim sedanje cene od posameznega podjetnika, ki deluje in prodaja asfalt. Skratka, jaz resnično želim, da ne samo, da bo sklep sprejet, da bomo v roku enega meseca dobili podatke, predvsem želim, da bi dobili konkretne odgovore na konkretna vprašanja, ki jih je na žalost leta 2020 preveč. Skratka, še enkrat mislim, da je zelo pomembna tema, tudi v duhu tega kar sem na začetku govoril, da te urgentne zadeve na področju zdravstva, od urgentnih centrov do helikopterske nujne pomoči so potrebne, da tukaj se resnično ne smemo spraševati koliko to stane, ampak dati denar in upati, da bo, zaradi človeških življenj čim večkrat na voljo pa čim manjkrat v uporabi.  Hvala.
Hvala lepa tudi vam.  Predlagam, da najprej izčrpamo vrstni red prijavljenih članic in članov obeh odborov, potem pa bom dal besedo predstavnikom Vlade, da odgovorijo na zastavljena vprašanja. Dobil pa sem še eno pooblastilo in sicer, poslanka Lidija Ivanuša na   (nadaljevanje) seji nadomešča poslanca mag. Branka Grimsa. Naslednji za razpravo pa je prijavljen poslanec Aleksander Reberšek. Izvolite.
Predsedujoči, najlepša hvala za besedo. Vse skupaj vas prav lepo pozdravljam. Ko pogledam realno stanje na področju reševanja v Sloveniji, ugotovim, da pri nas kot vedno ni tako, kot bi moralo biti. Pri nas potrebe po helikopterskem reševanju rastejo, naše zmogljivosti pa padajo. Nesprejemljivo je, da v Sloveniji leta 2020 ni ustrezno poskrbljeno za helikoptersko reševanje in da zadeve na tem področju ostajajo nedorečene. Slovenija je ena redkih evropskih držav brez namenskih helikopterjev za reševanje, za ureditev sistema pa bi potrebovali 3 baze in pa 4 helikopterje, pri čemer bi bil eden za rezervo. Na žalost se dogaja, da ljudje umirajo tudi zaradi slabega sistema helikopterskega reševanja. Pri eni izmed zadnjih intervencij na Blegošu so dejansko odločale minute o življenju ali smrti našega državljana. In samo 1 izgubljeno človeško življenje zaradi slabega sistema je preveč. Do težav očitno prihaja tudi pri podvojenih ali celo potrojenih intervencijah, ko je na voljo samo 1 helikopter. Če vzamemo recimo en primer, recimo da imamo na voljo 1 helikopter. Ta helikopter ta moment rešuje nekje v gorah. Vprašanje je, koliko časa ga ne bo nazaj. Ravno v tem času pa klic, da je v Mariboru nedonošenček za prevoz z inkubatorjem. V Novem mestu pa se je zgodila huda prometna nesreča. Kam bomo poslali 1 helikopter? Mi lahko kdo to odgovori? Jaz tukaj težko razumem, pravzaprav je to zelo težko razumeti. Če imaš v rokah 20 evrov, ne moreš kupiti nekaj za 50 evrov. Žalostno je, da se ne najde denar za naše državljane, za življenje naših državljanov. Za vse drugo se najde denar, za razne makete, preplačevanje infrastrukturnih projektov, luksuz, za odpis 29 milijonov županu Ljubljane, za vse je denar, samo za reševanje življenj naših državljanov pa ne. Resnično žalostno. Tisto, kar potrebujemo pri nas, je sodoben sistem helikopterske nujne medicinske pomoči. Tukaj bi rad poudaril, da Nova Slovenija ni lobist. Država mora imeti helikoptersko nujno medicinsko pomoč urejeno. Od Vlade pa želimo, pravzaprav zahtevamo in pričakujemo rešitev. Mi ne predlagamo, kdo naj in kako naj se helikopterska nujna pomoč organizira, samo da se stvari pomaknejo naprej. Kaj, če nam odpovesta še ta 2 helikopterja, ki sta na voljo? Kdo bo izvedel helikoptersko reševanje, naj se izbere na javnem razpisu, na katerega se lahko prijavi tudi vojska, če bo izpolnjevala seveda predpisane zahteve. Zmaga naj najugodnejši in ki bo za zdravstveni denar dejansko ponudil največ. Lahko se uporabi tudi kvalitetno usposobljen kader Slovenske vojske in pa policije, ki so odlični strokovnjaki, enega tudi osebno poznam. Tisto, kar bi rad opozoril še na koncu, pa je na nesreče, ki se dogajajo v naših gorah. Naraščajo predvsem pa število reševanj, ko se morajo reševalci na pot podati zaradi, bom rekel, nevednosti, neopremljenosti in pa podcenjevanja sposobnosti obiskovalcev gora, med katerimi je v zadnjih letih vse več tujcev, gredo tudi v, bom rekel, natikačih na Triglav. In zdi se mi prav, da vsem tistim, ki so neprimerno opremljeni in ki potrebujejo helikoptersko reševanje, bi bilo prav, da bi plačali kompletno reševanje, za vsako minuto reševanja in pa za vsako kapljico goriva. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Naslednja pa je prijavljena za razpravo poslanka Anja Bah Žibert. Izvolite.
Ja, hvala lepa za besedo. Zdaj jaz bom najprej rekla, da ta tema, ki jo danes obravnavamo, je pomembna. Pravzaprav lahko rečemo, da je zelo pomembna. Zato me čudi, da odkar sem članica tega Odbora za obrambo, pravzaprav nisem srečala na nobeni od sej ne ministra ne načelnice. Teh ljudi sploh ni v ta Državni zbor. In človek se resno sprašuje, na kakšen način jemljejo svoje delo, da nenehno pošiljajo svoje namestnike. Jaz mislim, da bi vendarle tudi s svojo prisotnostjo pokazali, da jim je mar in da jim ni vseeno, kaj se na različnih področjih dogaja, kot   (nadaljevanje) danes na primer na področju nujne zdravstvene pomoči, kar se tiče helikopterskih prevozov. Zdaj Slovenija kot taka je geografsko majhna država. In nesprejemljivo je, da nimamo enakovrednega zdravstvenega varstva ne celotnem ozemlju Republike Slovenije. Gre pa predvsem za to, da nimamo kakovostnega dovolj. Zakaj ne? Zdaj prej je ena izmed mojih predhodnic rekla, ja, da je pač včasih seveda minuta že tisto ali pa so minute tisto, ki lahko spremenijo bodisi človeško življenje bodisi ga tudi vzamejo. Jaz bom rekla, medicina je danes že zelo napredovala in te minute lahko gledamo tudi drugače. Medicina danes rešuje in pa, včasih rečemo, dela čudeže. Ampak zamujeni čas, zamujeni čas včasih pomeni, da so nemočni, pa čeprav bi lahko glede na svoja znanja in sposobnosti rešili marsikatero življenje, pa ne samo življenje, marsikomu bi lahko izboljšali življenja, ki ga danes ima, zato ker ni prišlo do pravočasne pomoči. In to zagotovo ni merljivo v nobenih evrih, v nobenem znesku, kajti posledice seveda nosi ta oseba, pa potem tudi širša družina in tudi družba na koncu mnogo višje, kot so zneski, ki so namenjeni za takšne prevoze. Treba je stvari gledat široko in tudi dolgotrajno. Mene zanima pri tej zadevi tudi čisto konkretno vprašanje, tehnične zmogljivosti teh helikopterjev, ki se jih danes uporablja, v kakšnem rangu so pravzaprav glede na tehnične zmogljivosti nekih helikopterjev v tujini, ki nudijo tovrstno, se pravi, nujno medicinsko pomoč. Se pravi naši, tehnična zmogljivost helikopterjev in pa teh. In kot drugo, koliko časa je potrebno za pripravo opreme, se pravi, koliko časa vzame priprava opreme, ki se prilagodi na podlagi, se pravi, potreb za nujno medicinsko pomoč. Zdaj jaz sem takole malo »pogooglala«, nek helikopter za nujno medicinsko pomoč bi po nekih ocenah ali pa glede na to, kar lahko najde striček Google, stal okoli 17 milijonov. Lahko se motim, lahko je kakšen evro več, lahko je kakšen evro manj, ampak nekje okvirni znesek je 17 milijonov. Poglejte, 17 milijonov. Zdaj ta Vlada, prej ste se spraševali, ja to pa mora pač izkazati Vlada, čeprav ste predstavniki Vlade, ampak glejte, ta Vlada na primer zapravi 25 milijonov za protokol v enem letu. Zdaj pa se moramo odločit, ali bodo pojedli in popili ali bomo namenili denar na primer za reševanje ljudi. Kot drugo, na primer, zdaj se govori o tem, da se bo Planet TV prenesel na DUTB. Za ta denar, spoštovani, bi kupili 2 helikopterja. Samo res pa je, da potem planet oziroma LMŠ potrebuje Planet TV in ima koristi, medtem ko od helikopterjev tega nima. Se je pač treba odločit v tej državi, kaj bomo počeli, ampak takšno stanje imamo, nimamo ustreznih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, imamo pa na drugi strani ozke politične interese, ki pravzaprav nikomur nič ne prinašajo, kvečjemu odnašajo, kvečjemu odnašajo. Da ne povem, koliko denarja gre za razen potrošni material v tej Vladi, to so milijonski zneski, večmilijonski, več deset milijonski zneski, za operativno delo več deset milijonski zneski. Glejte, tukaj se moramo res enkrat vprašat in reči, kdaj bo dovolj. Mene resno zanima, kaj ta medresorska skupina dela, ali se sestaja samo zato, da se sestaja, ali dejansko prihajamo kaj bližje k nakupu. In tukaj ali dejansko prihajamo kaj bližje k nakupu in tukaj jaz pač upam, da mi boste odgovoril. Zato seveda sklep, ki ga predlaga Nova Slovenija, še kako podpiram, ampak se pa bojim, da nismo nič dlje, kot smo bili leta 2016. S tem, da se lepo seveda sliši, da imamo medresorsko skupino, ki pripravlja vse potrebno in tako naprej. Mi ne rabimo nobenih medresorskih skupin, oprostite, pač zadevo je treba ocenit, kaj v tej državi potrebujemo. Veste, to je tako kot, ko govorimo o migrantski krizi – govorimo o migrantski krizi, govorimo o tem, kako je potrebna pomoč vojske na mejah, potem pa slišim, da se bo zdaj vojakom razpolovilo plačilo. Tako, tako se mi gremo zaščito meje – da slovenskim vojakom, ki pomagajo, namesto, da bi jih še nagradil, se bo zdaj plačilo razpolovilo oziroma, se jim bo podaljšal čas bivanja na meji, iz 5 dni na 10 dni. 10 dni v enem mesecu, ali veste, je pa veliko, ko družina ostane sama in to eni in isti, ki rotirajo potem vsak mesec. Ampak, tako se naša država obnaša in tukaj, na tem področju ni prav nič drugače in ne bom sprejela tega, da ni denarja, še manj bom pa sprejela tega, da ni potrebe. Kot rečeno, prej je že bilo povedano, Dolenjska, Posavje - mrzla, Primorska – mrzla, Koroška – mrzla, Gorenjska ima nekaj, potem Ljubljana, pa na primer Maribor. Vse ostalo pa, kaj? Čas je tukaj, ali veste, čas je tisti, ki rešuje, v tem primeru tudi, ob seveda celotni ekipi – zato pač prosim, da mi boste dal te konkretne odgovore, predvsem koliko časa je potrebno za menjavo opreme in pa seveda, kakšne zmogljivosti imamo ta trenutek na voljo? Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Naslednji pa je prijavljen poslanec Jože Lenart. Izvoli, kolega.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi, gostje. V mojem kratkem izvajanju bom vsekakor dosti bolj optimističen, ker se mi zdi, da je cela ekipa, ki je, na tem dela in tudi sedanje delo, da smo zelo blizu tistega cilja in gre samo za neke organizacijske, dobre pristope, da bo cela zadeva še v naprej boljše delovala. Glejte, dosedanje izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči, v sodelovanju vseh teh resorjev, ministrstev – to se pravi Ministrstva za notranje zadeve, Slovenske vojske in seveda, medicinskih ekip oziroma Ministrstva za zdravje, je dober primer sodelovanja za razmere ene države, kot je Slovenija in zato še enkrat, za vso dosedanje delo, vam čestitam in dajem klobuk dol. Gre predvsem za dobro sodelovanje različnih strok, predvsem pa racionalizacijo različnih področij, ki so vsa nekako v resorjih države. To ne smemo pozabit in zato nas, nam mora bit še toliko večji interes, da s tem nadaljujemo. Že v današnji razpravi se je pokazalo, da nam že tako z vsem tem združevanjem, manjka določenih kapacitet in seveda opreme, kot tudi kapacitet flot. V vsakem primeru morajo piloti Slovenske vojske leteti zaradi potrebnih ur in če ob tem opravljajo še drugo pomembno delo za nujno medicinsko pomoč, za reševanje v gorah, v sekundarnih prevozih in pa tudi gašenje požarov, kot je navedeno in še kaj drugega, je ob tem dejstvo, da je to obremenitev proračuna Republike Slovenije in seveda javnega zdravstva, nekako do državljanov Slovenije, kar tudi seveda vpliva na same stroške, tudi iz tega področja in vsekakor je to dober racionalni pristop. Prepričan sem, da lahko v nadaljevanju, z vsemi resorji postavimo zelo dobro organizirano helikoptersko nujno medicinsko pomoč in tudi zagotovimo potrebno opremo za uspešno izvajanje, za seveda celotno uspešno izvajanje. Dobro pri vsem tem pa je, nekako ste tudi omenili, iz teh gradiv, ki smo jih dobili, da nam pri takšni organiziranosti ne ovira zakonodaja, ne v Sloveniji in tudi ne širše, v prostoru Evropske unije – vsaj tako je bilo za razumeti, kajne, kar ste doslej povedali. Tako   (nadaljevanje) moram dati, še enkrat predlagam vso podporo medresorski skupini, da res pripravi predlog za to dolgoročno ureditev, kot je treba. Še to bi želel reči, kar je bilo omenjeno od nekaterih, da denarja ni. Saj pa danes ni bilo posebej rečeno, da denarja ni. Sproti se rešuje, mislim pa, da je ta potreba, da končno v Sloveniji to področje enkrat celovito rešimo, da potem ni tistih dilem. To pa je potrebno in to nalogo danes bo ta odbor tudi dal. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Naslednji pa ima besedo poslanec Jani Ivanuša. Izvolite.
Ja, lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej gostom. Najprej bi se zahvalil Poslanski skupini Nove Slovenije, da je prišla s to pobudo, pisno poslansko pobudo. Mislim, da je bila kar v večini povzeta z našo pobudo, ki je bila podana 26. julija 2018. In prav je tako, očitno imamo razmišljanja ista, tako da, celo gospod Tonin nas je pohvalil, da smo bili že predhodno dejavni na tem področju. V glavnem, mi smo dali to pobudo, se pravi, julija 2019, vendar z odgovorom Vlade seveda Republike Slovenije nismo bili zadovoljni, zato ker je pač odgovor bil takšen, da bodo pobudo in vsa ostala vprašanja dali na to, se pravi, medresorsko delovno skupino, vendar potem se pa stvari ustavijo, nekako ni več odgovorov. Tako da tu seveda iščemo odgovore. Ta skupina seveda bi se naj ukvarjala s pripravo predloga za helikoptersko nujno pomoč. No, današnji sklep bomo vsekakor potrdili, kajti, da se seznani Državni zbor o zaključkih in predlogih te medresorske delovne skupine, kakršnekoli že so, z ureditvijo seveda te helikopterske nujne medicinske pomoči. Glede na aktualno problematiko pa se nikakor ne moremo strinjati s tem, da postavitev učinkovite helikopterske nujne medicinske pomoči ne vpliva na zmogljivost terenskih ekip nujne medicinske pomoči, ki izvajajo oskrbo nujnih pacientov z reševalnimi vozili. Helikopterska nujna pomoč medicinska je nujno potrebna, saj stanje na terenu je porazno, tako kot je državni sekretar povedal, da so na robu zmogljivosti v tem smislu. Kader je problem, problemi so helikopterji, ki se starajo, niso tudi tako ustrezno opremljeni, kot so to novi, manjka nam seveda dodatna tretja baza, prav tako ni jasna organizacija aktivacije posadke. Povsem nedopustno je, da se pri tej tovrstni problematiki medresorska delovna skupina sestane, po naših podatkih, pa tudi vi ste dobili v gradivu, 2017 enkrat, 2018 dvakrat in tako naprej, za delovanje 2019 pa sploh ne vemo, kakšni so zaključki, zato iščem te zaključke. Mislim, da so tudi to moji predhodniki že poudarili, tako da vztrajam pač seveda pri podani pisni poslanski pobudi. Odgovore še do danes nismo prejeli. Minilo je več kot pol leta in medresorska delovna skupina pa v tem času po našem vedenju ni naredila veliko. Prosim, da me demantirate, če je tako. Prav tako je, da se s sprejetjem tega sklepa prisili v aktivnosti, ki bodo dobre za vse državljane Republike Slovenije, predvsem za tiste, ki živijo na obrobju države in ki je dostopni čas nujne medicinske pomoči za njih nesorazmerno dolg. Prosim, da mi pristojni tudi odgovori na vseh 6 točk naše pobude, ki smo jo podali. Žal mi je, da danes ni recimo ene osebe, ki je bila najavljena kot gost, ki dela na UKC, saj vemo, o kom govorim, ki je v bistvu, se dnevno srečuje s temi problemi okrog te medicinske pomoči helikopterske in je seveda po mojih informacijah najbolj kompetenten, kompetenten, najbolj seznanjena, kakšni so problemi v Sloveniji in tako naprej, tudi strokovna usposobljena in bi nam danes lahko marsikaj več povedala. Žal ga ni med nami in mogoče manjka ta delček. Tako, govori se pač po naših hodnikih, da pač se izvaja ogromen pritisk na to osebo in da zato danes ni tukaj. Vse se   (nadaljevanje) okrog denarja vleče oziroma dogaja, saj vemo. Moj predhodnik je povedal, da si je bilo lani že govora o nabavi 3 helikopterjev. Pa me zanima res, kje je to zastala ta zgodba? Imamo konjunkturo v državi, največji proračun, mi pa tu zopet se nekako ne vemo opredeliti, kaj bi sploh radi, ali kakšni sistem te nujne medicinske, ali bo to državna ali bo komercialna, ne vem, to naj strokovnjaki povejo, ki so za to nekako določeni. Mogoče, če še za informacijo, ne vem, gospod iz policijske letalske enote je govoril o novem helikopterju, ki ste ga lani… / nerazumljivo/ mislim, da ga imate v okvari, ampak dobro. / oglašanje iz dvorane/ A ni? Okej, dobro. Jaz sem dobil informacije, da je pač v okvari, ampak dobro. Je pa zanimivo, da je stal 14 in nekaj milijonov, čeprav na trgu imamo več teh helikopterskih ponudnikov, vi ste kupili kot edini ponudnik. Mi smo tu malo spraševali, pa ne mislim zdaj slabo, ampak pravim, gre se okrog denarja. In kupili ste ga za 14 milijonov, na internetni strani te Leonardo(?) pa je cena recimo 8 in pol milijonov funtov. Tako da tu nekaj ne gre najbolj skupaj. Recimo, smo vprašali tudi, zakaj je bilo dodatno, kako bi rekel, da je bil pač edini ponudnik, pa mogoče tudi, kaj ste dodatno, kaj je bila ta dodatna oprema. To je pač, smešni odgovori so bili, ajde, nek vitel neke, da je bil plavo obarvan, to je celo bil odgovor, pa, se pravi, močni reflektorji. V glavnem na trgu se je pojavilo ogromno teh helikopterjev, saj jih poznate, če kateri gleda gorski zdravnik, ti so čisto, Airbus jih delajo z opremo do 5 milijonov, 5 in pol milijonov z opremo, ki se poslužujejo v Avstriji in Nemčiji. Tako, tako imenovane te firme, mislim zavarovalnice, AMTC in Abac, imaš pa celo, za 3 milijone že na internetu ga dobiš helikopter, da ga si lahko kupiš, mislim, toliko malo za informacijo. Na koncu bi rad samo to še povedal. Me zanima res izsledki te medresorske delovne skupine, kakšni so zaključki, če so sploh. Pa kot član Odbora za obrambo, pa po novem Odbora za zdravstvo bom seveda sklep predlagatelja sprejel ali potrdil. Hvala lepa.
