Lep pozdrav na 9. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ!

Obveščam, da so se opravičili za današnjo sejo poslanec Luka Mesec, kot nadomestni član in sicer, poslanca Janeza Janšo nadomešča poslanec Boris Doblekar. Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje z eno točko. Vaših predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniško določenem roku nisem prejel, zato dnevni red ostaja takšen, kot je bil poslan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - NETRANSPARENTNO IN NEUČINKOVITO VODENJE VELIKIH DRŽAVNIH INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV (IZGRADNJA DRUGEGA TIRA, DRUGE CEVI PREDORA KARAVANKE IN TRETJE RAZVOJNE OSI).

Gradivo za to točko - Zahteva Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov – je bila objavljena na spletni strani, s sklicem seje komisije. Naknadno smo članom komisije včeraj, 3. 9. 2019, preko sistema UDIS posredovali še dopis podjetja 2TDK in sicer, poziv za predložitev pravnega mnenja v zvezi s sklicem seje Komisije za nadzor javnih financ.

Na sejo so bili s sklicem seje k tej točki vabljeni Aleksander Reberšek, v imenu predlagatelja zahteve Poslanske skupine Nove Slovenije, mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, ki se je opravičila – namesto nje je prisotna državna sekretarka Nina Mauhler, s sodelavci, mag. Dušan Zorko, generalni direktor 2TDK d. o. o., vabljen je bil Damir Topolko, direktor Direkcije RS za infrastrukturo, ki je bil na tem položaju do 31. 8. 2019 in Monika Pintar Mesarič, v. d. direktorica Direkcije RS za infrastrukturo od 1. 9. 2019, ki sta se opravičila - namesto njiju je prisoten Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za železnice – in kot vabljen, Samo Červek, predsednik Državne revizijske komisije. Lep pozdrav.

Naknadno so bili, na predlog posameznih poslanskih skupin, vabljeni še naslednji in sicer, na predlog Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek - DARS d. d. Hm, ja, lep pozdrav. Na predlog Poslanske skupine SD - Mladinska inciativa za 3. razvojno os, Mladinski svet Ravne na Koroškem. Na predlog predlagatelja Poslanske skupine Nove Slovenije pa Mateja Kričej, Združene civilne iniciative Savinjske doline, pridejo…, Metod Krajnc, odgovorni nadzorni inženir (izdelovalec PID projekta Glinščica), mag. Nataša Štelcer iz Odvetniške pisarne Štelcer Berkovič, strokovnjakinja za pravo javnih naročil, pride…, Stanko Štrajn, strokovnjak s področja prava javnih naročil in izvedbe investicij.

Vse prisotne v imenu komisije lepo pozdravljam. Že vnaprej povem, da ob prijavi k besedi, prosim, poveste svoje ime in institucijo, iz katere prihajat - potrebno zaradi magnetograma. Danes bomo razpravo opravili na ta način, da bo najprej besedo dobil predlagatelj zahteve za sklic nujne seje, torej predstavnik Poslanske skupine Nove Slovenije, ki bo dodatno obrazložil predlog oziroma zahtevek za sklic, nato bodo besedo dobili predstavniki Ministrstva za infrastrukturo, potem bomo pa prešli na prvi krog razprave poslank in poslancev in po prvem krogu na obrazložitev oziroma morebitno, če bo želja ostalih vabljenih na sejo, za razpravo.

Tako da, najprej dajem besedo predstavniku Poslanske skupine Nove Slovenije, predlagatelju. Gospod Reberšek.

Predsedujoči, najlepša hvala za besedo. Vse skupaj vas prav lepo pozdravljam, lepo pozdravljam predstavnike ministrstev, ministra, državno sekretarko, pozdravljam vodstva podjetij, prav tako predstavnike civilnih iniciativ in vse ostale povabljene.

Moram povedat, da sem izredno razočaran, ker se današnje seje Komisije za nadzor javnih financ ni udeležila ključna oseba, ki vodi vse te projekte, to je ministrica za infrastrukturo, Alenka Bratušek. Se mi zdi, da bi bilo zelo prav in pa pomembno, da je prisotna na Komisiji za nadzor javnih financ, o kateri bomo razpravljali o transparentnosti, o privarčevanju davkoplačevalskega denarja, o smotrnosti graditve in še marsičem drugem, medtem ko se zelo rada nastavlja televizijskim kameram, s čelado na gradbiščih, pa si na žalost ni vzela časa, da bi prišla sem, kjer bi nas lahko prepričala z argumenti, morebiti prepričala z argumenti, zakaj se hitra cesta do Koroške še ne gradi, zakaj se ne gradi druga cev Karavanškega predora in zakaj se drugi tir praktično že drži v samem začetku.

V Novi Sloveniji smo želeli sklicati to Komisijo za nadzor javnih financ, ker že vrsto let spremljamo dvomljive, nerazumljive in žal pogosto netransparentne prakse vodenja velikih državnih infrastrukturnih projektov. Vse, bom rekel, da se začne že z samim umeščanjem objektov in pa tras v prostor, kjer se po pravilu vedno izbere variante, ki so najdražje in vključujejo izgradnjo čim več mostov, viaduktov, predorov in oškodovani smo davkoplačevalci.

Gradbeni standardi za projektiranje so velikokrat, bom rekel, zelo visoki, kar posledično močno draži kasnejšo izvedbo investicije in ponovno smo oškodovani davkoplačevalci. Priča smo izigravanju najugodnejših ponudnikov na način, da postopek dobijo velika domača gradbena podjetja, z močnimi političnimi zvezami, nato pa se preko izsiljevanja z dodatnimi aneksi zaradi nepredvidenih del, končna cena izvedbe preseže ponudbene cene ostalih ponudnikov, včasih tudi višino sredstev, ki jih ima investitor namenjene za posamezen projekt. Tudi v teh primerih smo ponovno oškodovani davkoplačevalci.

