11. redna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

4. 9. 2019

Transkript seje

Edvard Paulič

Dobro jutro.

Pričenjam 11. sejo odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Obveščam vas, da se je opravičil član odbora Aleksander Reberšek, na seji kot nadomestni člani s pooblastili sodelujejo namesto poslanca Ivana Hrška, poslanec Branko Simonovič in pa namesto poslanke Nataše Sukič poslanec Primož Siter.

Prihajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem ste prejeli dnevni red z dvema točkama. Po sklicu seje 2. 9. 2019 sem vam posredoval predlog v zvezi z dnevnim redom, in sicer sem predlagal, da se dnevni red današnje seje razširi z novo točko dnevnega reda, to je pobuda družbe AION nepremičnine d. o. o Ljubljana in drugih za oceno ustavnosti 5. člena in tretjega odstavka 25. A člena Zakona o nepremičninskem posredovanju predlog za začasno zadržanje. Naj pojasnim predlog za širitev dnevnega reda. Kadar Ustavno sodišče pošlje Državnemu zboru zahtevo ali pobudo za začetek postopka pred ustavnim sodiščem, kot nasprotnemu udeležencu v tem postopku zaradi odgovora na zahtevo oziroma pobudo ali zaradi podatkov in pojasnil v postopku preizkusa pobude, v skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora, na tako zahtevo oziroma pobudo pa dam mnenje matično delovno telo, ko pridobim mnenje zakonodajno-pravne službe ter Vlade. Pri konkretni zadevi je Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti posredovalo dne 23. 8. 2019 in pozvalo Državni zbor, da se o predloga za začasno zadržanje izjavi v roku osmih dni. Na predlog za začasno zadržanje je odbor prejel mnenje Vlade in Zakonodajno-pravne službe dne 29. 8. 2019, torej dva dni po sklicu te seje. Ker je Ustavno sodišče Državnemu zboru določilo zelo kratek rok za podajo mnenja k predlogu za začasno zadržanje, menim, da je smiselno obravnavo predmetne zahteve uvrstiti na današnjo sejo odbora. Prehajamo torej na odločanje o navedenem predlogu za razširitev. Želi morda kdo se opredeliti do te širitve? Ne želi, tako, da prehajamo na glasovanje. Kdo je za? (13 članov.) Je kdo proti? (nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Sprejeto razširitev bomo obravnavali, kot novo tretjo točko.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE IN ZAČASNI UPORABI SPORAZUMOV V ČASOVNIH OMEJITVAH DOGOVOROV O ZAGOTAVLJANJU ZRAKOPLOVA S POSADKO MED ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE, EVROPSKO UNIJO, ISLANDIJO IN KRALJEVINO NORVEŠKO. Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavnimi Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo. Gradivo k tej točki je poslala Vlada dne, 18. 7. 2019 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske Unije. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora in Odbora za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje. Najprej dajem besedo predstavnici Vlade, državna sekretarka gospa Mauhler, izvolite.

Nina Mauhler

Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav.

Pod točko 1. torej danes obravnavamo predlog stališča Republike Slovenije glede predloga sklepa sveta o podpisu v imenu Evropske Unije in začasni uporabi sporazuma o časovnih omejitvah dogovorov o zagotavljanju zrakoplova s posadko med Združenimi državami Amerike, med Evropsko Unijo, Islandijo in Kraljevino Norveško. Države članice Evropske Unije so namreč podale Evropski komisiji mandat, da z ZDA prične pogajanja o sporazumu med Evropsko Unijo in Združenimi državami Amerike o zakupih zrakoplovov s posadko. Ker sta Kraljevina Norveška in Islandija postali pogodbenici s sporazumom o zračnem prometu med EU in ZDA, kot tretja in četrta pogodbenica je smiselno, da sta vključeni tudi v sporazum, ki odpravlja časovno omejitev zakupa zrakoplova s posadko. Glede na spremembo 13. člena uredbe 1008/2008 Evropskega parlamenta in sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v skupnosti ter glede na podeljen mandat v Evropski komisiji za pogajanja za sklenitev sporazuma lahko Republika Slovenija predlog stališča, kot izhaja iz predloga tega sklepa tudi podpre. Hvala.

