Spoštovani prisotni, kolegice in kolegi, člani odbora, vsi ostali vabljeni in prisotni! Začenjam 14. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Obveščam vas, da je z današnje seje zadržan oziroma se je zaradi ostalih službenih obveznosti ne more udeležiti poslanec Robert Polnar, Poslanska skupina Desus. Ostalih obvestil glede odsotnosti oziroma nadomeščanja zaenkrat nisem prejel.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 14. nujne seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker do začetka seje odbora nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na TOČKO DNEVNEGA REDA - MEŠANE POLICIJSKE PATRULJE OB SLOVENSKO-ITALIJANSKI MEJI.

Poslanska skupina Nove Slovenije - krščanskih demokratov je 4. julija letos vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanskih demokratov.

V skladu s predlogi v zahtevi sem na sejo povabil predstavnike predlagatelja zahteve, predstavnike ministrstev za notranje zadeve, za zunanje zadeve, obrambo, policije, Policijske uprave Koper in Policijske uprave Nova Gorica ter župane občin, ki mejijo na Republiko Italijo. Obveščen sem, da na seji danes sodelujejo s strani Ministrstva za notranje zadeve poleg ministra, gospoda Boštjana Poklukarja, tudi državni sekretar s sodelavci, s strani Ministrstva za zunanje zadeve Dobran Božič, državni sekretar, do 10.15, potem pa nas bo moral zaradi službenih obveznosti zapustiti, ampak bo na seji sodeloval direktor direktorata, če sem pravilno razumel. S strani Ministrstva za obrambo je potrdil prisotnost mag. Miloš Bizjak, državni sekretar, s sodelavci, s strani policije generalna direktorica mag. Tatjana Bobnar, tudi s sodelavci, s strani Policijske uprave Koper Tomaž Čehovin, Policijske uprave Nova Gorica Evgen Govekar. Glede udeležbe občin pa so udeležbo potrdili dr. Klemen Miklavič, župan Mestne občine Nova Gorica, Marko Matajurc, župan Občine Kobarid, mag. Milan Turk, župan Občine Šempeter-Vrtojba, Tarik Žigon, župan Občine Renče-Vogrsko. Glede Mestne občine Koper, kjer se je župan opravičil, je prisoten Igor Rakar, vodja Službe za zaščito in reševanje. Opravičili pa so se župani oziroma predstavniki občin Ankaran, gospod Gregor Strmčnik, Občine Sežana David Škabar, Občine Bovec Valter Mlekuž, Občine Hrpelje-Kozina Saša Likavec Svetelšek. Obvestila glede potrditve prisotnosti oziroma odsotnosti pa nimamo s strani Občine Tolmin, kjer je župan Uroš Bržan, Občine Kanal ob Soči županja Tina Gerbec, Občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar, Občine Komen mag. Erik Modic in s strani Občine Brda Franc Mužič. Toliko glede tega v uvodu. S tem lahko preidemo na obravnavo zahteve. Najprej dajem besedo predstavniku predlagatelja gospodu Jerneju Vrtovcu za predstavitev oziroma dodatno predstavitev zahteve za sklic seje. Izvolite.

Lep dober dan vsem skupaj, spoštovane kolegice poslanke in poslanci ter ostali prisotni predstavniki Vlade ter lokalnih skupnosti župani!

V Novi Sloveniji smo se odločili za sklic te seje zlasti zaradi zavedanja posledic napovedi italijanskega notranjega ministra o gradnji meje, vzpostaviti meje, ograje na naši zahodni meji. To je prvi razlog. Drugi razlog – vzpostavitev mešanih patrulj. In tretji razlog – ko se vsakodnevno soočamo s problemi, ki jih imamo na naši južni meji. Odločitev Vlade Republike Slovenije ali pa kompenzacija te odločitve glede vzpostavitve tako imenovanih mešanih patruljo ocenjujemo kot napako, ki ima lahko dolgoročne posledice. Ob tem se sprašujemo kje so pravzaprav tisti pravi razlogi za vzpostavitev tako imenovanih mešanih policijskih patrulj, zlasti nam Primorcem oziroma ljudem živečim ob meji so kakršnekoli patrulje, napovedi, gradnje ograj, zidov in tako naprej ob tej občutljivi meji, ki je v preteklosti že delila slovensko narodnostno ozemlje tudi s simboličnega vidika so te napovedi problematične. To mejo, ki smo jo leta 2004 napovedali, da jo bomo podrli s takim zanosom, ponosom, ko sta predsednik Vlade ter predsednik Evropske komisije skupaj na trgu v Novi Gorici odštevala sekunde, da je meja padla, ki jo je Churchill tudi označil za mejo, ki deli vzhod in zahod, železno zaveso, se kot kaže zaradi iracionalnih politik, skrajnih politik ponovno vzpostavlja. Če preidem k samem bistvu po poročanju medijev je bil minister za zunanje zadev Miro Cerar pred meseci v Bruslju, ko je italijanskemu kolegu, tukaj citiram medije, predlagal oblikovanje skupnih policijskih patrulj ob italijansko-slovenski meji z namenom učinkovitega preprečevanja nezakonitih prehodov. Predsednik Vlade je dejal, da je to prišlo v sodelovanju ne pa na predlog naše Vlade in to jemljem na znanje. Ampak, če ne drugega bi morali potem v medijih odločno zapise negirati, citiram: »to sem predlagal, da bomo italijanski strani zelo jasno pokazali, da si želimo krepiti zaupanje« je dejal minister. Jaz mislim, da ta izjava je nepotrebna in je zelo škodljiva, kajti mi na drugi strani lahko zaupanje krepimo na kakšen drugi način ne da soustanavljamo mešane policijske patrulje na zahodni meji. Ampak ob tem je par stvari zelo nejasnih, nelogičnih. Po drugi strani minister za notranje zadeve gospod Poklukar ob tem zatrjuje, da Slovenija dobro opravlja svojo vlogo varovanja na južni schengenski meji, meji s Hrvaško, ampak tukaj je ključno vprašanje v vsej dobri veri, če smo mi tako uspešni na naši južni meji, zakaj potem potrebujemo oziroma tudi mi pademo na to zgodbo sosednje Italije, da potrebujemo še dodatne policijske patrulje na meji z Italijo. Kot drugo, da gre za samo priznanje ali pa za napako v konceptu samopriznanja si ne morem drugače pojasniti. Za krepitev zaupanja obstaja veliko drugih še načinov, da bi Slovenija to storila s sosedo Italijo.