Ko človek misli, da je videl že vse in da smo tovrstne prakse pod to Vlado – vsaj tako so nam obljubljali – pustili za seboj, pa ponovno pride razočaranje ali kar jeza, če želite. V zadnjih tednih in mesecih smo namreč žal spet priča razkritjem, ki kažejo na netransparentno vodenje velikih državnih infrastrukturnih projektov in če se dotaknem samo treh največjih. Z veliki problemi samega umeščanja trase se srečujemo v Spodnji Savinjski dolini, od koder tudi prihajam in kjer je v zadnjem času veliko razburjanja zaradi gradnje hitre ceste do Velenja. Južni del severnega dela tretje razvojne osi prav tako spominja na avtocestni TEŠ6, problematiko načina umeščanja velikih infrastrukturnih projektov v prostor in izbira trase. Kot sem rekel, zelo dobro občutim v svojem domačem okolju, zato lahko tudi to govorim. Čeprav bi obstajala mnogo boljša okoljsko sprejemljivejša in pa mnogo cenejša, predvsem pa kar se mi zdi zelo potrebno za Korošce, hitrejša izgradnja hitre ceste, gradimo tam kjer bo za povezovanje od avtoceste A1 do Velenja potrebno graditi največ infrastrukturnih objektov. Tako bo na vsakem kilometru, od Šentruperta, od avtoceste A1 do Velenja viadukt ali tunel. Šest tunelov in 22 viaduktov. Korošci pa še vedno čakajo na hitro cesto, ki bi jo že zdavnaj lahko imeli in zgradili preko Arje vasi in bi stala, to sem trdno prepričan, več kot 200 milijonov evrov manj in tudi kar se mi zdi zelo pomembno, zgrajena bi bila v štirikrat hitrejšem času kot bi bila zgrajena ta, ki jo favorizirate vi. Zato si moramo naliti čistega vina. Država želi graditi hitro cesto za gradbene barone ne pa za Korošce. Ker če bi jo gradili za Korošce, bi hitro cesto že zdavnaj imeli z enim samim viaduktom, s priključkom v Arji vasi na A1. Do Velenja je slabih 14 kilometrov in na tem odseku želite zgraditi 17 infrastrukturnih objektov. Ali se vam zdi to normalno? Ali je to gospodarno? 6 tunelov in 11 viaduktov. Netransparentnost in neučinkovitost sta stalnice umestitve tretje razvojne od same umestitve tretje razvojne osi dalje. Združenje civilne iniciative Spodnje Savinjske doline, župani, številni strokovnjaki, predvsem pa prebivalci Spodnje Savinjske doline opozarjajo, da je predvidena trasa izgradnje F22 daljša za vsaj 200 milijonov evrov dražja od različice trase F6, obenem pa uničuje najboljšo kmetijsko zemljo, razseljuje 150 prebivalcev in je prometno neučinkovita. In ravno na to opozarjajo tudi župani Savinjske regije, ne doline, ampak cele Savinjske regije. To je dokument, ki so ga podpisali župani in ga imam tukaj s seboj. Se dobro vidi s podpisi in pa s štampiljkami in ta dokument so poslali župani prejšnjemu predsedniku Vlade s katerim pristojne državne organe pozivajo naj si prizadevajo za takšen projekt tretje razvojne osi, ki je utemeljen v strategiji prostorskega razvoja in skladen s strategijo razvoja prometa. Trasa F22 ni sklada s strategijo prostorskega razvoja, ker ne povezuje regionalnih središč, ne pa tudi strategijo razvoja prometa, ker ustvarja nov prometni koridor namesto, da bi koristila starega. Župani prav tako pozivajo naj bo projekt čim bolj varčen s porabo investicijskega denarja, kar seveda vsiljena trasa ni. Izgradnja hitre ceste je zelo pomembna na Korošce in Velenje, ki nanjo že predolgo časa čakajo. In da slučajno ne bo pomote, hočemo cesto za Korošce, ne pa za gradbene barone. In ravno zato, ker Korošci cesto potrebujejo takoj, zahtevamo, da Vlada, ministrstvo našim argumentom prisluhne. In me resnično žalosti, da ministrica danes, da je ni tukaj. Vsak normalen človek pa se vpraša, zakaj država želi graditi hitro cesto do Velenja, ki bo trajala šest let, stala bo več kot 200 milijonov evrov več, uničila bo 119 hektarov najboljše kmetijske zemlje, porušila bo 147 objektov, od tega 43 stanovanjskih hiš, gradila 6 tunelov in 11 dvojnih viaduktov dolgih več kot 800 metrov in visokih več kot 30 metrov. Postavlja pet kilometrov protihrupnih ograj in ne nazadnje razselila 40 družin, 150 prebivalcev. Namesto, da bi gradila hitro cesto do Velenja, ki bi bila zgrajena v enem letu in pol, stala bi 200 milijonov evrov manj, uničila bi zgolj 13 hektarjev slabše kmetijske zemlje in porušila zgolj 3 hiše, postavila pa samo en viadukt in nobenega tunela. Zakaj ne gradite takšne hitre ceste. Z veliko bolj pametno izbiro bi Koroška prej prišla do hitre ceste, z ostankom denarja pa bi obnovili naše katastrofalno slabe ceste. Me skrbi, da se iz zgodovine nismo ničesar naučili. Ne smemo si dovoliti, da bo severni del tretje razvojne osi postal avtocestni TEŠ 6 in zato še enkrat poudarjam, hočemo cesto za Korošce, ne pa za gradbene barone.

