Spoštovani gospe in gospodje, vsi povabljeni, ostali prisotni, začenjam 13. sejo Odbora za finance. Nisem prejel nobenega obvestila o tem, da bi katerikoli od poslancev oziroma poslank bil zadržan in se ne bi mogel udeležiti današnje seje odbora.

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanka Nada Brinovšek, ki nadomešča poslanko Karmen Furman iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, poslanec Boštjan Koražija, ki nadomešča poslanca Luko Mesca iz Poslanske skupine Levica in poslanka Maša Kociper, ki nadomešča poslanca Franca Kramarja iz Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste sprejeli dnevni red odbora. Dne 28. avgusta letošnjega leta ste prejeli obvestilo o širitvi dnevnega reda z 8. točko na podlagi 154.d člena Poslovnika Državnega zbora, ki ureja zadeve Evropske unije. Odbor bo 1. točko dnevnega reda obravnaval danes, točke od 2. do 8. pa v nadaljevanju seje, jutri, v sredo 11. septembra ob 9. uri v Veliki dvorani na Tomšičevi. V poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O POSTOPKU SODNEGA VARSTVA NEKDANJIH IMETNIKOV KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK, DRUGA OBRAVNAVA - NADALJEVANJE OBRAVNAVE, ki je bila prekinjena na seji 28. junija letos. Predlagatelj zakona je Vlada.

K obravnavi te točke dnevnega reda so bili vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za pravosodje, Državnega sveta, Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Banke Slovenije, Odvetniške zbornice Slovenije, Adriatic Slovenice delniške družbe, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Vseslovenskega združenja malih delničarjev in Društva mali delničarji Slovenije.

Po 12. seji odbora ste prejeli naslednje dodatno gradivo k tej točki dnevnega reda: Predlog amandmajev z dne 9. septembra, mnenje Evropske centralne banke z dne 23. avgusta, stališče Vlade do mnenja Državnega sveta z dne 11. julija, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 6. septembra, pismo predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev s predlogom zakona z dne 9. septembra, stališče Banke Slovenije z dne 9. septembra in sporočilo za javnost Banke Slovenije z današnjim dnem, 10. Septembrom.

Rok za vlaganje amandmajev k predlogu zakona je potekel 4. septembra. Amandmaje so vložile: Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke k 12. členu predloga zakona 19. junija letos, poslanec Jože Tanko je vložil amandmaje k 1. do 33. člena predloga zakona dne 21. junija letos, poslanske skupine koalicije so vložile amandmaje k 28 členom predloga zakona in amandmaje za 9 novih členov z dne 21. junija letos, poslanske skupine koalicije so dne 4. septembra letos umaknile amandmaje k 14 členom in amandmaje k 9 novim členom, ki so bili vloženi 21. junija letos, Poslanske skupine koalicije so dne 4. septembra vložile amandmaje k 14 členom in za 9 novih členov predloga zakona, Poslanska skupina Nove Slovenije je vložila amandma k 12. členu predloga zakona z dne 24. junija, s spremembo dne 28. junija, amandma pa je bil umaknjen 6. septembra, Poslanska skupina SMC je vložila amandma k 5. členu in sicer 4. septembra letos, Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek je vložila amandma k naslovu zakona in 1. členu, ter za nov, 3.a, 3.b, 3.c in 3.d člen z dne 4. septembra letos, vložili so tudi amandma k amandmaju poslanskih skupin koalicije k 26. členu.

Prejeli ste tudi predloge za amandmaje odbora in sicer poslanskih skupin koalicije za novi, 16.a člen z dne 27. junija letos, amandmaje poslanca Luke Mesca k 3 členom z dne 28. junija in amandma poslanca Jerneja Vrtovca k 12. členu z dne 28. junija letos. Razprava in odločanje o obravnavanem predlogu zakona sta bila v skladu s sklepom odbora, sprejetim na podlagi prvega odstavka, 74. člena Poslovnika Državnega zbora, preložena na eno od naslednjih sej. Navedeni sklep je bil sprejet na 12. seji Odbora za finance, dne 28. junija 2019, v okviru katere so bile opravljene tudi uvodne predstavitve k predlogu zakona.

Nadaljujemo torej z razpravo in odločanjem o členih ter vloženih amandmajih po novem pregledu amandmajev, ki ste ga prejeli 9. septembra letošnjega leta. Nadaljujemo z razpravo o 1. členu in amandmaju poslanca Jožeta Tanka amandmaju Poslanske skupine SAB ter amandmaju poslanskih skupin koalicije. Za začetek sprašujem… Ja, prosim.

Postopkovno poslanec Marko Pogačnik, prosim.

Ja, spoštovani predsednik, hvala za dano besedo.

Zdaj tukaj smo ugotovil, da odbor je to točko prekinil 28. 6. v letošnjem letu, nadaljujemo danes in v vmesnem obdobju se je vsaj zame osebno, naredil en velik premik in pa en pomemben dogodek in sicer, Višje sodišče v Celju je potrdilo ničnost pogodbe za podrejene obveznice Banke Celje. Višje sodišče je potrdilo sodbo, da mora Abanka razlaščenim kupcem podrejenih obveznic Banke Celje vrniti plačano glavnico, skupaj z obrestmi. Sodba je tako postala pravnomočna.