Slovenija je s pobudo mešanih policijskih patruljah dejansko samopriznala prvič, da razmer na južni meji ne obvladuje tako kot to govori, da ni kos številnim nelegalnim prehodom državne meje. S tem je dala na drugi strani italijanski politiki lahko tudi povod, da razmišlja o drugih še ostrejših ukrepih na meji s Slovenijo. Tudi obrazložitev, da bodo mešane patrulje zaustavljale tiste migrante, ki jim je uspelo ilegalno prečkati južno mejo ne da bi bili zajeti, kaže na priznavanje tega slabega nadzora. Jaz razumem, da določeno število migrantov tudi pri dobro varovani schengenski meji na prime pač preide čez in da preidejo v Slovenijo, ampak kljub temu ne moreš samopriznati tega. In četudi imamo težave In četudi imamo torej težave, bi morali drugače postopati, ne pa z vzpostavitvijo na našem oknu v svet na zahodni meji z vzpostavitvijo patrulj. Kajti glavna bojazen je, da bodo v očeh italijanske politike te mešane patrulje kaj kmalu postale neučinkovite in bo lahko to odločen povod za to, da samo skozi center Nove Gorice oziroma skozi Novo Gorico pa na izpostavljenih območjih se postavijo ograje. Zaradi tega smo zapisali, da mešane policijske patrulje, da so dejansko v interesu politike sosednje Italije, politike ki se zdaj goji. V interesu sosednje Italije, ne Slovenije, namesto mešanih patrulj mislim, da bi naša politika se morala odločiti, da bo Slovenija okrepila varovanje zlasti na Schengenski meji. Poraja se tudi vprašanje učinkovitosti takšnih patrulj kot jih zdaj poznamo iz medijskega poročanja pa iz odgovorov Vlade. Torej na izpostavljenih točkah bodo namreč od polnoči do sedme ure zjutraj patruljirale tri mešane policijske patrulje pod vodstvom Slovenske policije in ena pod vodstvom italijanske policije. Policijske patrulje na slovenski strani bodo sestavljene iz petnajstih policistov, med tem, ko jih bo na italijanski strani le pet. Glavna težava, iniciative mešanih policijskih patrulj pa je, da se na ta način, kot sem že dejal, ponovno vzpostavlja in aktualizira kje je meja, kako meja poteka, kdo je kje, in da se na ta način lahko začne deliti slovensko narodnostno ozemlje, kar pa bi bilo za nas Primorce, tiste ki živimo ob meji, zelo boleče. Zardi tega je ta bojazen o vzpostavitvi nadzora meje s strani Italije upravičena. Glede tudi na napovedi notranje ministra Salvinija, ki je štirinajst dni nazaj dejal, da bo Italija, če skupne mešane patrulje en bodo uspešne, v celotni dolžini meje s Slovenije postavila še ograjo. Zdaj, tukaj je še ena pomembna stvar in sicer, prejšnji teden sem predsedniku Vlade zastavil vprašanje, v odgovoru na poslansko vprašanje je dejal, citiram: »Schengen ne deluje več.« Jaz tukaj sprašujem notranjega ministra ali Schengen deluje ali ne? Kajti, potem imamo spet problem, če mi rečemo, da Schengen ne deluje več? Če rečemo, da Schengen ne deluje več, potem se vse sosede okrog nas upravičene, da karkoli kaj gradijo. To, minister, je prvo vprašanje.