Tisto kar bi rad še posebej poudaril, pa je netransparentno delovanje že od samega začetka, ker načrtovalci trase niso koreknto in pošteno opravili svojega dela. Za izračun prometnih tokov so v Celju zmanjšali število delovnih mest iz 24 tisoč na 14 tisoč, kmetijskih površin niso ovrednoteni, prav pa niso upoštevali rušenje 143 objektov, od tega 43 stanovanjskih hiš. Primer kaže, kako vpliven je gradbeni lobi, in da vedno pritiska na prave strune, da doseže cilj. Alarmantno pa je, da podobne vzorce srečujemo praktično na vseh velikih infrastrukturnih projektih, ki jih vodi država. Čisto nič drugače ni v / nerazumljivo/ Karavanškega predora. Na prvem razpisu je turško podjetje oddalo ponudbo v višini 89,3 milijone in razpis je bil seveda razveljavljen. Isti ponudnik je bil najugodnejši na drugem ponovljenem razpisu, kjer je oddal ponudbo v višini 99,6 milijonov evrov. Sprašujem se, kdo bo odgovarjal za dejstvo, da je vrednost ponudbe po ponovljenem razpisu dražja za 10,3 milijona evrov, kot pri prvem razpisu. Koliko štipendij, koliko otroških malic, koliko pokojnin je že to. Govorimo o deset, dobrih desetih milijonov evrov. Kaj vse bi lahko plačali s temi milijoni. Želim slišati argumente, zakaj bo gradnja predora na avstrijski strani, čeprav je daljši za 856 metrov, kar za 9,8 milijona evrov cenejša.

In če se dotaknem še drugega tira, najdražjega tira, uvod v milijardno investicijo se je začel vse prej kot zakonito in pa transparentno. Največji posli se bodo šele začeli deliti, pa zadevo že preverja policija. Gre torej za vprašanje zakonitosti na eni strani ali nerazumljivih zahtev na drugi strani ali je pa za zagotavljanje posla točno določenemu ponudniku. Na javni razpis za izvedbo objektov za prečkanje doline Glinščice, ki ga je objavil 2TDK, so prispele tri ponudbe v višini 7,9, 13,4 in 14,3 milijone evrov. Najugodnejši ponudnik je bil za 5,5 milijona evrov cenejši od drugega ponudnika ob dejstvu, da govorimo o investiciji, ki bi nastala, 7,9 milijona evrov. Se pravi, za več kot 69 % dražji. Na podlagi medijskega poročanja pa se bojim, da 2TDK išče dlako v jajcu z namenom, da se zavrne najcenejšega oziroma najugodnejšega ponudnika. Vesel bom, če me bodo predstavniki 2 TDK danes prepričali v nasprotno. Vendar pa 2TDK je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora izbrani izvajalec imeti predhodne izkušnje, reference, med drugim tudi izgradnjo nad 8 metrov visokega zidu. Najcenejši konzorcij je sicer predložil referenco protipoplavnega zidu iz Pesnice in sicer od svojega podizvajalca, ki naj bi bil visok 8,20 metrov. To višino naj bi dokazovali opisi v gradbeni dnevnik in podpis župana Pesnice, ki je tudi naročil izdelavo tega zidu. V resničnost te navedbe pa so podvomila neizbrana podjetja. Kako so vedela kaj morajo iskati? Kako so neizbrana podjetja vedela kaj morajo iskati? V podjetju 2TDK so seveda začeli preverjati to referenco in so se obrnili na župana Občine Pesnica, ki je naročila ta zid. Ta je na podlagi veljavnih dokumentov gradbenega dnevnika pod katerega je opisan nadzornik del Metod Kranjc, potrdil višino in potrdilo s svojim podpisom poslal 2DTK. A zataknilo se je pri odgovornem nadzorniku Metodu Kranjcu. Kot poročajo mediji, je oktobra 2017 s svojim podpisom v gradbeni dnevnik jamčil, da je zid visok 8,20 metrov in podpisal naj bi tudi količine materiala, ki so bile vgrajene v ta zid, pred kratkim pa je 2TDK sporočil, da zid ne dosega te višine. Kdo je zdaj tukaj nor? Razumi kdor more. Rekel je, da je zid v Pesnici visok od 5,5 do 6 metrov na dveh lokacijah, na dveh lokacij pa je poglobitev ca 7,20 metrov. Najprej je nekaj podpisal in s svojim podpisom stal za tem, danes pa trdi, da to ni res. Nekaj ne štima tukaj, kaj ne. Dvome bi lahko razblinil PIT, a ključnega dokumenta o prejšnjih dneh ni bilo. Kranjc je bil za izdelavo tega dokumenta plačan 5 tisoč evrov, ga plačniku in podizvajalcu in občini ni nikoli dostavil. Podizvajalec kot občina sta Kranjca pozivala naj dokument vendarle izroči, da ga predajo 2TDK, da dokažejo višino zidu, a Kranjc je ta dokument namesto njim poslal direktno na 2TDK in kar je še bolj neverjetno, njihovi najeti zunanji odvetniški družbi. Z dokumentom so se tako seznanili na ključnih mestih v 2TDK, v dveh letih pa ga ni videl ne naročnik niti plačnik zidu. Čudno je, da dokumente prej vidijo v 2TDK kot naročnik, ki nanje čaka dve leti. V Novi Sloveniji se torej sprašujemo kaj je v ozadju Kranjčevih dejanj. Morebiti sodelovanje z drugimi podjetji v razpisu. Za kakšne povezave gre torej med 2TDK in nadzornikom Kranjcem ter ostalimi neizbranimi ponudniki? Bomo tudi drugi tir preplačali kot smo TEŠ 6? Se nismo iz TEŠ 6 nič naučili? Nenavadno je tudi to, da so na 2TDK za preverjene reference najugodnejšega ponudnika najeli isto odvetniško družbo o kateri sem govoril prej, ki je v preteklosti že vodila postopke proti najugodnejšemu konzorciju, proti najugodnejšemu konzorciju in prav v imenu drugih neizbranih podjetij. Torej nikakor ne moremo govoriti o nepristranskosti. In če se vrnem nazaj, h ključnemu dokumentu PIT - v četrtkovi oddaji Tarča so poročali, da v dokumentu PIT danes piše, da je zid manjši kot 8 metrov in sicer 5,45 metra, zato naročniki, ki so zanj plačali, dvomijo v njegovo verodostojnost. Ta PIT je bil narejen pred enim mesecem, prej ni bil narejen. PIT je bil narejen naknadno, ki ga Metod Krajnc še vedno ni izročil naročniku in plačniku. Zakaj ste na 2TDK Kranjcu zaupali? Zakaj ste razpis razveljavili in zakaj niste izkoristili kakšne druge možnosti?