Hvala lepa. Preden damo besedo novemu poslancu, je samo obvestilo, da poslanec Jožef Horvat nadomešča poslanko Ivo Dimic na Odboru za zdravstvo. Zdaj pa dajem besedo kolegu Vojku Staroviću.
Hvala za besedo, predsedujoči. Ko danes poslušam te razprave in če nekdo posluša tudi, ko nas gledajo, imajo občutek, da ta helikopterska nujna medicinska pomoč ne deluje in je v razsulu. Če pa pogledam podatke, ki jih je posredoval sam predlagatelj, je ta helikopterska nujna medicinska pomoč se v zadnjih 5 letih po številu ur početverila, 4-krat več je tega. Torej nekaj se dogaja. Vsako leto raste in te pomoči je in deluje. Edino, kar sem čul argument, je, ki slabo deluje, je to, da ne dosegamo standarda, da v povprečju je potrebno 10 minut namesto 5 minut, ampak to ne zaradi helikopterja ali zamenjave opreme, torej ni na tej strani, ampak zaradi oddaljenosti medicinskega osebja, da je to problem. Zdaj pa bi tudi malo razpravljal naprej. Mislim, da je to resna in zanimiva tema in se jo lahko komot politično tudi eksponira na napačen način, ampak rad bi dejal, razmišljanje o nabavi specialnih helikopterjev samo za to nujno mi takoj pade v vodo. Moram povedati, jaz sem predaval 6 let zračni promet na visoki prometni šoli, sedaj Prometni fakulteti v Piranu, vodil 10 let aerodrom, ki sem ga tudi zgradil, mednarodni, da sem tudi sam pilot, inštruktor letenja, da imam 4 tisoč 500 ur vse skupaj – torej nekaj se na to spoznam, ker sem se s tem ukvarjal in vem in 840 ur, jaz, ko sem, malo več letel, ko sem bil v državni reprezentanci, ampak to je samo ljubiteljsko, sem hodil na tekmovanja, sem naletel 200, 300 ur letno, vsa leta. Zdaj pa, če razdelim teh 840 ur, na te ure, ko so potrebne, za eno normalno trenažo, kajne, profesionalci naletijo tisoč ur. Niti za enega profesionalca ne pridemo. Torej, da so piloti v trenaži, rabijo letet. Zato je edino racionalno, ne vidim popolnoma drugačnega načina, kakor nabava večnamenskih helikopterjev, kar je vojska tudi oziroma Ministrstvo za obrambo, že objavilo, ne vem kako se to izvršuje, da bojo nabavili 3 nove, s tem bojo malo nadomestil ta stare in mislim, da kakor se zadeva odvija, je razumna in ta prava, dajte si zapomnit – piloti morajo bit v trenaži. Kje naj to trenažo dobijo, da bo čakal… govorite o treh bazah, da bojo čakali 3 helikopterji, ali pa celo štirje, v teh bazah in da bodo te, za to leteli namenski piloti, ni tega privatnika, ko bi letel, ni te privatne družbe, ne poznam in primerjava z drugimi državami. Mi smo 2 milijonsko ljudstvo in se, če se že z Milanom primerjamo, ko niso daleč ali z Dunajem, smo parkrat manjši, kot ta mesta, kajne, tako da mi je malo, to govorjenje, kakor sem danes ga poslušal, ne vem, ima pač druge namene, ne gre v vsebino in govorimo o ničemur, na kar se ne spoznamo. Tako da bi rekel, tudi predpisi dovoljujejo, da organiziramo to kot državnega prevoznika, mogoče ali… torej, evropski nam dovoljujejo. Največja neumnost se mi pa zdi, resno, ko preberem tudi tu vmes in je bilo omenjeno, da ne more letet iz Maribora zaradi delovnega časa letališča. To je tako… to pa… to je pa popolnoma nerazumljivo in čisti birokratski pristop. Vprašanje letališč je, kdaj odprto, je zapisano, kadar se izvaja javni prevoz, letalski, ko mora bit gasilska služba, ono, tretje, ko helikopter leti, kje imate gasilsko službo, tam, ko leti na neko mesto? Nimaš, kajne? Torej lahko poleti iz kateregakoli, športnih letališč, ko imamo na desetine, v Sloveniji, nekatera so po odloku tudi razglašena za javna letališča in ni nobenih ovir, nobenih ovir in govorimo mi lahko samo o nekih administrativnih preprekah, kjer včasih tudi kako uredbo, ko je, si jih preberem malo iz letalstva, prepišemo dobesedno, dobesedno, iz angleščine dobesedno prevedeno in tiste zadeve, ki jih lahko po svoje uredimo, ne uredimo. Torej, postavljamo si sami birokratske napore, tam kot je, jaz bi pa še enkrat poudaril, da je vojska in policija, s svojim pilotskim kadrom in to / nerazumljivo/ vodjo in tudi z medicinske stvari, mislim, da zadeve izvajajo, vsaj tako pokažejo podatki in da tu ni, niti slučajno, nobene katastrofe, ker nisem slišal niti enega podatka do zdaj, v vseh argumentih, da bi bilo čigavo kaj zagroženo, ker zadeva ni delovala. Nalet se povečuje, intervencije se povečujejo in jaz bi tudi, mi bomo sklep podprli, ker je prav, da da, da pride ven, da gre v javnost, ampak jaz bi se tudi pridružil nekaterim drugim, ko so pohvalili fante, ki delajo na tem področju, kljub zoženim možnostim. Hvala lepa.
Hvala lepa, kolega Starović. Še malo mogoče, za motivacijo – spomnimo se primera našega pokojnega Tomaža Humarja, ki ga je z najvišje gore oziroma gorske stene na svetu, sta ga rešila dva vojaška pilota iz Pakistana. To se pravi, kaj je na tem področju možno napravit in jaz sem prepričan, da tudi naši piloti, naše Slovenske vojske, so to delo doslej in tudi v bodoče bodo zelo dobro opravljali. Besedo ima kolegica Bojana Muršič, prosim.