Torej, jaz mislim, da mora biti Slovenija dosledna pri varovanju meja, da ne bomo imeli v prihodnje posledic na naših zunanjih meja, meja z Italijo, z Avstrijo. Z Avstrijo že imamo, z Italijo pa kot kaže, bomo lahko imeli še v večji meri. Težko bomo namreč od Avstrije na drugi strani zahtevali umik mejnih kontrol, kar počnemo toliko časa, če pa so na drugem koncu države dejansko priznali določeno stvar, in če nam že druga država gradi ograde in meje. Zaradi tega pač v Novi Sloveniji od Vlade pričakujemo odločno ukrepanje, da ne pride do vzpostavitve še ostrejših ukrepov, kot sem že dejal, celo postavitve ograje na meji z Italijo. Italija je seveda suverena država in kot taka lahko gradi, ni pa to v evropskem duhu, lahko gradi ograde, ni pa to v evropskem duhu, zato mora slovenska politika tudi Italiji poslati že napovedi, jasno sporočilo, da bi tovrstni nadzor meje pomenil veliko poslabšanje, življenje za ljudi, ki živijo ob tej meji. Zdaj, ključna vprašanja so, kaj narediti, da okrepimo južno mejo? Vlada je bila na južni meji. Predstavljali ste določene ukrepe, težko verjamem, da bo le to v zadostni meri zadostovalo, da bomo okrepili zaupanje s sosednjimi državami. Drugo je, pa še pomembnejše vprašanje, kako bo Vlada postopala proti Italiji, če se odloči za gradnjo in vzpostavitve nazaj meje kakršno smo poznali pred letom 2004. In če mi samo rečemo, da gre za notranje politično zgodbo Republike Italije, se moramo zavedati, da politika v določenih trenutkih, ko gre za skrajne politike, je lahko tudi iracionalna, in da zavoljo političnih točk lahko pride tudi do vzpostavitve mejnih kontrol meje, itd., kot nihče ni verjel Salviniju, da bo zaprl določena pristanišča kamor so ladje vozile migrante, pa jih je, pa tega nobeden ni verjel, pa jih je. Zaradi tega me zanima, kako bo Vlada Republike Slovenije reagirala na napoved Italije. Do sedaj nekega jasnega sporočila žal ni bilo. In še eno vprašanje, ki sem ga postavil predsedniku Vlade že pretekli teden, pa odgovora nisem dobil, zato ga zdaj zastavljam ministru za notranje zadeve. Ali držijo nekatere informacije, da Republika Hrvaška opušča dolžna ravnanja, ko gre za zaporo migrantskih poti, ali pa celo, da se kažejo poti, kako lažje priti v Slovenijo, da se spušča migrante in tako naprej; to so bili že tudi zapisi v nekaterih slovenskih medijih.

Spoštovani predsednik odbora, priložena sta tudi dva sklepa, ki ju ne bom bral, vsem sta na voljo in predlagam, da ju na koncu seje tudi sprejmemo. To pa je za uvod vse. Predlagam pa, da spregovorijo tudi predstavniki lokalnih skupnosti, ki so že tudi v medijih nastopali in so bili glede kakršnihkoli ograj zelo skeptični, pa tudi predstavniki policije. Hvala.

Hvala za to dodatno predstavitev.

Preden dam besedo ministru, še tri obvestila: namesto poslanke Janje Sluga na seji sodeluje Gregor Perič, Poslanska skupina Stranke modernega centra, namesto Blaža Pavlina na seji sodeluje Aleksander Reberšek, Poslanska skupina Nove Slovenije - krščanskih demokratov, in namesto Predraga Bakovića na seji sodeluje mag. Marko Koprivc, Poslanska skupina Socialnih demokratov.

Gospod minister, beseda je vaša, izvolite.

Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani župani, spoštovane gospe in gospodje, dober dan in lep pozdrav tudi v mojem imenu!