Zaradi tako velike razlike v ceni – govorimo o 5,5 milijona evrov – bi bilo pričakovati, da bi naročnik vsaj, če ne gre drugače, na nek način poskušal najti vse odgovore in se do tega tudi opredelil s strokovnim mnenjem. Zagotovo pa je čudno, da se razveljavi razpis in izloči najcenejšega ponudnika, na podlagi trditev nadzornika, ki je včeraj trdil in podpisal eno, danes pa dela drugo, brez konkretnih dokazov. Kot sta potrdila tudi pravnika, sodelujoča v oddaji Tarča, bi naročnik 2TDK v luči odgovornega iskanja najcenejšega ponudnika, zmagovalni konzorcij preprosto lahko pozval, naj zamenja sporno referenco ali pa podizvajalca. Naročnik ima to možnost, ni mu pa sicer treba, nima te dolžnosti, naročnik se sam odloči, kaj bo naredil, bi pa od njega, ki razpolaga z milijoni oziroma milijardami davkoplačevalskega denarja, pričakovali, da bo naredil vse, da bo drugi tir zgradil za čim nižjo ceno.

Naj takoj poudarim - in to se mi zdi pomembno – da nisem zagovornik ne tega, ne onega podjetja. Ne poznam nobenega in z njimi nisem nikakor povezan. Pravzaprav mi je vseeno, kdo dobi posel, če bo le kakovostno izvedel projekt za čim nižjo ceno in ne bo oškodoval davkoplačevalcev. Bi pa zato od 2TDK vsekakor pričakoval več skrbnosti in želje po izboru čim ugodnejšega izvajalca.

V koliko pa – in to želim jasno poudarit – kdo ponaredi referenco ali kakršenkoli drug dokument, da bi si s tem protipravno pridobil premoženjsko korist, pa naj organi pregona procesirajo in ga tudi obsodijo, in še več, nikoli več naj nima možnosti sodelovati na javnih razpisih. Upam, da sem bil tule dovolj jasen. Vsi trije infrastrukturni projekti kažejo na to, da v Sloveniji, da so veliki infrastrukturni projekti namenjeni preživetju gradbenih baronov.

Gradi se torej za gradbene barone, ne pa za naše državljane, kar bi se v prvi vrsti moralo. In ravno zaradi dopuščanja takšnih praks, se vozimo po slabih in uničenih cestah, stojimo v kilometrskih zastojih, imamo slab javni promet, druge cevi karavanškega predora še vedno ne gradimo, imamo popolnoma zastarelo železniško infrastrukturo, drugi tir se drži, še predno smo z gradnjo praktično sploh začeli, leta 2019 pa se pogovarjamo, kako to, da iz Maribora do Ljubljane potrebujemo 2 uri vožnje, danes smo jo potrebovali še malo več.

Zaradi vsega naštetega, smo v Novi Sloveniji predlagali sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ. Od odgovornih predstavnikov ministrstev in 2TDK pa pričakujemo, da poslancem in predvsem javnosti podajo pooblastila, zakaj se druga cev karavanškega predora še ne gradi, bo drugi tir postal zlati tir, mogoče zlati tir, in zakaj Korošci še nimajo hitre ceste, čeprav bi jo že zdavnaj lahko imeli?

Predlagali bomo, da Ministrstvo za infrastrukturo opravi pregled smotrnosti in pa zakonitosti postopkov pri javnih naročilih, za izvedbo objektov doline Glinščice in za izgradnjo druge cevi karavanškega predora ter da Računsko sodišče opravi revizijo postopkov sklenitve aneksa pri projektu graditve izvlečnega tira.

V Novi Sloveniji od Ministrstva za javno upravo zahtevamo, da spremeni Zakon o javnem naročanju, saj onemogoča učinkovito in transparentno izvedbo velikih državnih investicij. Obstoječi zakon, ki ureja javno naročanje, je namreč tok neživljenjski, onemogoča hitro in transparentno izbiro izvajalcev, zato je potrebno preprečit, da neizbrani izvajalci mesece, praktično leta, s pritožbami na Državno revizijsko komisijo, zavlačujejo z izbiro izvajalcev del. DRKOM ne sme več odločati tako neživljenjsko, pri izločitvi ponudb pa bi morali predvsem presojati, ali je najugodnejši ponudnik sposoben kakovostno izvesti dela ali ne, ali ima izkušnje, delavce in gradbeno mehanizacijo. Obstoječi zakon naj bo tudi z manj omejitvami pri dopolnjevanju ponudb. Več pa v nadaljevanju, hvala lepa.

Hvala.

Preden nadaljujemo razpravo, naj še povem, da poslanca Luko Mesca nadomešča poslanec, Željko Cigler. Dajem besedo predstavnikom Ministrstva za infrastrukturo in potem še za Javno upravo. Prosim.

Najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Gospodu Reberšku bi samo odgovorila glede prisotnosti ministrice Bratušek. Ministrica Bratušek je zadržana. Upam, da vas bom uspela jaz zadovoljiti s svojimi odgovori, pa moji kolegi, ki bodo podrobneje pojasnili oba projekta oziroma vse tri projekte.

