Lep pozdrav na 1. seji Pododbora Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki se bo nekako bolj posvečal vprašanjem romske problematike in tematike.

Danes, kot rečeno, je to naša prva seja in lepo pozdravljam vse prisotne: gospoda Predrag Bakovića; predstavnika iz stranke SD, gospa mag. Bojana Muršič, ki je tudi članica, predstavnica SD, se je pač opravičila zaradi drugih neodložljivih obveznosti, pozdravljam tudi Dušana Šiška, člana, predstavnika SNS stranke, Blaž Pavlin, predstavnik NSi, se nam bo pač pridružil malo kasneje, lepo pozdravljam pa tudi podpredsednika Odbora za notranje zadeve in javno upravo, gospoda Nika Prebila, iz stranke LMŠ. Toliko zaradi, tudi magnetograma. Skratka, že v nekako na teh pripravljalnih pogovorih, za delovanje tega odbora smo se pogovarjali o tem, da bi bila naša naloga ali pa naš cilj predvsem čim bolj operativno pristopiti k aktivnostim in pomagati na vseh področjih, da bi se naredil kakšen korak naprej pri reševanju romske problematike in tematike. No in takrat smo se tudi dogovorili, da bi se pripravil morda en okvirni načrt aktivnosti vsaj za začetek. Jaz sem pač to, tako kot obljubljeno, pripravila. Seveda je to zdaj pač nabor nekih aktivnosti, ki pa, če bi se vi, spoštovani člani, z njimi strinjali, bi jih lahko potem tudi nadaljevali. Če vidite neke stvari bi bile pač osnova lahko potem za redno mesečno aktivnost. Tako da jaz bom morda vsaj prebrala teh pet, potem pa dam v razpravo, kaj mislite, pa da vidite, na kakšen način je ta koncept oblikovan.

Kot prva aktivnost menim, da se moramo sestati z Uradom Vlade Republike Slovenije za narodnosti. Zadaj tukaj vemo, da ga vodi mag. Stanko Baluh, zdaj če bo še kdo prišel, bo zelo dobrodošlo, predvsem zato, da nam jasno povejo, kje trenutno na področju te romske problematike smo in kakšne načrte imajo tudi v uradu samem. Mi velikokrat poslušamo, da so neke priprave za spremembo zakona, potem ta letna poročila. Ampak mislim, da moramo dobiti neke podrobnejše informacije, da bomo tudi mi lahko potem resneje stopili k aktivnostim. Kot drugo menim, da moramo opraviti pogovor z župani občin, v kateri prebivajo, bom rekla, v kateri je prisotno romsko prebivalstvo. To je nujno tudi zato, da vidimo ali je problematika enaka, da vidimo, kje se razlikuje in da potem lahko po posameznih področjih, tako kot smo se tudi pogovarjali, potem pristopimo k iskanju rešitev. Se pravi menim, da pač ta pogovor ne sme veljati samo nek splošen pogovor, ampak da dejansko določimo konkretna odprta vprašanja in potem na podlagi konkretnih odprtih vprašanj pa bi delo nadaljevali. Pred tem pa seveda je pomembno, da se pogovorimo tudi s predstavniki romskih skupnosti. Zdaj imamo dve zvezi. Ena je Zveza Romov za Dolenjsko, ena je pa Zveza Romov Slovenije in pa potem morda tudi s posameznimi večjimi društvi. To bi se pač v okviru naše skupine dogovorili, koga vse povabimo, ker prav je, da tudi oni povedo, kot predstavniki, kaj je pa tisto, kjer oni čutijo najbolj odprta vprašanja oziroma, kaj je tisto, kjer lahko skupaj iščemo odgovore in rešitve. No in na podlagi vsega tega, ko bi določili točna, konkretna odprta vprašanja, bi pa sledili pogovori s predstavniki ministrstev glede na posamezno temo. Zato sem jaz tukaj predlagala prvega, tisto, kar bomo prvo opredelil in potem bi tudi redno ta srečanja, pogovore organizirali, da bi videli, kje lahko stvari morda … so kje tudi zakonske, morda, kakšne druge, da vidimo, kaj lahko naredimo. In menim, da bi bilo zelo dobro, da se tudi mi kot pododbor pa malo tudi s temi stvarmi, čeprav jih poznamo, gospod Predrag Baković, Dušan Šiško, tudi jaz, vsi kar poznamo konkretno lokacije in te probleme. Ampak se mi zdi prav, da bi mogoče kot pododbor skupaj potem organizirali kakšne obiske, da vidimo kako te stvari na terenu izgledajo, pa mogoče takrat kakšno stvar lažje ocenimo ali pa /nerazumljivo/.