Hvala lepa, podpredsednik, za besedo. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegici in kolegi. (nadaljevanje) Vsekakor je nesporno dejstvo, da nujno medicinsko pomoč helikoptersko, absolutno potrebujemo. Površina Slovenije ni tako velika, je, po podatkih, ki sem jih pridobila, 20 tisoč 273 kvadratnih kilometrov in po enih podatkih, ki sem jih pravkar dobila, Slovenija, bom rekla, je kar v vrhu teh pomoči, pa bom navedla… V Evropi je povprečni količnik količine helikopterjev na milijon prebivalstva, na ravni Evropi, 0,85. Slovenija ima tu nadpovprečni količnik – 1,45. Glede na število helikopterjev na velikost države, je pa na vrhu Luksemburg, ki s tremi helikopterji pokriva 2 tisoč 586 kvadratnih kilometrov, sicer dosega količnik 5,291, na vrhu so še Švica, potem je Avstrija, Nemčija, Slovenija je pa s tremi helikopterji, ki pokrivajo 20 tisoč 273 kvadratnih kilometrov slovenskega ozemlja, dosega količnik 1,35. To mislim, da ni slab podatek in to, zdaj če ti podatki držijo, če ne, me boste popravili, potem tudi ti podatki, ki jih pač najdemo, zavajajo in še nadalje, Slovenija ima glede nato, da ima 3 helikopterje, kot je bilo danes tudi povedano in bruto domači proizvod v višini 44 milijard ameriških dolarjev in dosega količnik 0,6… 6 tisoč 820(?!) in se je uvrstila kar na tretje mesto. To mislim da, ni tako majhno in tu si lahko štejemo v veliko čast in vsem tem, ki opravljajo to častno delo, res iskrena hvala in pričakujem, da boste to počeli še naprej. Strinjam se s tem, da bi mogoče bilo res dobro, da bi imeli zgolj zrakoplov, ki bi bil namenjen zgolj za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, ampak na tem mestu se mi postavlja vprašanje, ali mi to zmoremo oziroma si lahko to sploh privoščimo. Zdaj, glede te dolgoročne rešitve oziroma ureditve helikopterske nujne medicinske pomoči, sem tudi sama malce razočarana, da do te odločitve še vedno ni prišlo, tako da, mogoče na tem mestu bi predstavniki, ki so imenovani v to medresorsko delovno skupino, povedali, v kakšni fazi se je zadeva, sicer vemo, da se je zadeva ustavila na Vladi, vendar, po tem času se je potem tudi nadaljevalo delo in jaz verjamem, da se je medresorska skupina v letu 2019 sestala, ne kot tukaj v tem gradivu piše, da se ni sestala, zato tudi mogoče, poveste, kakšni so izsledki in kje smo oziroma, glede na predlagani sklep, ki ga bom seveda podprla, pričakujem, da bodo tudi v tem gradivu, do 28. 2., podane tudi rešitve. Glede komercializacije tega, se mi je pa postavilo vprašanje, glede samih stroškov, kaj to pomeni, da bomo potem potrebovali še neko dodatno zavarovalnico, ki bo to, da se bomo zavarovali, za takšne primere? Vsi vemo, da se zdaj te stvari pokrivajo iz obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja, kje bomo pa potem, v primeru da pride do komercializacije, ali bo to se pokrivalo iz tega sistema? Tu se postavlja veliko, veliko vprašanj, tako da, jaz bom rekla, se bolj strinjam z tem, da ostane to v državnih vodah in da se to pokriva iz državnega proračuna. Bom rekla, da me je pa zbodlo tudi to, po teh podatkih, ki so bili v uvodu tudi navedeni, s strani Ministrstva za obrambo, s strani državnega sekretarja, da je v letu 2019 bilo 733 krat posredovanje v reševalnih akcijah, od tega kar 183 krat v gorah. Res, to so zaskrbljujoči podatki - to je ena četrtina vseh reševalnih akcij. Tu res apeliram mogoče na vse možne akterje, da naredimo vse na preventivi, da naj ljudje ne odhajajo v času, bom rekla, slabih  (nadaljevanje) vremenskih razmer v gorah, da so primerno obuti, primerno oblečeni, predvsem tudi turiste, ki se znajdejo v tej situaciji, kajti tu bi bilo zdaj zelo zanimivo videt podate, koliko je bilo tujcev, koliko je bilo naših državljanov, ki so bili udeleženi v tem reševanju v gorah. Res je to zaskrbljujoč podatek, da se toliko reševalnih akcij dogaja v samih gorah.  Moram izpostavit tudi to in tudi vprašanje na tem mestu, skozi celo leto se na Mariborskem letališču izvaja tudi možnost helikopterske nujne medicinske pomoči. Seveda je, kot je bilo povedano en helikopter na razpolago, vendar glede delovnega časa, ki je seveda samo v času odprtosti letališča, se pa na tem mestu sprašujem. Kaj pa takrat, ko pride izven tega delovnega časa do nujnega posega, oziroma do nujne potrebe po nujni medicinski pomoči. Kaj takrat naredite? Ali aktivirate kakšne druge stvari, ali ne vem. Tu me pa res zanima, kajti verjamem, da tudi prihaja do tega. Če se motim me boste tudi popravili.  Tudi zanima me, pa me boste tudi popravili oziroma informirali, ker je bilo danes tudi omenjeno, da če pridejo tri zadeve v isti čas, pa mi nimamo toliko pomoči, oziroma da tri zadeve pridejo pa trije helikopterji so v zraku, kako potem odločate, komu boste najprej nudili nujno helikoptersko pomoč. Po moji presoji sicer takrat se pogovori zdravstveno osebje in dispečerji, naredijo triažo tako kot gremo v bolnišnico in takrat nas ocenijo, kateri je bolj nujen poseg in nas potem opredelijo, pa me boste tukaj razsvetlili, ali razmišljam pravilno. Vsekakor pa vsako življenje je pomembno, da ga rešimo. Verjamem da za tem izjemno pomembnim delom je bilo rešenih veliko življenj in verjamem, da bomo s tem tudi nadaljevali. Vsekakor pa moramo skrbet, da so helikopterji opremljeni, da ne bojo ostajali na tleh zaradi servisnih težav, oziroma zaradi servisov in dotrajanosti, zato moramo na tem mestu res delati neko dolgoročno strategijo, da bomo helikopterje posodabljali, da ne bomo imeli ne vem koliko starih, ki bojo potem zaradi servisnih opravil ostajali doma. Tako da, resnično to je izjemno, izjemno pomembno in ta sklep, ki ga bomo tudi v Poslanski skupini Socialnih demokratov podprli in pričakujemo, da bodo rešitve tudi prav tako podane. Hvala lepa.
Hval lepa tudi vam. Imam samo še dva prijavljena. Najprej ima besedo poslanec Matjaž Nemec. Kot zadnji pa poslanec Jožef Horvat.
Hval lepa spoštovani predsednik, bom zelo kratek. Mislim, da smo že vsi izčrpno uporabili svoj čas za razpravo. Ne samo iz strokovnega ampak tudi iz strankarsko-političnega vidika. Nekatere poudarke bi vseeno rad poudaril. Vzhajajoč iz razprave moje kolegice mag. Bojane Muršič in sicer, državni sekretar mag. Bizjak nam je predstavil nekje tri koncepte, torej obstoječi pod okriljem bom rekel naših varnostnih služb, najsi bo to policija ali pa vojska kombinirani ali pa koncesionarje, ki bi jih po tem takem ga iskali tako v Republiki Sloveniji, najverjetneje pa tudi bi bilo kar nekaj pretendentov iz sosednjih držav.  Seveda jaz moram izpostavit eno pomembno dejstvo, da v kolikor bo prišlo do odmika od sedanje prakse in iskanja rešitev preko koncesionarjev, naj si bo tudi celo v tujini, da sem prepričan, da se bo postopno to pomenilo tudi razgradnja enega pomembnega segmenta znotraj Slovenske vojske. Kakor koli že, Slovenska vojska ima svoje letalstvo, ki je pomemben del naše družbe. Zelo spoštovano. Bojim se, da s časoma bi se potem iskalo razloge, da dejansko policija bi opravila določene naloge, ki bi bile tudi v izvajanju vojske in počasi bi se najverjetneje tudi ta segment iz Slovenske vojske umaknil in nadaljevala bi se po mojem razmišljanju neka razgradnja Slovenske vojske, kar gotovo ni dobrodošlo. Kajti, pomembno je imeti takšen segment. Naj samo spomnim kaj se nam je dogajalo z Adrio in ves know how ali pa vse znanje, ki je odteklo v tujino. Dejansko smo s tem onemogočeni ohraniti pri življenju en pomemben segment, ki ima velik potencial za razvoj na več področjih. Drugi del je zelo pomemben, to kar je kot prva kolegica Bojana Muršič izpostavila kaj bi to pomenilo potem za same oškodovance. Tudi mene osebno večkrat zgrozi, ko vidimo po televiziji zaradi katerih razlogov so turisti deležni nudenja prve pomoči. Nepripravljeni, nevešči, nepoznavajoči okolja, zato je pomembnost ozaveščenosti, tako kot je pred menoj kolegica poudarila, seveda, z zavedanjem, da niso samo ti deležni te pomoči. Deležni so jo tudi drugi, tudi tisti, ki so najbolje pripravljeni. Naj opozorim samo na zadnjo veliko izgubo, bom rekel, državljana, ki je bil izjemno dobro telesno pripravljen in se mu je ravno tako zgodila nezgoda. Torej, imamo od primera do primera zelo različne. Ampak da nekoliko skrajšam, izognil bi se, kot že rečeno, iskanja koncesionarjev. Bog ne daj, da bi ti bili iz tujine. Ohranil bi krepitev obstoječih sil. Kvečjemu bi jih še okrepil, tako Slovensko vojsko kot policijo. Jaz mislim, da bi se oboji tudi s tem strinjali. Z zadnjim opozorilom, da naj ne izgubimo priložnost, da ohromimo še dodatno Slovenske vojske.  Seveda tudi z moje strani gre velika zahvala in pohvala vsem službam, zavedajoč se, da najverjetneje tega bo še več. Mnogi od vas so se spraševali zakaj je temu tako. Naj opozorim, da imamo v zadnjih dveh, treh letih med 8 in 12 % rast samo od turistov, ki prihajajo v Republiko Slovenijo, s tem tudi obisk v gorah se povečuje. Tudi tistih, ki so slabo opremljeni ter seveda slovensko kulturo zahajanje v hribe. V kolikor bomo, bom rekel, čili in zdravi bomo najverjetneje Slovenci to počeli še naprej in to je del naše kulture in jo je potrebno ohraniti, tako kot je potrebno ohranjati tudi gorsko reševanje še naprej, ker je to del naše kulture in tudi to je pomembno. Ni pomembno samo, da bomo iskali /nerazumljivo/ v tem, ali bomo dali kakšen evro več ali manj.  Torej, spoštovani predsednik s tem bom tudi zaključil že za danes zelo izčrpno razpravo na to temo. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Dobil sem še dve novi prijavi in prošnjo za zamenjavo vrstnega reda, tako da bo najprej razpravljala poslanka Tadeja Šuštar, potem pa poslanec Jožef Horvat. Izvolite, kolegica.
Hvala za besedo. Danes smo že velikokrat slišali, da helikopterska nujna pomoč v Sloveniji ni dobro urejena. Če vojaški helikopter opravlja to nujno medicinsko pomoč vsekakor ni najboljša rešitev. Vojaški helikopterji so okorni, težko pristanejo na kakšnih manjših lokacijah. To bi bilo potrebno urediti. Sekretar Ministrstva za obrambo je tudi poudaril, da so na robu zmogljivosti, tudi zaradi vse večjega števila reševanj, kar je sicer prav, da se tudi dviguje standard, ker lahko uporabimo helikoptersko nujno pomoč.  Iz razprave sem zasledila in kar je tudi zelo fino, da se tudi poslanci koalicije strinjajo s predlogom sklepa, ki ga mi predlagamo. In upam, da bo res dobil široko podporo.  Kolega Starović je rekel, da 5 minut, 10 minut ni samo zaradi menjavanja opreme v helikopterju, ampak je tudi zaradi prihoda reševalcev do helikopterja in tako naprej, ampak ni pomembno zakaj se pojavljajo te zamude. Ker, recimo, pri infarktu vsaka minuta šteje in vemo, da vsaka minuta povzroči večje možganske poškodbe. Zato bi bilo nujno potrebno, da se čim bolj skrajša prihod helikopterja do oseb, ki pomoč potrebujejo. Edina prava rešitev bi bila, da se zagotovijo namenski helikopterji za nujno medicinsko pomoč. In to je tudi najboljša rešitev, da zagotovimo, da ta pomoč pride čim prej do ljudi, ki jo potrebujejo.