Dosti ste govorili o neučinkovitih in najdražjih variantah, o neučinkovitem delu. Vse te obtožbe ostro zavračam in jih bomo poskušali tudi kasneje ovreči. Zelo na hitro, samo par pomembnih točk, ki ste jih omenili. Karavanke. Težko govorimo o cenejši ali draži varianti, saj razpis še ni zaključen. Sledijo pogajanja, več bo v nadaljevanju podal gospod Vidic.

Pri drugem tiru se sprašujete, zakaj je potrebna policija. Res je, nas tudi zanima zakaj je bila potrebna policija. S te na koncu pravzaprav sami pojasnili, zato, da se ponudniki, ki dajejo dvoumne ali pa potencialno neustrezne reference izločijo. Potem ste se vprašali, zakaj Korošci še nimamo hitre ceste. Zaradi takšnih sej, ker… / vmesno oglašanje/. Ja, ker nenehoma spreminjamo že umeščene trase. Rekli ste tudi, da naj razume kdor lahko se, se popolnoma strinjam.

Najprej se bom dotaknila glede na dnevni red te seje, šli smo po vrsti. Najprej je v sklicu bila izpostavljena Glinščica, se pravi gradnja drugega tira, Karavanke in pa tretja razvojna os. Če se strinjate, bi šli po vrsti po teh vsebinah. V zvezi z razpisi, ki se nanašajo na drugi tir, tako na pripravljalna dela, kot na gradbena dela. Glavna gradbena dela, poudarjamo, da je projektno podjetje, torej družba 2tdk ustanovljena za to, da projekt financira, da ga izvede in je tudi imetnica koncesije za gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom. V tem smislu je družba 2tdk tudi investitor in nastopa kot naročnik v postopkih javnega naročanja. Vsa naročila povezana z izvedbo projekta izvaja popolnoma samostojno, jih izvaja popolnoma neodvisno v skladu z veljavno zakonodajo. Bom pa vseeno omenila nekaj najpomembnejših poudarkov in aktivnosti, ki smo jih uspeli na projektu izvesti v zadnjem letu odkar smo prevzeli vodenje Ministrstva za infrastrukturo in prosim, če potem na osnovi teh dejstev presojate ali je projekt res voden neučinkovito, celo netransparentno, kot nam ministrstvu posredno tudi očitate.

Drugi tir bo dolg 27 kilometrov. Imel bo dva viadukta, osem tunelov, razlika v nadmorski višini bo nekje okoli 400 metrov in temu primeren bo tudi potem naklon proge. Odsek bo skladen z zahtevami TNT omrežje, kar se nam zdi ključnega pomena. Od začetka mandata te vlade je bilo na projektu izvedeno sledeče: takoj v mesecu oktobru 2018 so bile podpisane pogodbe za krasoslovni nadzor, za arheološke raziskave, za narvovarstveni nadzor pri gradnji, naročena je bila projektna naloga za implementacijo BIM tehnologije in pa izveden prenos investitorstva, torej prenos vseh pogodb in javnih naročil v teku na novega investitorja na projektno družbo 2tdk, prej je to opravljala Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.