Ja, slovenska policija učinkovito varuje mejo Republike Slovenije z Republiko Hrvaško, našo schengensko mejo. O tem sem se prepričal tudi ob zadnjem obisku v treh občinah, ki so neposredno obremenjene z ilegalnimi prehodi, in sicer v Ilirski Bistrici, Kostelu in Črnomlju. Moram tudi povedati, da se Republika Slovenija z ilegalnimi migracijami srečuje že vse od leta 2015 intenzivno in da se nam že četrto leto ilegalni prehodi povečujejo. Do 11. 7. letošnjega leta je policija obravnavala 6 tisoč 59 ilegalnih prehodov, kjer so ilegalni migranti nezakonito prestopili našo južno mejo. Vrnjenih je bilo v sosednjo državo, Republiko Hrvaško, 4 tisoč 170 ilegalnih migrantov, to pomeni, da več kot polovico vrnemo. Moram tudi povedati, da se v Republiki Sloveniji intenzivno soočamo s tihotapljenjem, sprovajanjem ilegalnih migrantov, in sicer je bilo letos prejetih že 177 sprovajalcev, od tega 158 tujcev in 19 slovenskih državljanov. Naj še povem, da gre tu za izredno donosen posel teh sprovajalcev, teh tihotapcev ilegalnih migrantov, saj po ocenah policije razpolagamo s podatki, da prehod preko Slovenije v Italijo zaračunavajo tihotapci od 100 do 300 evrov, pa seveda iz Grčije v Italijo od 5 tisoč do 7 tisoč evrov po ilegalnem migrantu; če to seštejemo, vemo, da gre za izredne vsote evrov, ki pravzaprav tudi generirajo te nezakonite prehode meja vzdolž zahodno-balkanske poti. Letos so nam italijanski varnostni organi vrnili 169 ilegalnih migrantov iz Republike Italije v Slovenijo, ki jim je bilo dokazano, da so prišli iz Republike Slovenije v Italijo. Tudi po tem ocenjujemo, da slovenska policija uspešno varuje schengensko mejo, seveda na območju policijskih uprav Kopra, Novega mesta in Policijske uprave Ljubljana, kjer so ti intenzivni prehodi tudi najpogostejši. Gre pa večinoma za državljane Pakistana, Alžirije, Afganistana in Maroka, te države so najpogostejše pri teh ilegalnih prehodih, in pravzaprav smo na tem področju po statistikah tudi uspešni. Kar se tiče mešanih patrulj gre se za obliko sodelovanja dveh policij. Tukaj govorimo predvsem o večji varnosti tudi zato se mešane patrulje vzpostavljajo. Mešane patrulje so opredeljene in določene v sporazumu o policijskem sodelovanju in sicer Slovenije s sosednjimi državami. Z Republiko Hrvaško imamo stalno obliko dela teh mešanih patrulj, ki jih izvajamo na meji Republike Slovenije z Republiko Hrvaško. V letošnjem letu je bilo skupnost z Republiko Hrvaško s hrvaško policijo 463 mešanih patrulj v prvi polovici leta tako, da to so pogoste oblike sodelovanja. Pripomorejo pa seveda k večji učinkovitosti dela obeh policij med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo in seveda med izmenjavo izkušenj in pa informacij. Tudi z Madžarsko imamo občasne oblike dela v mešanih patruljah. In sicer, v letošnjem letu je bilo 10 mešanih patrulj slovensko madžarskih na območju Slovenije in pa 11-krat v mešani obliki na območju Madžarske. Sedaj ta levo mešane patrulje so vzpostavljene na podlagi sporazum, ki o čezmejnem sodelovanju policij, ki izhaja iz leta 2017. Mešane patrulje z Republiko Italijo so vzpostavljene za tri mesece. Na podlagi priporočila Komisije Evropske unije iz leta 2017 so o sporazumnih policijskih kontrolah in policijskem sodelovanju je podlaga za vzpostavitev teh mešanih patrulj. Naj povem, da ima Italija vzpostavljene mešane patrulje tako s sosednjimi državami s Francijo, Švico in Avstrijo in tukaj je pravzaprav prišla pobuda o mešanih patruljah s strani italijanske policije 29. aprila letos, ko je vrh italijanske policije predlagal slovenski policiji za to obliko sodelovanja. Ta oblika sodelovanja je vzpostavljena pravzaprav, zaradi preprečevanja, sprovajanja ilegalnih migrantov preko naše zahodne meje. To ocenjujemo tudi, da je resen varnostni problem in tukaj pravzaprav bom v nadaljevanju tudi povedal, da nenazadnje tudi generalni direktor Policije, ki ima operativne podatke na kakšen način pravzaprav dve policije na področju policijske uprave Koper in Nova Gorica tudi bom rekel te stvari operativno izvajata. Smo pravzaprav v generalni policijski upravi ocenili, da se strinjamo z vzpostavitvijo mešanih patrulj. Jaz sem kot minister za notranje zadeve pobudo predstavil na seji Vlade. Minister Cerar je ob obisku ministra za zunanje zadeve Italije to pobudo tudi predstavil. Potem se je še isti teden generalna direktorica Policije ob robu konference v Rimu sestala z generalnim direktorjem italijanske policije, kjer sta se dogovorila o tehničnih podrobnostih vsega tega in ko smo se dogovorili kakšen bo protokol smo to informacijo dali na Vlado, Vlada je bila s tem seznanjena in ob podpisu dveh držav oziroma šefa slovenskega sektorja za mejo in italijanskega direktorata za mejo smo s 1. julijem vzpostavili mešane patrulje na območju policijskih uprav Koper in Nova Gorica za obdobje treh mesecev. Mešane patrulje Slovenije in Italije ne vzpostavljajo mejnih kontrol, delujejo predvsem na zeleni meji. Tukaj je potrebno povedati, da večina državljanov obeh držav ne bodo pravzaprav videli in opazili delovanje teh patrulj, kajti delujeta predvsem na zeleni meji in pa na tistih področjih, kjer je izrazito tihotapljenje oziroma sprovajanje ilegalnih migracij preko državne meje. Moram tudi povedati, da mešane patrulje dajejo signal, da se učinkovito varujejo meje in da se zmanjšuje privlačnost poti migrantskih in tihotapskih poti proti zahodu. Pravzaprav na ta način tudi uspešnost preprečujemo samo sprovajanje migrantov v Republiko Italijo. Je pa res, da obstajajo tudi sekundarne migracije, ki gredo preko Slovenije. Slovenija je še vedno tranzitna pot za ciljne države članice. In da tukaj je potrebno tudi vzpostaviti mehanizme za obvarovanje sekundarnih migracij. In to ne nazadnje mešane patrulje z Italijo tudi so.