Toliko iz moje strani. Tako da jaz to dajem zdaj v razpravo. Ni treba, da danes sprejmemo, absolutno ne, lahko si vzamemo še čas, ampak jaz sem pač za julij mogoče še, če bo čas dopuščal, glede na sklic seje, pa potem če bodo tudi kakšne izredne seje, to ne vemo, da bi naredili še eno sejo s pogovorom s predstavniki Urada Vlada za narodnosti. Toliko iz moje strani. Zdaj pa je res beseda vaša.

Izvoli, Dušan.

Hvala.

Jaz bi predlagal pri prvi točki, da to, če bo res s Stankom Baluhom, da imamo do 15. 7., če se strinjate vsi. Potem pogovor z župani, to predvidevam, da bi naredili v Državnem zboru to? Okej. Kar se pa 5. točke tiče, bi pa povedal, da jaz v Kerinov Grm ne grem, to je v Krškem, ker ni varno. ne nazadnje prej sva se s kolegom pogovarjala. Starejši cigani dejansko »našuhtajo« mladino in potem mladina meče kamne v tiste, ki pridejo notri. Nazadnje se je šest mesecev nazaj zgodilo, da so poklicali gasilce, da gori. So šli s sirenami notri, tovornjaka, ki je vreden cca. 130 tisoč evrov so ga s kamni obmetavali, tako da več gasilci tudi ne grejo, če jih kličejo iz Kerinovega grma, gasilci več ne grejo notri. In to je resna problematika. Krška občina zelo dobro skrbi za njih. Ne nazadnje jim je omogočila vrtec, ampak v tisti vrtec zelo malo otrok hodi. Ko pridejo iz vrtca ven, gredo v osnovne šole. Osnovna šola Leskovec pri Krškem je specifika, da jih sprejme. Ima organizirano, občina plača prevoz do šole, ampak oni za čuda se izgubijo. Naprej, ravnatelji, vsi so tiho, noben noče govoriti o tem problemu. Tudi policisti že več nočejo it sami dol, tudi če jih pokličejo, ne želijo, grejo več ali manj, če grejo, grejo v želvah. Domačini me kličejo, lahko vam povem, da 29. 6. je en – zdajle sem dobil celo informacijo, mladoletni zažgal dva hektarja pšenice domačinom. To je Gorica, tam je zraven Kerinov Grm in država oziroma ne vem kdo, bo dal temu domačinu 2 tisoč evrov. A vi veste kaj je 2 tisoč evrov »napram« dvema hektarjema pšenice? In to je velik problem zdajle v Krškem, policija pa sploh noče nič ukrepati oziroma ne more ukrepati. Ker so zdaj spet našli, da je to nek mladoletnik bil. Center za socialno delo jim vse omogoči. Omogoči jim… ukradejo v trgovini in reče: »Ja, saj to bo država plačala«. Mislim, mi imamo dol res težave. Tisti, kateri smo v okolici, ko imamo take, mi imamo dva plemena dol. En je legalizirani, ko jim je občina dala in elektriko in vodo, vse jim je omogočila in to je v Kerinovem Grmu. Imamo pa na Rimšu, ko so jih takrat preselili iz tistih starih barak, kontejnerjev, so jih preselili dol – ne, oni so se skregali in je zdaj ena cca. 30, 40 ciganov na tej drugi lokaciji. In to je ne legalizirano. In to jaz komaj čakam, zato ne me narobe zastopiti, ko jaz kritiziram ta poročila od varuha, od vsega, ker oni sami lepe stvari notri pišejo. Seveda, ker to gre potem v Evropo, ker oni morajo v Evropo poslati te zadeve vse. mi moramo enkrat dobiti čistopis realno stanje. Dokler mi ne bomo dobili realnega stanja, tako kot je rekel Predrag, ne moremo mi, če policisti vejo kdo je, pa ne dobimo informacije ven in tako dolgo bomo mi v megli živeli, čisto vsi tukaj notri. Izpite – pojdite delati zdaj izpit CPP prek računalnika. Govorimo, da so oni nepismeni. Oni se vozijo dol z avtomobili, po šest, sedem jih je v osebnem avtomobilu. Otroke na prvem »zicu« po dva držijo, ko se peljejo, ampak tudi policisti že sami vidijo, ni rešitve. In to bo moral – jaz predlagam, da je takrat tudi center za socialno delo zraven, tukaj notri mora biti vključen, ker dejansko oni preko centra dobivajo denar in če otroci ne grejo v šolo, ja ravnatelj je tisti, ki bo moral povedati: »Ta pa ta otrok ni bil, tolikokrat pa tolikokrat ni bil v šoli.« Ja, vzame se mu nadomestilo. Take stvari mi moramo dobit ven. Ne, da vam bom jaz govoril, ampak da bo to uradno prišlo od nekoga zabeleženo, kaj se dogaja. Toliko za enkrat, hvala.