V nadaljevanju je bil takoj novembra objavljen razpis za izdelavo projektne dokumentacije PZOI v bim okolju. Meseca decembra so se pričele arheološke raziskave, kar smo uradno v Uradnem listu tudi objavili. Objavili smo obvestilo o začetku izvajanja pripravljalnih del, to je bil pravzaprav nek mejnik, ko se je projekt začel izvajati. Objavili smo decembra tudi pravilnik, ki se nanaša na prvi vir financiranja in govori v svoji vsebini o pribitku k cestnini. Družba je dodatno parafirala sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev v okviru instrumenta Iper. V prvih treh mesecih leta 2019 sta v nadaljevanju prevzela vodenje družbe dva nova člana poslovodstva, Vlada Republike Slovenije je tudi potrdila naložbeni načrt za ta projekt, kar se nam zdi naslednji ključni mejnik ali pa najbolj ključen, saj je bil pravzaprav takoj za tem, takoj ko je bil naložbeni načrt na Vladi potrjen, izvajalec dostopnih cest tudi uveden v delo. Podpisana je bila pogodba za nadzor te gradnje. Evropska investicijska banka je projekt uvrstila na seznam projektov, ki jih ima namen financirati, podpisana je bila pogodba za geološki nadzor, objavljena spet v uradnem listu sta bila podzakonska akta, ki urejata drugi in tretji vir financiranja. Govorimo o taksi na pretovor in pa o uporabnini na železniški infrastrukturi. Se pravi, da smo vire financiranja na tem projektu imeli zaprte že v prvih treh mesecih letošnjega leta. V drugem tromesečju je Vlada Republike Slovenije v nadaljevanju sprejela koncesijski akt za izgradnjo in gospodarjenje z drugim tirom za obdobje 45 let. Ministrstvo za finance je na pobudo Ministrstva za infrastrukturo in družbe 2TDK podalo oziroma izdalo soglasje k zadolževanju projektne družbe. Komercialnim bankam je bilo posredovano povabilo k oddaji ponudb. Družba je prejela 15 zavezujočih ponudb komercialnih bank. Dve od teh bank sta bili azijski, ostale so bile več ali manj iz Evrope. Ministrstvo za okolje in prostor je v drugem tromesečju tudi odločilo, da zaradi širitve servisnih cevi ni potrebno spreminjati gradbenega dovoljenja, kar se nam zdi tudi zelo pomemben dosežek. Podpisana je bila koncesijska pogodba med Vlado Republike Slovenije in družbo 2TDK. Zelo pomembno, Evropska investicijska banka je odobrila posojilo v višini 250 milijonov evrov. Podpisane so bile v nadaljevanju pogodbe o kontroli kakovosti gradnje dostopnih cest, pogodbe za izdelavo PZI projekta. V okolju / nerazumljivo/ nadzorni svet družbe se je strinjal in potrdil strategijo javnega naročanja. EBRD je izdala mandatno pismo, da lahko prične s postopkom skrbnega pregleda družbe, kar pomeni, da se bo v prihodnje mogoče zadolževati tudi pri EBRD, če bo to potrebno. Ineja je potrdila, da družba izpolnjuje pogoje za dodelitev 109 milijonov nepovratnih sredstev in realizirano je bilo tudi prvo izplačilo s strani Ineje na osnovi prejšnjega sporazuma C-blending. V tretjem tromesečju so se aktivnosti na projektu prav tako intenzivno nadaljevale. Podpisane so bile pogodbe za monitoring številnih živalskih vrst, številnih živih organizmov. Komercialne banke so bile pozvane k izboljšanju svojih ponudb za financiranje. Na evropsko komisijo smo v nadaljevanju oziroma je družba posredovala skupaj z ministrstvom dopolnjeno vlogo za pridobitev kohezijskih nepovratnih sredstev in pa z upravljavcem železniške infrastrukture, s podjetjem SŽ Infrastruktura je bila podpisana pogodba, tako imenovan SLA - Service Level Agreement. Dodatno je družba podala vlogo za vplačilo naslednjega kapitalskega vložka v višini 58 milijonov evrov. Torej aktivnosti so v teku. Samo, da jih strnem. Še vedno se delana zapiranju finančne konstrukcije, izvajajo se pripravljalna dela, v pripravi so še nekatera pomembna javna naročila, se pravi, postopki za oddajo javnih naročil, recimo za izvedbo Bim svetovalca, za izvedbo dostopnih cest, drugi del, za izvajanje zunanje kontrole kakovosti, za izvedbo objektov za prečkanje doline Glinščice - govori o javnem naročilu, ki je verjetno tudi povod za sklic današnje seje. In pa še nekaj drugih podpornih aktivnosti pri gradnji drugega tira. Naj omenim samo še dve večji javni naročili, ki bosta sledili in to sta, prvo javno naročilo za glavna dela za tunela T1 in T2 in pa drugo javno naročilo za glavna dela, to so pa tuneli od T3 do T8 in oba viadukta. Težko torej sprejemam očitke, da je projekt voden neučinkovito ali pa celo netransparentno. Vsi poslovni dogodki, vse aktivnosti in tudi vsa dokumentacija je javno dostopna, vse je objavljeno na spletnih straneh družbe 2TDK. Na ministrstvu si seveda enako kot v družbi 2TDK želimo, da bi postopki tekli tekoče, hitro in pa brez zapletov. Žal pa se je pri eni izmed aktivnosti, če lahko rečem, zalomilo. Javno naročilo je bilo zaključeno brez oddaje, z zavrnitvijo vseh treh ponudb. O tem postopu bo več v nadaljevanju povedal predstavnik družbe 2TDK, ki ga tudi prosim, da pojasni potek tega javnega razpisa za izvedbo objektov za prečkanje doline Glinščice, torej javno naročilo, ki je bilo posebej problematizirano in izpostavljeno v sklicu seje. Hvala.

Gospod minister.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Jaz bi samo v tistem delu, če dovolite par misli, ko govorimo o javno naročniški zakonodaji oziroma spreminjanju javno naročniške zakonodaje. Morda najprej ena misel, ki vam morda gospod predstavnik predlagatelja ne bo všeč, ampak ves čas govorimo o neživljenjskem togem Zakonu o javnem naročanju, pa praksa pravzaprav tega ne potrjuje / nerazumljivo/ zakaj. Imamo okoli 6000 javnih naročil letno, samo 2 % teh javnih naročil sta nekako sporna in končata na državni revizijski komisiji, torej gre za relativno majhen odstotek, pri čemer pa je res, da je tudi znotraj tega tam okoli 10 % do 15 % javnih naročil v velikih vrednostih predvsem infrastrukturnih projektov in tu se navadno zaplete in ta relativno majhen delež meče senco na celotno javno naročanje v Sloveniji, za katerega pa si upam ponovno trditi, da vendarle ni tako slabo urejeno in Zakon o javnih naročilih je bil sprejet leta 2015 in dopolnjevan še kasneje, torej ni, resda pravzaprav čakamo leta in leta na spremembo zakonodaje na tem področju in tudi te zadnje spremembe so bile narejene v soglasju z najširšim spektrom vseh deležnikov v Sloveniji, torej spremembe niso bile narejene kabinetno, ampak na podlagi izkušenj tistih, ki se v tej državi ukvarjajo z javnimi naročili in tudi s pravno stroko. Mi smo vseeno takoj že v lanskem letu, ko so se v bistvu te debate okoli javno naročniške zakonodaje ponovno intenzivirale, pristopili k zbiranju ponovnih predlogov za spremembe Zakona o javnih naročilih, jaz govorim zdaj o Zakonu o javnih naročilih. In dobili nek nabor, ki pa je v bistvu relativno skromen in pravzaprav bistveno ne posega v zakon o javnem naročanju. Tisto, kar ste omenili, pa se v glavnem navezuje na Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. In ko ste tudi navedli o posameznih točkah nekatere pomanjkljivosti in prav ta Zakon o pravnem varstvu o javnem naročanju smo prenovili na ta način, da je v vladni proceduri novela tega zakona. Sprejeta bo predvidoma jutri na seji vlade ali najkasneje čez teden dni, ker je usklajena na vseh nivojih in ima tudi zelo široko podporo tako pravne stroke kot tudi vseh tistih, ki se v tej državi ukvarjajo s področjem javnega naročanja in kar me še posebej veseli tudi s sodno vejo oblasti, ki bo po novem bolj konkretno udeležena v postopkih pravnega varstva v javnem naročanju. Tako, da smo sledili temu kar je bilo že mislim, da pozno jeseni lani ali je bila ta seja zgodaj spomladi, ko smo o tem govorili in prav tam smo napovedali, da te spremembe pripravljamo in zdelo se nam je, smo prepričani, da je pravzaprav bistveno bolj urgentno, da v tem trenutku popravimo oziroma posodobimo, dopolnimo ta zakon in se v drugi fazi potem lotimo tudi sprememb Zakona o javnem naročanju, v kolikor bo seveda v tem postopku prišlo še do dodatnih predlogov. Ker, veste, samo na podlagi te splošne ugotovitve, da je zakon tukaj neživljenjski, je zelo težko izluščiti zdaj katere so pa tiste poglavitne stvari v tem zakonu, ki so tako neživljenjske in toge, ker ugotavljamo, da pravzaprav javno naročanje v celoti gledano v Sloveniji teče normalno.