Hvala lepa. Besedo ima poslanec Jožef Horvat in kot zadnji predlagatelj mag. Matej Tonin. Izvolite, kolega… / oglašanje iz klopi/ Replika? Replika Robert Pavšič. Replika ima prednost, tri minute.
Hvala. Saj ne bom, ampak sem se moral odzvati. Danes nismo niti z eno besedo slišali, da bi bila naša helikopterska nujna medicinska pomoč neučinkovita. Ravno obratno. Ugotovili smo na osnovi empiričnih podatkov in podatkov ljudi, ki izvajajo, da je zelo učinkovita in dela čudeže s sredstvi, ki jih ima na razpolago, torej mi se danes pogovarjamo samo o tem kako bi to učinkovitost še izboljšali, kako bi izboljšali tehnično opremljenost. Potem pa sem slišal še kar nekaj zadev, ki se mi pa kar oči obrnejo, da so vojaški helikopterji okorni. Jaz mislim, da je ravno obratno, ravno vojaški helikopterji so tisti, ki so bolj mobilni, njihovi piloti so usposobljeni, ker so profesionalci in letijo vsak dan in ne morem verjeti, da na Odboru za obrambo in za zdravje poslušamo takšne nebuloze z vsem dolžnim spoštovanjem.  Hvala lepa.
Hvala tudi vam. Na vrsti je poslanec Jožef Horvat. Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik. Prav lep pozdrav kolegice in kolegi, predstavniki Vlade, spoštovani odlični gostje! Moram izraziti eno zadovoljstvo, ko slišim, da je naklonjenost podpor sklepa. Mi smo politiki, poslanci smo politiki, ministri, državni sekretarji so politiki in mi delujemo politično, drugače ne znamo. Tako, da gre za neke politične zadeve to nočem slišati. Ampak vesel sem, da razumemo, da se človeška življenja ne rešujejo ideološko, ampak smo dovolj bogata država kolegice in kolegi, gospe in gospodje in tudi ravno dovolj velika in ravno dovolj majhna, da z optimalno organizacijo in z optimalnimi tehničnimi sredstvi in finančnimi sredstvi lahko organiziramo boljšo, še boljšo helikoptersko nujno medicinsko pomoč.  Mi smo se v naši stranki veliko ukvarjali s področjem reševanja ali če hočete z optimizacijo reševanja. Saj se spomnite v lanskem letu našega zakona, ki je želel nekako optimirati ali pa odpraviti birokratske ovire tistim reševalcem, ki se z motornimi vozili vozijo po cesti. Tokrat smo odprli vprašanje helikopterske nujne medicinske pomoči in morda za začetek bi prosil predstavnike ministrstva oziroma Vlade pa tudi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije koliko nas pravzaprav ta helikopterska nujna medicinska pomoč na letni ravni stane, vem, da gre tu tudi za nek razrez, naj bi bila ta helikopterska nujna medicinska pomoč, me popravite, sedaj financirana iz državnega proračuna pri čemer se razrez finančnih sredstev določi z dogovorom med ministri pristojnimi za policijo, za obrambo in za finance. Bi prosil tu za slovensko javnost in tudi za nas en okvir. Če sem že pri okviru, jaz sem zadovoljen, da mi imamo na ravni Evropske unije pravni okvir že davno definiran, mislim, da je tam leta 2012 je bila sprejeta uredba Evropske komisije dokaj kompleksna, mislim, da je več kot 140 strani, to je uredba, o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z neko drugo uredbo in tako naprej. Skratka, imamo nek evropski pravni okvir kako se tem zadevam streže. Uredba, kolegice in kolegi, velja direktno, to ni direktiva, ki bi jo bilo potrebno implementirati v našo zakonodajo, velja direktno. In tukaj, še enkrat, ta pravni okvir na ravni EU imamo dokaj dobro rešen. Mi smo se pred tem pred pripravo te seje ukvarjali s helikoptersko nujno medicinsko pomočjo, mi je zelo žal, ja, ob priliki interpelacije ministra za obrambo, to je bilo junija lansko leto in smo ugotovili, da je nakup helikopterjev za helikoptersko nujno medicinsko pomoč že nekaj časa nacionalna prioriteta. Slovenija se je odločila, da bo helikoptersko nujno medicinsko pomoč izvajala država in po tej odločitvi so helikoptersko nujno medicinsko pomoč izvajali policijski in vojaški helikopterji. Policija se je zaradi dotrajanosti in omejenosti svoje helikopterske flote iz helikopterske nujne medicinske pomoči umaknila, tako da je vsa teža ostala na Slovenski vojski. Tukaj bom prosil predstavnike MORS-a  (nadaljevanje) kako, čeprav sam vem, ampak dobro je, da to pojasnite slovenski javnosti, kako se obnaša helikopter oziroma pilot, če istočasno dobi ukaz, vojaški ukaz za izvajanje neke operacije v najožjem obrambnem smislu in istočasno dobi povelje ali kakorkoli že, informacijo, da je treba iti v reševalno akcijo. Kdo ima tukaj prioriteto? Dobro je, da to pojasnimo slovenski javnosti, verjetno vsi tega tudi ne vedo. In zdaj naprej, torej vsa teža ostaja na Slovenski vojski za zdaj. Ob tem je bilo večkrat tudi povedano, da so helikopterji Slovenske vojske večinoma stari, potrebni nadgradnje. Mimogrede, kar se tiče opremljenosti z medicinsko opremo, prav tako imamo evropsko uredbo, ki natančno definira kakšno opremo za reševanje človeških življenj mora imeti helikopter, natančna definicija v uredbi. In torej, da so helikopterji Slovenske vojske večino stari, da so potrebni nadgradnje, in da so namenjeni prvenstveno drugim nalogam, in da Slovenska vojska nujno potrebuje nove helikopterje. In tukaj smo mi seveda takrat v času interpelacije, minister za obrambo, gospodu ministru za obrambo očitali, da se tukaj ne peljejo ustrezne aktivnosti. Z zadovoljstvom pa smo ugotovili, podčrtujem, z zadovoljstvom smo ugotovili, da je vladna koalicija težave s helikoptersko nujno medicinsko pomočjo zaznala že ob sestavljanju koalicijske pogodbe in je v njo zapisala, da je potrebno floto helikopterjev, ki delujejo pri nalogah zaščite in reševanja ter helikopterski nujni medicinski pomoči posodobiti. In tukaj na tem smo pravzaprav tudi mi gradili in tukaj želimo s tem sklepom, ki sem še enkrat zadovoljen, da ima podporo, samo videti kje je zdaj tukaj, če hočete, v kateri fazi je izvajanje koalicijske pogodbe. Samo to želimo in mislim, da je tudi dovolj čas, da ta medresorska delovna skupina ne pripravi poročilo, verjetno za ta dva odbora. In jaz se veselim, da bomo lahko tukaj z nekim korektnim političnim sodelovanjem, seveda, političnim sodelovanjem, naredili korak naprej, vendarle gre za dostojanstvo človeka, vendarle gre za reševanje človeških življenj in tukaj si ne smemo zatiskati oči še enkrat, dovolj smo bogati v naši Sloveniji, da lahko z optimalno organizacijo helikopterske nujne medicinske pomoči dejansko rešimo vsako življenje, ki se ga da rešiti.  Hvala lepa za pozornost.
Hvala lepa tudi vam.  Besedo pa dajem predlagatelju današnje točke, mag. Mateju Toninu, potem pa bom zaprosil še predstavnike Vlade, da odgovorijo na zastavljena vprašanja.  Izvolite kolega Tonin.