Samo zaradi magnetograma – seji zdaj prisostvuje tudi Blaž Pavlin iz Nove Slovenije, zdaj ima pa besedo gospod Predrag Baković.

Hvala lepa.

Ja, Dušan je šel že kar v neke detajle, jaz bi se bolj fokusiral zdajle na ta predlog. Jaz moram reči, da ta predlog mi je všeč in ga podpiram. S temi petimi točkami bomo mi dobili, vsi skupaj, neko širšo sliko. Opredelili bomo probleme, tako kot je že kolegica Anja rekla in seveda, če bomo opredelili probleme, bomo o tem tudi, na nek način, našli rešitve. Jaz bi predlagal, ko se bomo pogovarjali s predstavniki romskih društev, da bi se vključilo magari noter še romske svetnike. To so ljudje, ki imajo voljo, poskušajo nekaj, tudi poznajo situacijo, seveda, kdor bo pač prišel. Mislim, da obstaja tudi zveza romskih svetnikov, ki jo vodi Rudaš, ne? / oglašanje iz dvorane/ svet, tako.

Tako da, ja, zdaj, kar se teh konkretnih stvari tiče, o katerih je kolega Dušan govoril – mi seveda imamo zakonodajo, ki je kar v redu napisana, vendar, v nekaterih primerih pa ugotovimo, da ni učinkovita, kajne? Vse te anomalije, s katerimi pač nas si seznanil, se največkrat dogajajo ravno zaradi tega, ker tisti, pa ne bom rekel romi, tisti, ki so na socialnih transferjih, pač ne morejo biti, so seveda lahko kaznovani, vendar niso izterljivi, njihove kazni niso izterljive in to je ta problem, s katerim se mi v osnovi soočamo in ko se bo povabilo, morda bi bilo dobro, tudi seveda, tako kot je že rekel, vključiti v to še center za socialno delo in pa zavod za zaposlovanje. Tukaj tudi prihaja do nekih navzkrižij. Zdaj, kakor vidim, se pripravlja nova zakonodaja – Zakon o urejanju trga dela – tam naj bi neke rešitve bile, nanizane tudi, kar se tiče romske skupnosti, torej, gre za neke dogovore, ki se bodo sklepali z trajno nezaposlenimi in pa zavodom za zaposlovanje in potem tudi, bo prihajalo do sankcije, če se ti dogovori ne bojo spoštovali, kar pomeni izbris in s tem tudi ukinitev socialnih transferjev.

Tako da, vendar na drugi strani se moramo pa tudi soočit z dejstvom, da imamo trenutno na lokacijah, kjer imamo romsko skupnost, zelo malo takih delodajalcev, ki bi bilo Rome pripravljeni sprejet in bojim se, da bo prišlo do tega, da, ko bojo Romi / nerazumljivo/ začeli iskati službo, nekateri, da je ne bojo dobili, zaradi tega, zaradi slabih izkušenj, bom rekel in potem bodo tudi upravičeni do tega, da se ne držijo dogovora.

Tako da, bi bilo dobro, jaz sem na to že opozarjal v nekih pogovorih, ki smo jih imeli, ampak da se s tem seveda tudi nadaljuje, da jih opozorimo, ker imamo izkušnje, vsaj mi nekateri, imamo tukaj izkušnje, da opozorimo tiste, ki se, pripravljajo neko novo zakonodajo ali pa, ko pač bomo izvajali neke ukrepe, kaj se bo zgodilo v teh primerih, ker toliko pa že poznamo te stvari, da vemo, za kaj se gre. Seveda pa se mi zdi nujno, nujno poleg vsega, da pa se izvzame iz nekega, bom rekel, balona varstva, takrat kadar nekdo, kdorkoli, ni važno, ali je to Rom, kdorkoli, škodi državi, namenoma, naklepno izvaja neka nezakonita dejanja, pa ni zaradi tega izterljiv, ker je na socialnih transferjih. Enostavno, tukaj gre preseči neke okvirje preseči neke ukrepe in reči to, kar je potrebno. Hvala.

Hvala, gospod Predrag.

Še kdo? / smeh/ Gospod Nik? Ja, izvolite.

Ja, hvala lepa.