Da so mešane patrulje učinkovite pove podatek Policijske uprave iz Kopra, ki je v tem času prejela 2 migranta in enega tihotapca cigaret, ki je bil predan potem Finančni upravi Republike Slovenije, to pomeni, da je učinkovito tudi na tem območju in pa seveda na Policijski upravi Nova Gorica je mešana patrulja pridržala 17 ilegalnih migrantov. Tako, da to sedaj nam deluje. Dodatni argumenti v zvezi z mešanim patruljam so tudi pobude, realizirane pobude Italije, ki jih je Slovenija sprejela, in sicer v zadnjih letih. Leta 2013 je Republika Slovenija sodelovala za vojaško ladjo Triglav na pobudo Italije v operaciji Naše morje - Mare nostrum. Tukaj je bilo kakorkoli uspešno sodelovanje. Slovenija je tudi sodelovala pri relokaciji 81 oseb iz Republike Istalije. V začetku junija smo tudi v skladu z načelom solidarnosti med državami Evropske unije od Italije sprejeli pet prosilcev za mednarodno zaščito. To zaenkrat še ni realizirano, pa seveda smo pristopili tudi k sodelovanju pri vzpostavitvi mešanih patrulj. Tukaj ocenjujemo, da je to sodelovanje zadovoljivo in da pravzaprav policije med seboj tudi zgledno sodelujejo, prav tako tudi država. Ne nazadnje sodelovanje med Republiko Slovenijo in Italijo je dobro. Verjamem pa in seveda popolnoma mi je jasno v pomislekih, ki ste jih pravzaprav izrazil, vsi ti prebivalci Slovenije, ki živite ob naši zahodni meji, vemo kakšni so zgodovinski razlogi za te stvari. In pravzaprav tukaj se tega tudi na notranjem ministrstvu izredno zavedamo. Moram povedati, da policija deluje na vseh ravneh z italijansko policijo odlično. Naj tudi povem, da je v spomladanskem času potekala intenzivna akcija kriminalistične policije, tako Slovenije kot Italije, pri prijetju tihotapcev derivatov, izredno uspešno. Naj pa naštejem še nekaj primerov, kjer je prav, da vemo kako in je uspešna slovenska policija v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi. Seveda tukaj konkretno v sodelovanju z italijanskimi varnostmi organi. In sicer pred časom se je prijela tihotapska združba oziroma organizirana kriminalna združba desetih članov, kjer je bilo pravzaprav uspešno preprečeno prodaja prepovedanih drog in zasežena večja količina ilegalnih prepovedanih drog. Tukaj je bilo tudi uspešno prejeto kriminalni združbi iz Bosne in Hercegovine, ki je preko Slovenije v Italijo tihotapila večje količine drog in orožja. Državo Republiko Slovenijo se jo koristilo kot državo srečanj in sklepanje dogovorov. Tudi o tem primeru je bila slovenska policija uspešna. V skupni preiskavi pri prejetju članov albanske kriminalne združbe iz Tirane je v Italiji potekala tudi distribucija drog iz Italije v Slovenijo Ankaran. V tej realizaciji je bilo aretiranih deset članov te kriminalne združbe. Spet ena od uspešnih sodelovanj policije obeh držav. Skupaj z Italijani je bila izvedena ena največjih kriminalističnih preiskav v zgodovini Slovenije, kjer je sodelovalo deset držav članic, kjer je bilo zaseženih 865 kilogramov različnih prepovedanih drog po celotni Evropi. Tako da tudi tukaj lahko ocenjujemo kot uspešno. Realizacijo te naloge, in tukaj bi še in še lahko našteval. Področje sodelovanja obeh policij je tudi uspešno in mešane patrulje tokrat sodelujejo na področju ilegalnih migracij, sprovajanje ilegalnih migrantov in pa seveda obvladovanje sekundarnih migracij. Rad bi tudi povedal, da je bilo uspešno sodelovanje slovenske in italijanske policije tudi v primeru ugrabitve občana Črnomlja in moram povedati, da to ugrabitev še enkrat obžalujem, vendar je policija uspešno realizirala skupaj z italijanskimi varnostnimi organi prejetje teh storilcev in jih tudi takoj vrnila v Republiko Slovenijo, kjer so sedaj priprti. In ne nazadnje tudi napad tujca, ki je prišel iz republike v Italijo, v Slovenijo, ugrabil taksista oziroma najel taksi in se potem, kjer je prišlo do spora v taksiju, in je prišlo tudi do kaznivega napada na tega taksista, policija uspešno obvladovala tega storilca, tako da tudi tukaj pravzaprav vidimo in govorimo o učinkovitosti slovenske policije.

Kar se tiče ukrepov Republike Slovenije na meji z Republiko Hrvaško na naši Schengenski meji, naj še enkrat zagotovim, da smo policiji v rebalansu proračuna za leto 2019, zagotovili višja sredstva. To si želimo doseči tudi v proračunu za letu 2020 in 2021, kajti vemo, da je potrebno nabaviti specialno opremo in pa tehniko za delovanje na meji. Naročili smo 40 kilometrov dodatne panelne ograje, ki je sedaj v sklepni fazi in kjer se bo postavljala na predlog policije. Kamere so dobavljene in se že operativno uvajajo v posamezne policijske uprave. Mejo varujemo z različnimi policijskimi enotami. Verjame, da bo to pojasnila še generalna direktorica policije, ki je danes tukaj z nami, specialno enoto policije za specializirano enoto za nadzor državne meje. Opazujemo jo z droni in pa s policijskim helikopterjem in pa seveda s posebno skupino kriminalistov, ki se ukvarja s sprovajanjem oziroma s temi ljudmi, ki sprovajajo preko državne meje te ljudi, ilegalne migracije, ilegalnimi migranti in tukaj lahko povem, da tudi uspešni, je pa res, da se prijema bolj prevoznike, organizirane kriminalne združbe pa delujejo na nacionalno in tudi tukaj je slovenska policija preko Interpolovega biroja in Eurpolovega biroja pa seveda v kontaktih z nacionalnimi policijami držav Zahodnega Balkana in pa državami članicami Evropskega unije v stalnem stiku. Slovenska vojska sodeluje v mešanih patruljah ob meji in nam tudi pomaga, tako da je tudi to sodelovanje učinkovito in tukaj je pravzaprav tega povedati, da so ukrepi glede na stanje na južni meji v skladu z dnevnimi potrebami oziroma dnevnimi operativnimi načrtu se prilagajajo in so pravzaprav tudi takšni kot jih policija operativno določa.