Hvala lepa vsem poslankam in poslancev za korektno in koristno razpravo.  Zahvaljujem se tudi za napovedano podporo sklepov, o katerem bomo na koncu tudi glasovali. Mislim, da je jasno, kot sem že uvodoma povedal, da mi ne navijamo za nobeno konkretno rešitev. Želimo si le, da bi bila star za državo čim bolj racionalna in za državljane čim bolj učinkovita. To je edina formula, ki jo mi zagovarjamo.  Bi pa zaradi boljšega razumevanja imel še nekaj konkretnih vprašanj, ker tukaj se nenazadnje piloti ste tisti, ki ste v te stvari konkretno vpleteni. Ali je možno, na primer, teoretično, se opravičujem, prej sem govoril recimo, da če bi teoretično Uprava za zaščito in reševanje prevzela ta koncept helikopterske nujne medicinske pomoči, nabavila tudi nekaj namenskih helikopterjev, ali je možno, čisto tehnično-administrativno gledano, da se piliti Slovenske vojske in policije sekundirajo v to enoto, torej da bi bilo rečeno da, se izmišljujem, da pilot Slovenske vojske mora en ali pa dva dni na teden dežurati v tej enoti oziroma v tej skupini, in če se te ure, ki jih dobi z letom na teh helikopterjih, tudi štejejo v njegovo pripravljenost oziroma v njegovo kvoto ur, ki je  (nadaljevanje) pomembna za to, da je primerno usposobljen. Skratka, morda nekoliko laično sprašujem, ampak upam, da ste razumeli kaj je poanta. Torej, če lahko vojska in policija dodeli Upravi za zaščito in reševanje pilote za to, da upravljajo helikoptersko nujno medicinsko pomoč ali je tukaj spet kakšna tehnična ovira, ker po mojem vedenju civilisti ne smejo leteti na vojaških zrakoplovih, med tem, ko vojaški piloti lahko letijo na civilnih zrakoplovih, če lahko te stvari nekoliko pojasnite.  Zanima me. Zakaj policija sedaj nima tehničnih sredstev, da bi sodelovala v konceptu helikopterske nujne medicinske pomoči. Jaz sem si laično ponovno predstavljal, da potem, ko smo dobili nov policijski helikopter, da bo to okrepilo tudi operativne zmogljivosti policije, ampak kot je bilo uvodoma rečeno, to ne pomeni, da policija lahko sodeluje v tem projektu helikopterske nujne medicinske pomoči.  Zanima me. Kako se postavljajo prioritete oziroma kot je nekdo rekel, da moraš imeti v nesreči tudi malo sreče. Torej, kako se postavljajo… Dobro, če izpustimo vremenske pogoje, normalno, če vremenski pogoji ne dopuščajo letenja, je jasno, da so helikopterji in posadka prizemljeni. To vsak razume, ampak če imamo v nekem trenutku povpraševanje oziroma zahtevo za dve operativni akciji oziroma za dva posredovanja, kdo odloči kam bo helikopter odletel. Ali na prvo ali na drugo akcijo? Ali so pri tem kakšne spet druge administrativne ovire, če lahko to stvar malo opišete, kdo postavlja prioritete na katero akcijo se leti. Tudi to me zanima, ali je to samo govorica ali je res, da mora za vsak polet, tovrsten, vojaškega zrakoplova, soglasje oziroma odobritev dati tudi Minister za obrambo. Če ni, boste to stvar zanikali.  Glede financiranja helikopterske nujne medicinske pomoči. Državni sekretar je lepo povedal, če država to izvaja, mora država to tudi plačati, ampak tisto kar država plača, se izbere iz naših davkoplačevalskih žepov. Torej na koncu koncev v vsakem primeru državljani, mi ljudje, plačano to helikoptersko nujno medicinsko reševanje in mislim, da bi imeli vsaj imeli tudi neko okvirno oceno, koliko nas pa to stane. Ker, če te ocene nimamo, potem so vsakršne debate ali razprave o tem ali bi lahko AMZS ali kdorkoli drug po zgledu Avstrije, Nemčije, v to zgodbo vskočil, brezpredmetne, če bi se nam izkazalo, da projekt zasebnih podjetij nastane 4 milijone za eno bazo. Če pa to koordinira država, je pa to 2 milijona. Skratka, če bi bile številke nekoliko bolj realne ali pa jasne, bi tudi najverjetneje odločitve bile lažje in tukaj bi tudi vas iz AMZS prosil, če imate kakšne podatke, koliko v tujini recimo koncesionarji dobijo za eno tako helikoptersko bazo kjer imajo en helikopter in pa celotno posadko za izvajanje nujne helikopterske medicinske pomoči brez gorskega reševanja, ker ste sami omenili, če slučajno obstaja.  In moje zaključno vprašanje je, če mi lahko poveste, tisti ki ste, gospod Šestan je rekel, da je petnajst let že v teh zgodbah, in da je tudi v tej medresorski skupini. Kaj je pravzaprav problem te medresorske skupine? Ali bodo oni povedali. No, saj to je vseeno, ampak mene kot poslanca zanima, kjer se medresorska skupina razhaja. Ali je, se izmišljujem zdaj, ne vem, ali je to nasprotovanje med vojsko in policijo? Ali so to težave med Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za obrambo? Ali je problem kdo bo zdaj to plačali? Ali bo šlo iz obrambnega proračuna ali bo šlo iz zdravstvenega proračuna? Kje so pravzaprav glavni elementi in težav, da ta medresorska skupina ni že zdaj v treh letih pripravila nekega zaključnega predloga?
Hvala lepa predlagatelju.  Sedaj pa dajem najprej besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje, dr. Tomažu Pliberšku, potem pa še državnemu sekretarju mag. Milošu Bizjaku.
Tomaž Pliberšek
Hvala predsednik za besedo, malo ste me presenetili, da ste mi prvo besedo dali, ker mislim, da se več bom rekel odgovorov na vprašanja odvija v skladu z našimi kolegi Slovenske vojske.  Torej izhodišče bi postavil, da seveda Ministrstvo za zdravje se zavzema za primerljiv standard NMP-ja, torej nujne medicinske pomoči in nadgradnje helikopterske nujne medicinske pomoči, ki je prav bom rekel v tem primeru, ko ljudje rabijo to pomoč zelo hitro, še posebej cenjena in dragocena.  Zdaj se bom mal sprehodil po teh vprašanjih, mogoče bi najprej odgovoril na vprašanje predlagatelja, ali smo bom rekel medresorsko neusklajeni. Načeloma Ministrstvo za zdravje nima težav z nobenim od drugih resorjev. Torej kot sem že uvodoma povedal, Ministrstvo za zdravje načeloma vodi to medresorsko skupino zgolj zaradi tega, ker nujna medicinska pomoč in ta nadgradnja paše v naš resor. Torej mi govorimo predvsem o tem delu medicinskih posadk, govorimo o mreži, govorimo o standardu, ki bi ga mi želeli v prihodnosti, ki bi bil tudi primerljiv ostalim državam vzpostavit. Zato izkazujemo potrebe, razpoložljivost, oziroma to kar je pa potrebno da se ta standard zadovoljuje, pa je bom rekel na resorjih, ki so bom rekel tudi vključeni v to medresorsko delovno skupino. Jaz bom rekel tak, ni res, da se medresorska delovna skupina ni sestajala, se je sestajala, moram pa reč, da tudi z sklepom nimamo problemov. Sklep seveda podpiramo in ga bomo zagotovo to poročilo, ki ga že imamo izdelano lahko oplemenitili, glede na konstruktivna vprašanja, ki so bila podana. Zdaj pa mogoče malo parcialno po vprašanjih. Torej povišanje akcij. Zakaj je prišlo do povišanja akcij, v bistvu prav zaradi tega, ker se trudimo ta standard povečat in pa seveda z uvedbo baze v Mariboru, normalno se je število aktivacij zdravnikov glede na razpoložljivost povečalo. Kdaj lahko in kdo odobri helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Moram reč, žal je zdaj še ta trenutek tako, govorim o medicinskem delu, da ko pride zdravnik na bom rekel teren, tam kjer se je nesreča zgodila, se posvetuje z bazo in v bistvu izkaže potrebo po tem. To je kar se tiče tega medicinskega dela, seveda tule smo dostikrat pogojeni z samo logistiko. Namreč, koliko približno rabi reševalno vozilo, da pride do kraja nesreče in nazaj, oziroma če aktiviramo helikoptersko nujno pomoč, da je ta, bom rekel usluga seveda mora bit hitrejša. Na tem baziramo. V prihodnosti seveda vidimo povečanje učinkovitosti skozi dispečerske centre, ki jih uvajamo. Tamle bojo pa te informacije vseeno bolj uniformirane in bolj bom rekel razpršene po celotni, bom rekel Sloveniji. Namreč tudi mi se zavzemamo za to, da bi bila, bom rekel tako nujna medicinska pomoč, kakor tudi helikopterska nujna medicinska pomoč nepogojena z geografskim položajem.  Zdaj pa spet na vprašanje, ki sem ga zdaj iz tega izkazal. Na kakšen način, bom rekel, kakšni so ti parametri. Glejte mi smo spet, mi povemo. Mi izpostavljamo mrežo nujne medicinske pomoči. Vidimo dodano vrednost helikopterske nujne medicinske pomoči. Za ta standard potrebo izkazujejo tisti, ki jo izvajajo. Se pravi, tisti povejo, koliko helikopterjev rabijo, koliko posadke rabijo, kje bi naj, kakšne bi naj bila disperzija, bom rekel teh baz. To je bom rekel čisto tole vprašanje. Zato je tudi, bom rekel znanje, ki ga imajo in to znanje je, bom rekel zelo visoko kakovostno, ostalim v medresorski skupini toliko v bistvu pomembno. Prej je gospa, ki je odšla omenila tudi potres. Jaz mislim, da v primeru, da pride do potresa, bi seveda zagotavljanje, bom rekel dodatnih helikopterjev tudi v tem primeru nam mnogo pripomoglo, tak da ti helikopterji ne bi bili samo za določeno zadevo. Vemo da pri potresu so tudi dostikrat poškodovani.  Porast operacij, kot je gospod poslanec izpostavil. Glejte, jaz bom še enkrat povedal, operacije, ki so v 2015 do 2019 v porastu na HNMP-ju, torej na helikopterski nujni medicinski 2019 v porastu na HNMO, torej na helikopterski nujni medicinski pomoči je to 38%. Porast je najbolj viden v GRS. Tega imamo mi evidentiranega kot 94 %. Sekundarnih prevozov je približno za 10 %. Koliko stane sama helikopterska nujna medicinska pomoč na način kot je urejena sedaj jaz lahko, bom rekel, tole izpostavim za medicinske posadke. Medicinske posadke stanejo na leto milijon 250 plus 250 helidrom, ki je, bom rekel, vzdrževanje helidroma in zadeva je financirana s strani naše blagajne. Da v bistvu potrebujemo 5 minut, da aktiviramo medicinske posadke se načeloma ne bi strinjali. To pa zaradi tega ne, ker vsaj v Mariboru so letalske medicinske posadke skupaj in skupaj v bistvu čakajo tudi ta poziv. Delovni čas letališča Maribor jaz ne bi pogojeval. Jaz mislim, da je tu le potrebno samo se dogovoriti in pogovoriti in takšen ograjen prostor kot je mariborsko letališče bi se zagotovo dalo tudi urediti, da se ta aktivnost odvija tudi izven delovnega časa. Strinjam se pa tudi s poslancem, ki govorijo o tem, da imamo načeloma že mnogo teh vzletišč, ki so, bom rekel, civilna letališča, katerih razpršenost po Sloveniji in intenziteta je pa kar visoka. Toliko za začetek. Jaz se zahvaljujem za besedo. Hvala lepa, predsednik.