Ja, jaz se vam zahvaljujem za ta predlagan načrt. Meni se tudi zdi ta načrt v redu sestavljen, namreč, osnova tega pododbora je ravno to, da spremljamo romsko tematiko, da se z njo seznanimo, z njo se pa lahko seznanimo le tako, da se pogovorimo s, na eni strani z Vlado, ki stvari spremlja, na drugi strani z občinami, v katerih romska skupnost prebiva in navsezadnje, tudi z Romi.

Jaz verjamem, gospod Šiško, da v Krškem so težave, moramo pa vseeno se zavedat, da tudi povsod ni tako, pa da se nekatere romske skupnosti oziroma nekateri Romi tudi želijo asimilirat v družbo in se z njo poenotit in čisto vse v en koš ne smemo metat, zato mi je všeč, da se bomo tako pogovorili, seznanili z eno strani kot tudi z drugo. Bi pa pri tej 5. točki mogoče, glede na to, da to lahko postane zelo občutljiva zadeva, ko smo na terenu poslanci ali pa še kdo, da se mogoče res previdno zbere lokacijo na katero bi odšli. Seveda pa je na terenu - vidiš realno stanje, tako da se mi zdi tudi to ena stvar, ki lahko pripomore k temu, da se seznanimo z romsko problematiko in tematiko in da se navsezadnje verjetno na koncu odbora pripravimo tudi neke usmeritve, ki bi lahko zadevo uredile.

Hvala.

Hvala.

Še za magnetogram, pridružil se nam je tudi poslanec Franci Kepa, tako da lepo pozdravljen med nami!

Zdaj pa replika, Dušan.

Saj bom kar začel od zadnjega konca - Niku. Nik sicer ni bil takrat, ko sem jaz pri teh poročilih govoril, da ne mečemo vse cigane v isti koš. Ker jaz vem, da gor Prekmurje imajo pošlihtano, določeni tudi v Novem mestu so, ampak tu dol, kjer sem jaz, pa jaz vidim kakšne so težave. In če se oni sami med sabo ne marajo in streljajo in delajo galame in to, ko je bilo volitve za Krški občinski svet, ja to je na enem parkingu bila ena skupina, imela muziko, na drugem druga. In ko so izvedeli rezultat, ja to so rafali šli v luft. Mislim, sredi Krškega grejo rafali v luft, to - veš kako je to, to je malo čudno.

Glede, Predrag, imam jaz ene par takih kolegov tudi v samem Kerinovem Grmu, zato poznam to situacijo, bil je občinski svetnih Zdravko Kovačič, ko sem bil jaz občinski svetnik. On je dal prošnjo, da odstopi kot občinski svetnik zaradi tega, ker mu grozijo in jaz sem bil tisti, ki sem zlobiral občinski svet, da mu nismo dali te možnosti pa je župan takrat sklep zadržal in je potem čez dve seje dal spet in ker je prosil in je rekel »Dušan prosim, pobili mi bojo familijo«. In smo mu potem dali odstopno izjavo, smo potrdili. Kar se pa dela tiče bom pa tudi rekel tako: V Krškem je užbe Kostak, ki jih ima kar nekaj zaposlenih. Ampak sčasoma oni to ugotovijo, to je pa druga neznanka, da če en začne delati, potem se jim sociala ukine. Pa reče »za 600 evrov jaz ne bom delal, če po drugi strani tam izgubim 2 jurja«. To je problem. in tukaj bo treba neko rešitev najti in mogoče, ne vem, na osnovi države, da država da podjetjem, ki jih zaposlijo, da jim da subvencijo, ne vem 3, 4 leta, do zdaj je taka subvencija, za te izredne primere pa malo daljša ali pa ista tudi. Nekaj v te smeri bo treba delati. Ker oni so prebrigani, verjemite, imajo vse preštudirano.

Toliko, hvala.

Ja, hvala.

Zdaj pa ima ponovno besedo Predrag Baković.

Ja, saj bom samo razpravljal še nek del, ki sem ga prej pozabil. Ja, res je, svetniki odstopajo zaradi pritiskov, ki jih doživljajo, to se dogaja tudi pri nas, mi smo imeli tudi v prejšnji sestavi v občinskem svetu pravzaprav izvoljenega svetnika, pa je potem odstopil zaradi teh pritiskov, pa je prišel zdaj drug, ki tudi caga zaradi tega, ker so to kar veliki pritiski. Kar se pa tiče teh obiskov občin, da bi se soočile z romsko tematiko pa nimam nobenih težav, da ne pridete k nam. lahko si pogledamo, jaz mislim, da z varnostjo ne bo nobenih težav, lahko si pogledamo tako dober primer, kot si bomo potem pogledali zelo slabe primere in vidimo te stvari. Tako, da če je alternativa lahko komot pridemo k nam, tako da vabljeni.