Jaz, če dovolite, bi morda samo par poudarkov iz te novele Zakona o pravnem varstvu o postopkih javnega naročanja. Mi v tej noveli zakona predlagamo drugačen način imenovanja Državne revizijske komisije. Želimo dvigniti to na bistveno višji nivo, tako, da bodo člani Državne revizijske komisije po predlogu te novele imenovani prek neodvisnega telesa sodnega sveta in s strani tega neodvisnega telesa potem predlagani Državnemu zboru v potrditev. S sodnim svetom bi bilo to usklajeno in sodni svet bo to nalogo tudi prevzel.

Hkrati povečujemo število članov Državne revizijske komisije iz 5 na 7 in to se nam zdi vmesno, tudi zaradi, bi rekel, čedalje težjih in strokovno, bistveno bolj specifičnih primerov, ki prihajajo na Državno revizijsko komisijo in ugotavljamo, da je premalo samo pravno znanje, ampak je treba člane Državne revizijske komisije tudi po tej strokovni plati, ta nabor stroke razširiti.

Prav tako zaostrujemo pogoje za imenovanje od minimalne starosti, ki jo zdaj vendarle dvigujemo, zato da lahko zahtevamo tudi več let delovnih izkušenj na področju javnega naročanja in to vse skupaj, smo prepričani, da bo v bistvu naredilo Državno revizijsko komisiji, ki, mi seveda ne oporekamo strokovnosti, ampak, vendarle, bolj učinkovito, strokovno še bolj usposobljeno in če hočete, tudi politično bolj neodvisno, kljub temu, da jo bo na koncu vendarle potrdil Državni zbor, ampak, kandidati bodo šli skozi dovolj strokovno sito sodnega sveta, da bo s tem, ko bodo predlagani Državnemu zboru, njihova kredibilnost še večja.

Kar zadeva same postopke, pri pravnem varstvu v javnem naročanju. Mi določamo krajši rok, v katerem mora naročnik sprejeti novo odločitev, v primeru uspešnega zahtevka za revizijo, tako da je ta rok zdaj 60. dnevni. Predvidevamo prednostno obravnavo velikih projektov, takih, vrednih vsaj več kot 10 milijonov evrov, poleg tistih, ki so že zdaj obravnavani prednostno in so povezani z evropskimi sredstvi. Za razjasnitev posameznih nejasnosti v teh postopkih predvidevamo tudi obvezno ustno obravnavo, če to zahtevata obe strani, torej pritožnik in tisti, na katerega pritožba leti. Ker je seveda mnogokrat se mogoče izogniti marsikateri nejasnosti, s tem, da se ljudje preprosto usedejo in razjasnijo nekatere nejasnosti v samem postopku.

Hkrati predvidevamo, da se bodo v prihodnje presojale zgolj bistvene kršitve, da smo doslej v praksi večkrat prihajale do tega, da se presoja o nebistvenih kršitvah, ki v končni fazi nimajo vpliva na kvaliteto izvedbe predvidenih del ali na sam postopek. Tisto kar se mi zdi tukaj posebej pomembno in je nekako treba tudi zakonsko urediti, je onemogočanje podvajanja oziroma kopičenja revizijskih zahtevkov. To se nam pravzaprav dogaja, da se na določeno zadevo nenehno pritožuje, čeprav je bilo enkrat o tem že odločeno. In da je državna revizijska komisija dolžna odločiti o vseh točkah pritožbe, ne zgolj o eni in vrniti zadevo nazaj, ker se bo to seveda v nadaljevanju na ostale točke še vnovič prišle pritožbe in na koncu in o tem je bilo pravzaprav največ razprave. Uvajamo tudi sodno varstvo v postopkih v upravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Tukaj je bila debata o tem ali naj bo to polno sodno varstvo, ki bo še dodatno, ki bi še dodatno zavleklo v posamezne postopke in na podlagi mnogih izkušenj drugih evropskih držav, ko potem se vendarle odločili, da predlagamo osebno varstvo, ki ga bo upravljalo Upravno sodišče. Torej, da Upravno sodišče odloča o morebitnih kršitvah postopka oziroma nepravilnostih pri delu državne revizijske komisije pa vendarle se sam postopek s tem ne ustavo, ustvari pa se neka pravna praksa in mislim, da tudi Državna revizijska komisija na ta način dobiva neko kontrolo, s tem pač seveda tudi, pravzaprav bistveno večjo odgovornost zaradi tega. Tak način, ko se radi primerjamo s sosednjo Avstrijo, tak način pozna sosednja Avstrija in tam tak način funkcionira. Seveda, ker ga imajo že dlje časa, se je ustvarila tudi neka sodna praksa in marsikaj kar pri nas konča na Državni revizijski komisiji, se tam to ne zgodi, ker je že ustvarjena neka sodna praksa in seveda so nekatere stvari pač brezpredmetne, da se tam sploh pojavijo. Jaz sem to poizkusil na kratko povedati v katero smer pri tem gremo. Nismo šli, to zdaj zgolj zaradi karavanškega predora. Te pomanjkljivosti so se pokazale ne glede na te zadnje v dogodke ob velikih infrastrukturnih projektih in zato smo se teh sprememb tudi lotili.