Hvala lepa tudi vam dr. Pliberšek. Besedo pa dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo mag. Milošu Bizjaku. Izvolite.
Miloš Bizjak
Hvala lepa za besedo. Jaz bom poskušal odgovoriti na vsa vprašanja po vrstnem redu kot ste jih postavili, in sicer najprej, spoštovani predsednik, vi ste vprašal koliko življenj se je rešilo. To je sicer podatek, ki ga ne morem točno povedati, ampak lahko malo razjasnim. Od 1. 1. 2009 pa do 31. 12. 2019, torej vzamemo obdobje 10 let, smo z vojaškimi helikopterji opravili 2 tisoč 502 intervenciji in prepeljali 2 tisoč 639 poškodovanih in pri tem naleteli 3 tisoč 168 ur. Koliko od teh 2 tisoč 639 poškodovanih smo rešili življenje jaz ne morem vedeti in verjetno noben to tudi ne more zagotoviti. To so podatki Ministrstva za obrambo. Koliko tovrstnih intervencij je imela policija v tem trenutku ne vem.  Potem bi gospe poslanki Dimičevi, na prvo vprašanje je že kolega državni sekretar zdravstva odgovoril, kako poteka aktivacija. In je tudi povedal, da se pričakuje od dispečerskih centrov, da se bo to uredilo. Kar pa zadeva velike naravne nesreče, kar je omenila, veste tu pa ni recepta enostavnega. Pri velikih naravnih nesrečah in potresih smo seveda, hvala bogu, članica Evropske unije in smo povezani v evropski mehanizem civilne zaščite. In pri takih zadevah kot je gospa poslanka imela v mislih pride v poštev izključno evropski mehanizem, da nam druge države pomagajo, ker tudi mi pomagamo drugim državam in praviloma pri velikih nesrečah so tudi izvajalci ali med prizadetimi ali celo poškodovanimi.  Gospod poslanec Žan Mahnič, najprej vas bi popravil, jaz sem v Ministrstvu za obrambo od leta 1991, res pa je, da sem državni sekretar od leta 2014. Očitek, ki mi ga očitate je neutemeljen. Jaz nimam nobenega vpliva na medresorsko delovno skupino, nisem niti član. Z našega ministrstva imamo dva člana v tej medresorski delovni skupini in bo lahko potem tudi gospod Čandar povedal kje je težava. Naš interes je, da ta medresorska delovna skupina čim prej konča in da se odloči kako naprej, sem že uvodoma povedal. Kdo je poravnal račun, katerega imenujete, nobeden ga ni poravnal. Mi smo lansko leto izvedli 3 reševanja iz tujine, in sicer Split, Zadar in Pula. Tu je težava. Ko se državljan Republike Slovenije poškoduje v tujini mi sistema za reševanje iz tujine nimamo. V teh treh primerih, v enem sem celo jaz odobril prevoz, katerega vi mislite. V tistem primeru smo rešili življenje otroku, punčki, ki je imela možgansko krvavitev in nisem jaz vedel, sploh ne vem, če je to res, da je to otrok nekega funkcionarja, ko vi pravite, mi tega ne vemo. Poziv je prišel iz kliničnega centra, urgirati je bilo potrebno hitro in seveda smo te tri evakuacije, če tako rečem, iz tujine izvedli. Minister se je odločil, da zaradi nejasnosti, ker ni pravnega temelja, ne bomo šli v izterjavo, seveda za naprej, pa mene osebno skrbi, kaj postoriti. Po vsej verjetnosti bo treba delati tako, kot v tujini. Če bo prišlo naročilo tudi iz kliničnega centra, bomo zahteval, da se navede plačnika. Namreč v tujini je tako, da ko se naroči tovrstni prevoz, je treba zagotoviti denar na računu ali pa pokazati polico zdravstvenega zavarovanja in če bomo to hoteli narediti, verjetno bo treba tudi to postoriti in če bomo tako delali, bi pa vseeno želel, če bom še na tem položaju, da me potem ne vprašate na takem odboru, zakaj rešujemo samo premožne in bogate in revne pustimo v tujini. To je to. Gospod Lisec, vi ste želel vedeti, kako je z obnovo. Res je, v koalicijski pogodbi, kar je tudi poslanec Horvat ugotovil, imamo dikcijo, da bomo prenovili helikoptersko floto, ki je namenjena tudi zaščiti in reševanju. Moram povedat, da imamo idejni projekt. Floto nameravamo obnoviti, 8 helikopterjev v belo, nameravamo obnoviti. Vsota, ki je namenjena za to, je 31 in pol milijonov. Prva dva helikopterja bi morala biti že v letu 2021, ostali pa potem v letu 2022. Tu je sedaj še dilema. Verjetno se boste vprašali, ali je primerno in potrebno obnavljati te že zdaj zastarele oziroma izrabljene helikopterje? Stroka ugotavlja, da če mi na obstoječ helikopter damo 3 milijone pa 100 tisoč približno, se življenjska doba podaljša za 20 let. Ugotovili so naši strokovnjaki, da je to primerno, je pa tu še možnost manevrskega prostora. Če se odloči, da se bo reševalo HNMP z državnimi zrakoplovi, lahko tudi spremenimo investicijski program in obnovimo samo del helikopterjev, lahko se gre tudi v, mogoče, potem dobavo drugih helikopterjev. To je to. Potem, naslednje vprašanje, gospa Muršičeva, o letališču, torej, kaj se zgodi, če je letališče zaprto. Kolikor imam jaz podatkov, potem prileti helikopter iz Brnika, ampak to, če se motim, me bojo kolegi iz zdravstva popravili. Gospod Horvat, torej, kaj se zgodi z prioriteto. Takrat, v uvodu, ste bil odsoten – povedal sem, da tisti helikopterji in posadke, ki so namenjeni za HNMP, izvajajo izključno samo to. Seveda v mirnem stanju. Kaj bi bilo v izrednih razmerah, / nerazumljivo/ to je drugo vprašanje, ampak to je zagotovilo, da helikopterji in posadke izvajajo samo to, zato sem tudi omenil, da smo na robu zmogljivosti in zaradi tega tudi marsikatera naloga, ki jo bi v vojski opravili, ki sicer ni nujna, počaka na te zadeve. To je v naši helikopterski enoti prioriteta. Potem pa, če grem še na vprašanje gospoda Tonina. Torej, pobuda, da bi URSZR, nabavili te helikopterje. Glejte, tu je pa situacija taka – ko smo mi razmišljali, da gremo v nabavo helikopterjev, je bil pogoj stroke, da so to beli helikopterji, ker imamo infrastrukturo za servisiranje, imamo mehanike in imamo vzdrževanje. To bi lahko storili preko koncepta oziroma mehanizma vlada vladi, ker imamo že sedaj Bellove, ampak bi morali biti dvonamenski, ker mehanizma vlada vladi, ne moremo speljati za civilne namene in zato je bila pobuda, da so tudi večnamenski helikopterji in da so Bellovi, ker če ne bi bili Bellovi, mi ne moremo še tretje  (nadaljevanje) znamke imeti v samem sistemu, bo mogoče potem major povedal kakšna je to zahtevnost vzdrževanja. Že zdaj imamo dve znamki in so težave pri tem. Zato smo mi takrat razmišljali, da gremo po tem konceptu Vlada Vladi, kar je tudi, smo videli, Črna gora, na enak način kupila tudi tri Bellove helikopterje. Zdaj, gospod Tonin. Minister ne odobrava več poletov, ampak to za HNMP, to gre direktno iz centra 112 na operativni center v vojsko. To je to.  Na vprašanje gospe Anje Bah Žibert bi pa prosil, če dovolite, da bi ji odgovoril major Hajdinjak, kjer so izrazito strokovna in naj on to, če dovolite.
Ja, ja, seveda kar. Izvolite, major Hajdinjak.