V mednarodnem sodelovanju policije, slovenska policija sodeluje v Fronteksu, tako v vodstvu same agencije kot tudi s policisti v Grčiji in sevaj v novi misiji v Albaniji. Strinjam se, da je potrebno s Fronteksom zavarovati, z agencijo Fronteks zavarovati zunanjo mejo Evropskega unije. Ta pobuda Slovenije tudi poteka na vseh nivojih, tako policijskih kot na področju notranjih zadev in pa seveda v Vladi. Varovanje meja v regiji, Slovenska policija sodeluje tudi v severni Makedoniji, kjer v skladu z bilateralnim sporazumov varuje mejo severne Makedonije z Grčijo in pa seveda tudi v Srbiji, kjer varujemo skupaj s srbsko policijo mejo s severno Makedonijo na področju ilegalnih prehodov meje oziroma preprečevanje migracij. Krepimo mrežo policijskih atašejev in sicer jeseni želimo vzpostaviti policijske atašeje še dodatno v Rimu, Dunaju in Skopju in pa v Zagrebu. Delujejo policijski atašeji že v Beogradu in pa v Sarajevu, tako da tudi na tem delu želimo krepiti svojo navzočnost. Politično delovanje na notranjih zadevah poteka dobro, tudi vse te pobude o Zahodno Balkanski migrantski poti in pa vseh teh ukrepih, jaz stalno komuniciram in pa nastopam na Svetu ministrov za notranje zadeve in to problematiko tudi obravnavamo in sicer, nazadnje je bilo v Luksemburgu, tudi na berlinskem procesu Poznanu, na Poljskem, kjer so bile države članice in ministri za notranje zadeve zahodno-balkanskih držav smo se pogovarjali o tem. Vemo, da je tu sporazum iz leta 2016 izredno učinkovito zajezil migracije na severno makedonsko-grški meji. V četrtek oziroma v sredo odhajam v Helsinke na Svet ministrov za notranje zadeve, kjer se bova bilateralno sestala tudi s sosednjim ministrom za notranje zadeve Republike Italije, gospodom Salvinijem. Seveda se bova pogovorila o mešanih patruljah. Mi želimo v mešanih patruljah tudi zelo učinkovito videti in analizirati, kako so učinkovite, na kakšen način, verjamem, da so in bodo, saj zato so tudi vzpostavljene. Predvsem pa se bova pogovorila o varnosti v regiji. Jaz sem mu že v telefonskem pogovoru povedal, kaj Slovenija počne in na kakšen način na naši schengenski meji. Seveda, regija Zahodnega Balkana je problematična, kar se tiče ilegalnih migracij, in o tem bova tudi spregovorila. V telefonskem pogovoru sem ministru tudi povedal, da bo treba okrepiti Frontex na zunanjih mejah Evropske unije, da je tu nujno treba se pogovoriti, kajti Frontex je tista agencija, ki res učinkovito preprečuje, ne nazadnje tudi zato je, da gre na zunanje meje Evropske unije. Kar se tiče vprašanja, ali schengen deluje v Sloveniji. Seveda deluje. Tudi to sem povedal ministru za notranje zadeve Italije, kaj mi počnemo in s kakšnimi ukrepi na meji z Republiko Hrvaško. Je pa res, da je schengen nekoliko v zadnjem času izgubil na pomenu, ker se vzpostavljajo kontrole na notranjih mejah, vzpostavila jih je Avstrija, Nemčija, Danska, Francija. In tu je, bom rekel, kar se tiče schengena, tudi politično vprašanje znotraj Evropske unije, ali je to potrebno ali ne, ali se zaupa schengenskim državam, ki, kakorkoli, učinkovito izvajajo schengen. Da, jaz potrjujem, da Slovenija schengen učinkovito izvaja. Ne nazadnje nam to potrjujeta tudi dve agenciji, tako Frontex kot Europol. In verjamem, da bo tudi schengenska evalvacija, ki je v Sloveniji potekala in na katere rezultate čakamo, to bo tudi pokazalo, da Slovenija to izvaja.