Edvard Paulič

Hvala lepa.

Odpiram razpravo, če želi kdo razpravljati. Ugotavljam, da ne. Tako, da prehajamo na glasovanje in na glasovanje dajem naslednji predlog mnenja odbora: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga sklepa sveta o podpisu v imenu Evropske Unije in začasni uporabi sporazuma o časovnih omejitvah dogovorov o zagotavljanju zrakoplova s posadko med Združenimi državami Amerike, Evropsko Unijo, Islandijo in Kraljevino Norveško, ki ga je predložila vlada in predlagal odbor za zadeve Evropske Unije, da predlog stališča sprejme.« Prehajamo na glasovanje.

Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji pristojnega odbora in predlagam, da poročilo predstavi poslanec Andrej Rajh.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE ŠTEVILKA 715/2007 O HOMOLOGACIJI MOTORNIH VOZIL GLEDE NA EMISIJE IZ LAHKIH POTNIŠKIH IN GOSPODARSKIH VOZIL IN ODSTOPU INFORMACIJ O POPRAVILU IN VZDRŽEVANJU VOZIL. Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo. Gradivo k tej točki je poslala Vlada dne, 18. 7. 2019, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske Unije. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora in odbora za zadeve Evropske Unije posreduje svoje mnenje. Ponovno dajem besedo gospe Mauhler kot predstavnici Vlade. Izvolite.

Nina Mauhler

Najlepša hvala.

Vsebina tega predloga uredbe predstavlja torej odgovor na sodbo sodišča EU, ki je uredbo 2016/646 razglasilo za nično v tistem delu v katerem določa faktorje skladnosti, ki se uporabljajo za oceno skladnosti rezultatov preizkušanja dejanskih emisij, ki nastanejo med vožnjo z mejnimi vrednostmi emisij določenimi v uredbi ES, se pravi evropski skupnosti 715/2007. Sodišče EU je decembra 2018 izdalo sodbo in uredbo 2016/646 razglasilo za nično v tistem delu, kjer določa faktorje skladnosti, ki se uporabljajo za oceno skladnosti rezultatov preizkušanja dejanskih emisij, ki nastanejo torej med vožnjo z mejnimi vrednostmi emisij, ki so določeni v uredbi v 715/2007. Sodišče je v tej zadevi razsodilo, da faktorji skladnosti ne bi smeli biti sprejeti po postopku komitologije, temveč po rednem zakonodajnem postopku. Razglasitev ničnosti je delna in ne vpliva na veljavni postopek preizkušanja dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo. Ta ostaja veljaven in ga je pri homologaciji še vedno treba izvajati. Sodišče je odložilo učinke delne ničnosti do meseca februarja leta 2020, da bi Evropska komisija imela čas za izvršitev sodbe. Da bi se preprečila pravna negotovost glede homologacij, ki so že bile odobrene v času od septembra 2017, ko je postopek preizkušanja dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo postal obvezen, Evropska komisija predlaga ponovno vključitev istih faktorjev skladnosti v pravno besedilo. Evropska komisija nadalje v skladu s pozivom sodišča Evropske Unije predlaga zakonodajni predlog po rednem zakonodajnem postopku in tako ukrepa, da bi nacionalnim organom, industriji in pa potrošnikom zagotovila ustrezno, potrebno pravno varnost. Vpliv na okolje je pozitiven, saj besedilo vsebuje dodatne mehanizme s katerimi se upošteva napredek pri točnosti prenosne merilne opreme, to pa bo na nek način omogočilo še dodatno postopno zmanjšanje dejanskih emisij dušikovih oksidov med vožnjo. Republika Slovenija podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in sveta o spremembi uredbe 715/2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil. Hvala.

Edvard Paulič

Hvala lepa. Odpiram razpravo članov in članic odbora. Gospod Černač, izvolite.

Ja, hvala lepa. Lep pozdrav vsem.