Zdaj zanima me, kaj ta pravnomočna sodba sodišča pomeni za nadaljnje postopke, za nadaljnje, za imetnike podrejenih obveznic? Tukaj, če bi naprošal, bi rekel, ta prvo pojasnilo s strani Vlade in pa seveda, ali to tudi lahko pomeni, da vsi ostali, izbrisanci podrejenih obveznic, še vedno lahko vložijo na sodišče enako odškodninsko tožbo? Ali je, bi rekel, za takšno zadevo rok že zastaral. Jaz mislim, da je to zelo pomembno. V vmesnem obdobju se je to naredil, da ne bomo mi izgubljal, bi rekel, tukaj notri časa, kajti, če bo ta zadeva obveljala, potem se bodo verjetno tudi vsi ostali imetniki podrejenih obveznic odločili za enak postopek, kajti dejstvo je, da sodišče je tukaj odločilo, da so umetnika dva opravičena do glavnice plus obresti.

Hvala.

Hvala, gospod poslanec.

Če sem pravilno razumel postopkovni predlog vi predlagate, da bi Vlada podala pojasnilo glede na sodbo, ki je bila izrečena na Višjem sodišču v Celju in se nanaša na določeno izplačilo odškodnine, ki jo mora izplačati poslovna banka dvema imetnikoma podrejenih obveznic. Sem prav povzel postopkovni predlog? Prosim.

Ja, kaj to pomeni za vse nadaljnje postopke, da vse te imetnike in seveda ali lahko izbrisanci vložijo, če še niso bi rekel sodbo odškodnino po enakem vzoru kot sta te dve stranki Banke Celje.

Dobro, hvala lepa. Jaz predlagam, da predstavnik Vlade oziroma se strinjam, da je postopkovni predlog v redu, kar sprejemam in predlagam, da predstavnik Vlade državni sekretar na Ministrstvu za finance Metod Dragonja pojasni stališče Vlade glede te problematike.

Izvolite, prosim.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci, ostali prisotni!

Sedaj, kar se tiče tega vprašanja, za katerega se strinjamo, da je zelo relevantno, kar se tiče problematike izbrisa in pravnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank je treba takoj poudariti, da je razsodba, ki jo je sprejelo sodišče v Celju temelji na drugi pravni podlagi kot jo rešuje ta zakon. Ta tožba je bila vložena, zaradi pomanjkanja pojasnitve dolžnosti, ki je obveznost, ki izhaja iz Zakona o trgu finančnih instrumentov. Navedeni zakon pa pravzaprav pokriva zahtevke, tožbe, ki so vezane na uveljavitev odškodninskega varstva po 350.a členu Zakona o bančništvu. Za to, da bi se ta situacija razjasnila je to natančno opisano v 3. členu predloga zakona, v katerem je navedeno glede obvezne uporabe tega zakona, da se ta zakon uporablja le v skladu s postopkom, ki je vezan na odločbo Ustavnega sodišča, na odškodninsko odgovornost v povezavi s 350.a členom ZBan. Ta zakon se ne uporablja za tožbene zahtevke, s katerimi nekdanji umetniki uveljavljajo kršitve pojasnitvene dolžnosti poslovne banke niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po tem 350.a členu prav tako, potem četrti odstavek nadalje navaja 3. člena, da v primeru, kadar so odškodninski zahtevki v kazenskih postopkih se ta zakon tudi ne bo uporabljal. Situacija, ki je trenutno zatečena na sodiščih je, da je bilo vrsto zahtevkov vloženih tako proti poslovnim bankam kot proti Banki Slovenije in sedaj zakon predvideva mehanizem kako se bodo, potem te tožbe morale oblikovati naprej v bistvu se bodo morali ločiti na odškodninske zahtevke proti bankam, ki imajo drug temelj…

Gospod Dragonja, jaz vas prosim, če si mikrofon malo bližje daste!

… in pa odškodninske zahtevke na podlagi 350.a člena tega zakona. Teh tožb, ki so vložene že je, kar precej jih je, okoli 200 do 300 in te tožbe bodo morali dolžniki, potem in pa njihovi pravni zastopniki prilagoditi sedaj pač pravni osnovi, na kateri bodo zahtevali odškodninsko varstvo.

Hvala lepa. Nadaljujemo.

Imam še eno pooblastilo in sicer poslanec Predrag Baković nadomešča poslanca Matjaža Hana iz Poslanske skupine Socialnih demokratov. Ravno tako poslanec Jernej Vrtovec nadomešča poslanca Jožefa Horvata iz Poslanske skupine Nove Slovenije. Preden nadaljujemo razpravo o členih in amandmajih vloženim členom sprašujem. Sprašujem predstavnico Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora ali želi besedo? Postopkovno, poslanec Marko Pogačnik. Prosim.

Hvala, predsednik.

Mene zanima zakaj se Zakonodajno-pravna služba ni opredelila do vse vloženih amandmajev oziroma kdaj se bo?