Hvala lepa.

Hvala za ta pojasnila.

Najprej mislim, da se moram odzvati na besede državne sekretarke, gospe Mauhler, da tretje razvojne osi ni zaradi takšnih sej kot je tale. Zdaj, če to združim z dopisom, ki smo ga včeraj prejeli s strani podjetja 2TDK, namreč češ, da je po njihovem mnenju greba ugotoviti, če je ta razprava danes sploh zakonsko dopustna, in če imamo člani komisije za nadzor javnih financ ustrezna zakonska pooblastila za pridobivanje konkretnih podatkov, in tako naprej, priča v temeljno nerazumevanje parlamentarnega nadzora nad trošenjem davkoplačevalskega denarja. In moram izraziti skrajni protest proti takšnim izjavam s strani predstavnikov izvršilne veje oblasti, še posebej v luči dogodkov, ko jih imamo, aneks na aneks, dražitev na dražitev. Oprostite, to kar smo danes slišali s strani državne sekretarke, lahko preberemo v kateremkoli piar sporočilu 2TDK. Nismo tukaj zato, da beremo sporočila odnosov z javnostmi nekega državnega podjetja, ampak zato, ker nas resno skrbi nad trošenjem davkoplačevalskega denarja. Prvi projekt v gradnji drugega tira pa že razveljavitev ponudbe in indici za to, da se favorizira posamezne ponudnike storitev. Moram reči, da ministrico za infrastrukturo vztrajno vabimo na te razprave tukaj pa še niti enkrat ni prišla. Vedno ima v naprej načrtovane obveznosti. Tako, da morda tudi zato, ker ne dobimo teh obvestil ali pa pojasnil s strani politične veje, ki na koncu koncev tudi prevzame odgovornost za to imamo take seje, to je razlog, da imamo take seje, ker ne dobimo ustreznih razlag. Ker na eni strani slišimo, da vodstvo ministrstva popolnoma podpira družbo 2TDK, po drugi strani pa so seznanjeni z novimi in novimi nepravilnostmi, ki se dogajajo pri teh projektih. Poglejte, v tem pogledu mislim, da bo takšnih sej, če se bo takšna praksa s strani izvršilne veje oblasti nadaljevala takšnih sej je še, kar precej na tej in se, kar navadite ali pa po drugi strani razmislite, če ni bolj smiselno, da pošiljate kompetentne predstavnike torej ministrico, ki bo za svoje besede tukaj tudi dala neko pojasnilo in prevzela politično odgovornost.

Preden dam besedo predstavnikom poslanskim skupin pa samo še bi prosil za pojasnilo predsednika Državne revizijske komisije gospoda Červeka. Namreč, v javnosti so slišali in to je tudi ena od ključnih dilem ali bi družba 2TDK pa sedaj bom na splošno govoril, da ne bomo šli v konkretnem primeru lahko pozvala za dopolnitev pri referenci oziroma če gre sploh v tem primeru za referenco ali ne in je predsednik Družbe 2TDK jasno rekel, da bi s tem kršila zakonodajo oziroma da tega ne bi mogla narediti, ker bi, potem tvegala ali pa bi povzročila neenako obravnavo. Sedaj, če jaz berem tukaj dokument, ki je bil izdan 4. 4. 2018 pod katerega je podpisan gospod Matos tolmačenje javno naročniške zakonodaje institut spreminjanja in dopolnjevanja ponudb v postopkih javnega naročanja bi prej rekel, da ta možnost obstaja tako, da bi prosil samo s strani Državno revizijske komisije / nerazumljivo/ ali ta možnost obstaja ali je prepovedana tako kot trdi direktor 2TDK, potem pa začnemo z razpravo.

Prosim.

Lep pozdrav!

Kot ste že sami pojasnili tukaj sem malo v čudni situaciji, ker pač smo tisti, ki odločamo o tej zadevi. Ravno včeraj popoldne smo registrirali revizijski zahtevek, povrh vsega sem še tudi član tega senata, nisem predsednik senata, zato moram biti zelo previden pri izjavah, da ne bi že v naprej prejudicirali kakršnekoli zadeve, ampak generalno gledano glede na našo zakonodajo glede na pojasnila glede tudi na prakso Evropskega sodišča, kar je zelo pomembno, praksa Evropskega sodišča je nam pravzaprav eden top temelj bi rekel ne glede na ta primer, da takšni pozivi niso nujni lahko pa glede na presojo v določenem primeru kako, ampak ob tem seveda paziti na enakopravno obravnavanje vseh teh ponudnikov, ker drugače se lahko zelo hitro zapleteš. Torej ni dolžnost lahko pa v določenih primerih. To je najbolj generalno, kar lahko rečem.

Hvala. Sedaj pa odpiram razpravo.

Gospod Jelinčič.

Hvala lepa. Danes smo pravzaprav prvič razpravljamo o tem, kar ljudje po Sloveniji imenujejo lopovščina, banditizem, kraja državnega denarja in pa trošenje in futranje določenih ljudi iz določenih političnih opcij. Jaz lahko rečem, da se v veliki meri strinjam s tem, kar govorijo ljudje po Sloveniji in to ljudi boli. Ljudje živijo slabo, denar izginja neznano kam. Ne neznano kam ponavadi v točno določene žepe ali pa denarnice ali pa naslove tudi v tujini, zato moram reči gospa državna sekretarka tisto vaše, zaradi takšnih sej nima Koroška povezave, to je zelo hecno, da ne bom rekel, da je to eno zelo čudna izjava, kajti konec koncev Koroška čaka na to povezavo že 20 let - a, 25 let - skratka in kaj ima Koroška od tega? Nič. Besede, besede, besede. Vedno se pripravlja neki denar, ki ga bo nekdo pobasal v žepe in …