Kar se tiče intenzivnega izvajanja z Republiko Hrvaško, to zdaj poteka. Na vaše vprašanje, ali Hrvaška učinkovito varuje svojo mejo z Bosno in Hercegovino, pa seveda s Srbijo, jaz tega odgovora nimam. Je pa res, da je nekajkrat prišla večja skupina ilegalnih migrantov z območja Republike Hrvaške. Policija jih je tudi na nek način najavila, kajti prišlo je do razbitja tudi v delu teritorija Republike Italije in so se potem pač ti ljudje združili. In tudi to večjo skupino, ki je bila prijeta na območju Ilirskobistriškega, smo potem prijeli in smo tudi vrnili nazaj v Republiko Hrvaško. Policija intenzivno sodeluje v regiji, tudi na politični diplomatski ravni delujemo s ciljem uspešnega preprečevanja ilegalnih migracij in sprovajanja ilegalnih migrantov. In seveda vsekakor ne bomo dopustili, nikakor ne, da Slovenija postane migrantski žep, delamo vse na tem, da se to nikoli ne bo zgodilo. Je pa res, da morajo tu različne države v regiji in države članice najti skupni jezik, da še bolj učinkovito zapremo meje in da preprečimo ilegalne migracije. Je pa res, da je problem treba obravnavati na izvoru, da je tu Slovenija ena od držav članic, ki to pravzaprav tudi si želijo, in da je treba mejo zapreti tam, kjer je učinkovito, in s tistimi sporazumi, ki so že bili učinkoviti, to je leta 2016, ko se je zaprla meja v severni Makedoniji, pa seveda tudi ne nazadnje v sporazumu s Turčijo, kjer se je bistveno zmanjšal ilegalni prehod v Evropo.

Hvala lepa.

Hvala tudi ministru.

Naslednjemu dajem besedo državnemu sekretarju Ministrstva za zunanje zadeve gospodu Dobranu Božiču.

Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci. Zelo kratko, ker je zelo malo za dodati, kar je povedal minister za notranje zadeve.

Potrebno je povedati, da problematika nezakonitih migracij je že vrsto let - kakor se jaz spomnim od leta 2012 - tema pogovorov in usklajevanj med državama torej med Italijo in Slovenijo na različnih nivojih torej na nivoju Ministrstva za zunanje zadeve, za notranje zadeve in obrambnega minister in kot je bilo že danes rečeno tudi na podlagi tega dogovarjanja od leta 2012 naprej smo tudi napotili že ladjo Triglav na dve operaciji skupaj z Italijani. Ocena obeh držav je tako Italije kot Slovenije, da vsako okrepljeno sodelovanje in v to okrepljeno sodelovanje spadajo tudi mešane patrulje prispeva k zmanjšanju privlačnosti Zahodno Balkanske poti. Ocena je bila in mislim, da rezultati že dajejo tudi potrditev tega. Potrebno je tudi povedati, da do sedaj razen iz medijev na Ministrstvu za zunanje zadeve nismo bili obveščeni ali pa celo nismo prejeli uradne napovedi o dodatnih zaostritvah nadzora na meji med Slovenijo in Italijo in verjamem, da tudi zaradi tega okrepljenega sodelovanja tudi zaradi mešanih patrulj do večjih zaostrovanj ne bo prišlo. Če bi prišlo do tega je vsekakor vpliv tako Slovencev, ki živijo v Sloveniji in Slovencev, ki živijo za mejo in tako Italijanov na italijanski in na naši strani vsekakor bo otežkočeno delo in življenje. To je bilo tudi že povedano in je za poudariti, da je istočasni nadzor na mejah znotraj EU izvaja pet držav: Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška. Slovenija na vseh nastopih na vseh nivojih ostro obsoja notranje meje znotraj schengenskega območja oziroma znotraj Evropske unije, kar vsekakor ne gre v prid zavezam, ki smo jih sprejeli. Kot je bilo tudi že poudarjeno Italija mešane patrulje izvaja na meji s Francijo, Avstrijo in Švico in po njihovih podatkih torej po podatkih italijanske strani so rezultati vidni.

Toliko z naše strani pa, potem še če bo kaj vprašanj.

Hvala lepa.

Hvala. Želi besedo državni sekretar? Ministrstvo za obrambo, mag. Miloš Bizjak.

Izvolite.

Hvala lepa.

Jaz bi samo povedal to, da Slovenska vojska sodeluje s policijo pri varovanju državne meje na podlagi 4. točke 37. člena. Posebnih pooblastil za to nima. Sami veste, da če pride do večjih problemov se, potem aktivira Državni zbor, aktivira je 31.a člen. Do sedaj s policijo korektno sodelujemo in se odzivamo na trenutne potrebe policije v skladu z našimi zmožnostmi.

Sedaj pa dajem besedo generalni direktorici Policije, mag. Tatjani Bobnar.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav!