Zdaj ne nanaša se neposredno na to točko, ampak glede na to, da obravnavamo homologacijo, jaz bi tukaj imel eno vprašanje glede na to, da so prisotni predstavniki ministrstva za infrastrukturo oba namestnika ministrice. Mi smo del evropskega pravnega reda tudi na tem področju, imamo pa neko zakonodajo kar se homologacij tiče, ki Slovenskim uporabnikom zelo otežuje postopke oziroma draži po nepotrebnem ustrezne birokratske postopke in imam vprašanje ali namerava ministrstvo tukaj kaj spremenit zakonodajo v tem smislu, da homologacija ne bo več potrebna v številnih primerih, kjer pač ni potrebna, ker gre pač za nek dokument formalne narave, ki pa ga je treba drago plačati, veliko časa vzamejo ti postopki in mislim, da bi se tukaj dalo drugače uredit na tak način, da se v primerih, ko vozila prihajajo iz Evropske Unije te stvari enostavno prepoznajo z nekim formalnim dokumentom in brez silnih procedur. Tako, da tukaj vprašanje ali in kdaj naj bi se ti birokratski postopki za slovenske uporabnike poenostavili.

Edvard Paulič

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Tako, da besedo dajem, gospa Mauhler. Prosim, da se predstavite za potrebe magnetograma. Izvolite.

Andrej Cvenk

Dober dan želim. Andrej Cvenk, Ministrstvo za infrastrukturo.

Bom poskusil pojasniti oziroma odgovorit na vprašanje gospoda Černača. Ugotavljanje skladnosti vozil je urejeno v Zakonu motornih vozilih, ki je bil nazadnje spremenjen oziroma sprejet decembra 2017. Homologacija se izvede, je postopek ugotavljanja skladnosti, ki se izvede samo enkrat za tip vozila, kar pomeni, da v kolikor proizvajalec pridobi homologacijo vozila pri homologacijskem organu, kjerkoli v državi članici EU, ta velja tudi v Republiki Sloveniji. Predvidevam, da gospod Černač ima v mislih postopek na podlagi katerega lastniki vozil v Republiki Sloveniji pridobijo potrdilo o skladnosti vozila. To pa gre za postopek identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila. Se pravi pri tem vozilu se ne izvaja homologacija, ampak se ugotavlja na osnovi identifikacije istovetnost vozila in ustrezni dokumenti, ki so predloženi zanj, pri oceni tehničnega stanja vozila pa se preverja celovitost vozila. Na osnovi teh dveh postopkov ali enega v izjemnih primerih potem stranka, v kolikor vozilo ustreza pogojem pridobi potrdilo o skladnosti vozila, na podlagi katerega, kar pomeni, da je to potrdilo eden od pogojev za registracijo vozila lahko registrira v Republiki Sloveniji. Hvala.

Edvard Paulič

Hvala lepa. Gospod Černač.

To sem imel v mislih, ja. Mogoče sem se napačno izrazil, ampak postopek traja, stane, uporablja se tudi pri vozilih, ki so novejša in tako naprej. Moja pobuda je šla v smeri, da se pri teh vozilih te stvari poenostavijo, nekaj podobnega, kot se je pred leti zgodilo kar se tiče tehničnih pregledov. Dobro veste, da smo nova vozila, ki so prišla iz tovarne vozil in na tehnične preglede, potem pa se je kar naenkrat ugotovilo, da je to neumnost, in da se to da narediti drugače. Pri tej zadevi moram reči, da je tako kot pri tehničnih pregledih, bi bil od zadaj za neustrezno zakonodajno normo, ki je ljudem povzročala nepotrebne dodatne stroške, nek interes in tudi tukaj je interes teh družb, ki se s tem ukvarjajo, ampak država mora skrbeti ne za interese teh družb pač pa mora skrbeti za interese ljudi. Torej mora ljudem te postopke poenostaviti v največji meri kot je to mogoče, seveda ob upoštevanju, da je še vedno zagotovljena varnost, kar pa mislim, da se da urediti tako kot se je dalo pri tehničnih pregledih.