Matej Hajdinjak
Hvala.  Želeli ste slišati primerjavo med helikopterji, ki ga upravljajo za reševanje v tujini, se pravi, recimo vzemimo naše sosede pa med našimi helikopterji. Pa bom vzel en ta helikopter iz tujine, ki ga veliko privatnih firm uporablja, recimo Eurocopter EC-135. Ta je zelo popularen zato, ker je majhen, poceni za uporabo, ker privatniki gledajo na profit. In v ta Eurocopter po podatkih, ki jih imam jaz od zdravnikov, ki na teh helikopterjih delajo, posadka tega helikopterja, v Avstriji recimo je pilot, tehnik letalec, ki je hkrati tudi medicinski tehnik in zdravnik, ker posadka mora biti minimalna, ker potrebujemo večji profit. Kar je vse lepo in prav. Helikopter je sicer majhen, prostora veliko notri ni, mogoče ima prostora zadaj za poškodovanca in dva, doktorja in enega tehnika. Kot je rekel doktor, ko sem se z njim izgovarjal, to je vse lepo in prav, dokler ne pride do slabega vremena, ko mora biti medicinski tehnik, ki zraven služi kot tehnik letalec, sedeti zraven pilota na prvem sedežu, jaz ostanem pa zadaj sam. in po pogovoru z našimi zdravniki, ki delujejo v sistemu HNMP, takega luksuza kot ga imajo v Sloveniji, ni nikjer. Vsi pohvalijo, da lahko izredno dobro delajo, lahko se posvetijo pacientu, tudi pri reševalnih akcijah, če je potreba, bomo lahko notri do tri reševalce oziroma zdravnika plus dva in zato smo, mislim da, no kot so rekli, neprimerljivo boljši kot nek privatnik.  Druga stvar. Ja, imamo dva helikopterja, seveda. Cougar, ki je pa precej večji ob Dell 412, ki bi pa za to izredno uporaben za večje nesreče, potrese, katastrofe, ker je »mass sacualty events« se pravi, dogodek z več žrtvami je Cougar izredno uporabna mašina.  Slišal sem tudi nekaj o prostoru za pristanek, ki ga menda izredno veliko rabimo, ker smo neokorni. Moram povedati, da prostor za pristanek, sama dimenzija prostora dokler je večja od helikopterja, njena velikost je predvsem odvisna od usposobljenosti pilota. In državni piloti, ena od naših osnovnih nalog je tudi usposabljanje, česa si privatniki morajo profit prikazati, ne morejo nikoli privoščiti. Verjemi te mi, da vojaški in policijski piloti bodo vedno bolje usposobljeni od pilota, ki delujejo za privat prevoze. To.  Okej. Naprej. Večkrat slišim, tukajle sem slišal danes o namenskosti helikopterja. Moram poudariti to, kar je prejle povedal tudi državni sekretar. Naš helikopter, ko je namenjen za naloge HNMP na Brniku, je namenjen samo za te naloge oziroma za naloge medicinskih prevozov. V tistem času, ko je za to namenjen, ne gre na vojaško nalogo. Tudi ob, mimogrede v koncept vojaški helikopter, to obstaja samo v primeru bojnih helikopterjev. Vojaški helikopter kot jih imamo mi, to je zeleno pobarvan civilni helikopter, ker so enaki, identični, samo uporablja ga vojska. To sem hotel razjasniti.  Pa glede na to, da smo namenski, smo tudi namensko opremljeni. In ko naš helikopter na Brniku dežura, je v helikopterju modul, medicinski, narejen po specifikacijah medicine, ki je namenjen za HNMP operacije. To je izven sezone, ko imamo samo en helikopter za gorsko in medicinsko. V primeru, da pride klic za gorsko reševanje, je oprema zamenjana v ca minuti, dveh, ker je zelo preprosto opremo za HNMP vzeti iz helikopterja in dati notri opremo za GRS. Vitel je v helikopterju non stop.  Pa še zadnja stvar, ki jo je  (nadaljevanje) sekretar prosil, če razložim. Če bi dokupili si nov tip helikopterja, trenutno imamo dva tipa helikopterja z vzpostavljeno infrastrukturo za vzdrževanje in usposabljanje. Če bi dobili še nov tip helikopterja, to pomeni, da bi morali iz nič postaviti vzdrževanje za tak helikopter, usposabljanje vzdrževalcev za tak helikopter, usposabljanje pilotov za ta helikopter, usposabljanje tehnikov letalcev za uporabo tega helikopterja kot tudi usposabljanje vseh uporabnikov, se pravi, reševalcev in zdravnikov, HNMP, GRS in podobno, za delo s tem helikopterjem. Mislim, da si takih stroškov, ne morem jaz govoriti kaj si lahko privoščimo kaj ne, ampak mislim, da je veliko lažje, veliko bolj logično uporabiti helikopter, ki ima infrastrukturo že za sabo postavljeno.  Hvala.
Hvala lepa tudi vam, major Hajdinjak.  Besedo pa želi še državni sekretar mag. Bizjak.
Matej Hajdinjak
Se opravičujem, sem pozabil še en odgovor na eno vprašanje.  Vprašali ste oceni sploh leta. Ura naleta helikopterja Bella stane 2 tisoč 600, s tem, da je treba povedati, da tukaj je všteto gorivo, vzdrževanje in pa stroški potrošnega materiala. Cena oziroma vrednost plače pilotov niso opredeljene v tej oceni, zato smo skalkulirali, da je v letu 2019 stalo naše ministrstvo vse te akcije, približno 2 milijona 200 tisoč.
Hvala lepa za te odgovore.  Če ni več prijavljenih, potem zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje o predlaganem sklepu, ki ga… A jah, tako ja. Kolega Tonin je predstavnike policije vprašal in postavil eno vprašanje, če želite odgovoriti. Izvolite.
Gospod _____
Hvala predsedujoči za besedo. Bo odgovoril vodja letalske…
Dejan King
Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu!  Moje ime je Dejan King, vodja letalske policijske enote. Torej, če se prav spomnim, smo dobili vprašanje še od kolega, drugega poslanca, se pravi, glede nabave našega novega helikopterja. Naš nov helikopter AgustaWestland 169 leti. Za njemu je že tri dni operativnega usposabljanja, ki ga izvajamo v skladu s pogodbo. Nabavo samega helikopterja smo že obrazlagali. Vem, ker sem pripravljal gradivo na poslansko vprašanje gospoda Jelinčiča. Cena je bila izpostavljena javno, sam helikopter je bil nabavljen po sistemu javne objave. Prva javna objava, ki je bila objavljena, je bila neuspešna, ni se prijavil nihče. Na drugo se je prijavil en ponudnik, to je Leonardo Helicopters, ki je ponudil helikopter, ki je ustrezal vsem zahtevam, ki smo ga postavili. Torej, mogoče tudi odgovor na nekatera druga vprašanja, kateri helikopter se bo nabavljal, koliko stane, je potrebno najprej se vprašati zakaj ga bomo uporabljal. Kje ga bomo uporabljali? Kdo ga bo uporabljal? Koliko oseb moramo pripeljati? V policiji smo se tega dovolj sistemsko lotili, ugotovili naše potrebe in smo jih potem tudi specificirali v zahtevah, ki so bile v javni objavi objavljene. Internetna stran, ki se navaja, da je od Leonardo Helicopters, da tam je navedeno, da je 8 milijonov in pol osnovna cena, to ne drži. Internetna stran je splošna, neka ljubiteljska, ki je podana neka ocena tega helikopterja. Na internetu ne boste nikjer našli uradnih cen helikopterja. Tega ni. Cene so odvisne in vam bodo tudi proizvajalci povedali, da se določajo glede na to koliko helikopterjev kupuješ, odvisna je od opreme in vse. Naš policijski helikopter, ki je bil nabavljen, ima vso opremo, ki jo potrebujemo za opravljanje naših policijskih nalog. Se pravi, v multipilot izvedbi, tudi to je kolega major lepo povedal, en velik vidik, ki ga v državnih organih dajemo je vidik varnosti. In nedvomno je veliko bolj varno leteti z dvema pilotoma kot pa z enim samim. To v policiji in pa tudi v vojski delamo. Se pravi, helikopter je bil opremljen, stal je 14 milijonov 640 tisoč z DDV.  Primerjalne analize so bile tudi v poslanskem vprašanju, ki sem ga poiskal zdajle vmes na portalu v Državnem zboru objavljene. Kupili so ga italijanski kolegi, se pravi Guardia di Finanza, ampak tudi tam smo navedli so kupovali po 20, 30 helikopterjev na enkrat in imajo ceno malenkost nižjo od nas, ne vemo pa kakšno opremo so v tem helikopterju imeli. To je glede tega. Podatek koliko gorskih reševanj smo v letu 2019 izvedli je 54, se pravi v poletni sezoni smo tudi mi s helikopterjem avgusta Bell 412, to je 30 let star helikopter, dežurali in pa izvajali gorsko reševanje. Podrobna analiza bo pa 31 januarja, mislim, da GRZS pripravlja na Bledu in bo tam podrobna analiza tudi točno koliko oseb in vse je bilo. Potem pa še vprašanje glede na to zakaj je policija kratkoročno ne izvaja nalog helikopterske nujne medicinske pomoči, letalska policijska enota ima primarno nalogo, da izvaja policijske naloge, veste, da imamo zahteve čedalje večje po nadzoru državne meje, žal imamo kot smo tudi slišali tehnične težave, se pravi zagotavljamo na žalost nekje mogoče dva v nekaterih okoliščinah tudi tri helikopterje plovne. Naša strategija razvoja za policijske naloge pa predvideva, da imamo 4 helikopterje samo za policijske naloge, torej pomeni 24 ur na dan, patruljno izvidniški helikopter pa 12 ur na dan, večnamenski transportni helikopter, zato si tudi prizadevamo in vstopamo na to pot modernizacije in poenotenje flote. Trenutno imamo 7 helikopterjev, od tega sta samo dva enaka, žal pa smo primorani delovati v sistemu javnega naročanja in si ne moremo izbrati proizvajalca in pa tipa helikopterjev v naprej. Jaz upam, da sem vse odgovoril, če nisem sem pa voljen za dopolnitve. Hvala.
Hvala lepa tudi vam. Naj za zapisnik povem, da na seji poslanca Franca Juršo nadomešča poslanec Branko Simonovič. Govorim za Odbor za obrambo seveda. Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje o predlaganem sklepu, ki ga v gradivu za današnjo sejo predlaga poslanska skupina Nova Slovenija /oglašanje iz klopi/ Še eno pooblastilo moram prebrati, in sicer poslanca Matjaža Nemca na seji Odbora za obrambo nadomešča poslanka mag. Bojana Muršič, tako da bodo lahko glasovali. Torej, prehajamo na glasovanje o predlaganem sklepu, ki ga v gradivu za današnjo sejo predlaga Poslanska skupina Nova Slovenija-Krščanski demokrati. Najprej odloča Odbor za obrambo z glasovalnimi napravami od 1 do 20. Začenjam glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Sklep je sprejet. Dajem še besedo kot predsedniku Odbora za zdravstvo, poslancu Jožetu Lenartu.
Hvala lepa za besedo.  Prehajamo še na odločanje za Odbor za zdravstvo o istem predlogu sklepa, ki ga ne rabim zdaj ponavljati. Smo toliko v opozorilo, glasovalnice članov Odbora za zdravstvo so od 21 do 40, imate vsi pripravljeno in potem lahko začnemo glasovati. Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Sklep je sprejet. In s tem zaključujemo to točko dnevnega reda in s tem tudi 23. nujno sejo Odbora za zdravstvo. Hvala lepa.