Slovenska policija z vso odgovornostjo izvaja svoje naloge zagotavljanja varnosti. V ta namen sodelujemo seveda tudi z vsemi sosednjimi državami oziroma varnostnimi organi sosednjih držav tudi širše. z vsemi sosednjimi državami imamo seveda sklenjene sporazume tako med drugim tudi je Vlada Republike Slovenije z Vlado Italijanske republike v letu 2007 sklenila sporazum o čezmejnem policijskim sodelovanju in že pred tem smo pravzaprav imeli z Republiko Italijo mešane patrulje tam od leta 2001-2007 pravzaprav vsak dan, tako da tukaj ne gre za neko novo obliko. Kot je povedal že minister je pomembno to poudariti, da ljudje vedo, da ne gre za mejno kontrolo in pravzaprav bom rekla prebivalci niti ne bodo na tak način zaznali, da pravzaprav delamo v teh mešanih patruljah. Gre torej za neko običajno sodelovanje dveh schengenskih držav v bistvu za izvajanja izravnalnih ukrepov in kot je minister imamo to obliko že z Republiko Hrvaško in občasno tudi z Madžarsko. Imeli smo tudi seveda z Avstrijo. Pobuda je prišla pravzaprav na sestanku strokovnih služb, kar se tiče mejnih policij Italije in Slovenije v aprilu 2019 in potem po pismu ministra za notranje zadeve Republike Italije sva imela z generalnim direktorjem italijanske policije na srečanju v maju 2019, potem sestanek na to temo in na podlagi vseh teh sporazumov in dogovarjanj je bil podpisan torej izvedbeni protokol med slovensko in italijansko policijo in sicer namen teh mešanih patrulj je učinkovito ukrepanje zoper seveda najprej v prvi vrsti čezmejni kriminal in pa za preprečitev nezakonitih preseljevanj, ker tudi namen pravzaprav našega skupnega dela je varovanje javne varnosti in pa reda vzdolž meje in kot omogoča sporazum med obema vladama nekako v notranjost do 10 kilometrov. Nekako ocenjujemo, da je namen teh mešanih patrulj v prvi vrsti izmenjava operativnih informacij tudi krepitev medsebojnega sodelovanja solidarnosti, vzajemnosti in zaupanja. Do sedaj smo imeli na območju policijske uprave Nova Gorica eno mešano patruljo in na območju policijske uprave Koper 4. Kot določa ta izvedbeni protokol se patruljiranje izvaja vzdolž kopenske meje, dvakrat na mesec bodo speljani sestanki, kjer se bo dorekla, bom rekla, vsa operativa, taktika in pa metodika. Z naše strani praviloma sodelujeta v teh mešanih patruljah dva policista, lahko tudi samo eden, izvajajo se patrulje ali peš ali z avtomobilom. In ko so na območju Republike Slovenije je tisti, ki vodi, da tako rečem, zadevo, seveda vedno domači policist. Vse poteka preko operativnega komunikacijskega centra, po vsakem delu se pripravi poročilo o delu in nekako kontaktni točki sta na policijski upravi Koper in pa policijski upravi Nova Gorica. Naši policisti kot italijanski policisti so se za to delo primerno pred tem usposobili, torej italijanski policisti so v svojih uniformah opremljeni s kratkocevnim orožjem na podlagi izdanega dovoljenja z naše strani, ki ga lahko uporabijo samo v silobranu tako kot to določa tudi zakonodaja. Torej, še enkrat poudarjam, seveda ne gre za izvajanje mejne kontrole. Sicer, če se dotaknem še intenzivnega dela slovenske policije na južni meji, okrepili smo to delo tudi po obisku Vlade Republike Slovenije na Ilirski Bistrici, Črnomlju in pa v Kostelu, zaprosili smo tudi že pred tem za več pripadnikov Slovenske vojske, jaz se moram tu Slovenski vojski zahvaliti za zelo proaktivno sodelovanje, med drugim sem pozvala tudi svojega kolega ravnatelja hrvaške policije, da intenzivirajo svoje delo na meji z Bosno in Hercegovino kot seveda tudi na naši meji ravno tako kot mi intenziviramo delo s temi mešanimi patruljami na meji z Republiko Italijo, ravno zaradi tega, da vsi skupaj preprečujemo sekundarne migracije predvsem pa kot je povedal tudi minister, da zmanjšamo priložnosti za nezakonito prehajanje državne meje po tej balkanski poti in seveda je potrebno zelo veliko delati v državah izvora, kjer do migracij pride in pa tudi na vsej tej balkanski ruti. Sicer slovenska policija intenzivno dela na izmenjavi informacij z vsemi sosednjimi državami tudi z državami na Balkanu, okrepili smo kadrovsko zasedbo policije pri varovanju južne meje, vključene so vse službe slovenske policije od sektorja za nadzor državne meje, ki smo ga kadrovsko še okrepili do posebne policijske enote do policistov konjenikov, vodnikov službenih psov, več je tudi helikopterskega nadzora, uporabljamo tako lastne drone kot tudi brezpilotne letalnike Slovenske vojske. Pravzaprav smo aktivirali celotno pomožno policijo, podali tudi predlog za možnost podaljšanja delovanja pomožne policije kot to omogoča Zakon o organiziranosti in delu v policiji, tako da zelo intenzivno delamo na vseh segmentih. Če pa pogledamo še malo statistične podatke pa lahko vidimo, da je trenutno trend nezakonitih prestopov državne meje v upadanju, in sicer, če je bil recimo v mesecu aprilu, ko smo beležili največji porast 1400, potem v maju 1200 in v juniju 1100, se pravi dejansko je nekoliko manjši pritisk, dnevno je prijetih približno 31, v povprečju govorim, tujcev, ki ne zakonito prestopajo državno mejo, s strani italijanskih varnostnih organov pa smo jih prijeli v tem obdobju manj kot v istem obdobju lanskega leta, kar vse skupaj pravzaprav kaže na to, da, kot sem povedala na začetku, slovenska policija za vso odgovornostjo opravlja svoje naloge. Hvala lepa.