Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vsi ostali prisotni. Vse vas lepo pozdravljam. Pričenjam 10. sejo odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Dobil sem opravičilo za odsotnost z današnje seje, in sicer se seje ne morejo udeležiti poslanka Nataša Sukič Poslanska skupina Levica. Dobil sem pa tudi dve obvestili glede nadomeščanja, in sicer na današnji seji namesto Igorja Pečka sodeluje poslanec Edvard Paulič Poslanska skupina liste Marjana Šarca in namesto Janija Sluga, poslanec Gregor Perič Poslanska skupina stranke modernega centra.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje tako, kot je bil predlagan s sklicem.

Torej lahko ugotovim, da lahko preidemo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA V UREDITVI DOLOČENIH VPRAŠANJ ZARADI KONČNE RAZSODBE ARBITRAŽNEGA SODIŠČA NA PODLAGI ARBITRAŽNEGA SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 682-VIII, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada. Kot gradivo ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne, 27. avgusta 2019, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne, 10. septembra 2019. K tej točki so bili vabljeni predstavniki Vlade oziroma generalni sekretar Vlade gospod Stojan Trampte, predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavniki Zakonodajno-pravne službe in predstavnik Državnega sveta. Kolegi predsednika Državnega zbora je na 39. seji, 2. julija, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Pričenjamo torej drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Naj vas obvestim oziroma ste verjetno že videli, da je bil vložen oziroma so bili vloženi predlogi amandmajev za amandma odbora s strani petih koalicijskih poslanskih skupin, torej Liste Marjana Šarca, Socialnih demokratov, Stranke modernega centra, Demokratične stranke upokojencev Slovenije in Stranke Alenke Bratušek, in sicer predlogi amandmajev k 2. členu naslovu poglavja Končna določba in za novi 2.a člen. Obveščam vas tudi, da je v poslovniškem roku amandma vložila tudi Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, in sicer k 1. členu. Žal o tem amandmaju odbor ne more odločati. Amandma namreč vsebuje spremembe naslova veljavnega zakona, kot tak pa vsebuje spremembo, ki ne izhaja iz ciljev in načel predloga zakona in ni v skladu z vsebino, cilji, načeli 1. člena predloga zakona. Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke pa sicer predlaga, da se besedilo arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške spremeni v Sporazum o arbitraži med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške. Tako, kot sem povedal iz formalnih razlogov o tem amandmaju ne moremo odločati.

Odboru predlagam, da obravnavo nadaljujemo na način, da razpravljamo po vrsti o posameznih členih ter sproti razpravljamo in glasujemo o amandmajih odbora, na koncu pa še glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da nihče. Tako, da predlagam, da uvodoma damo besedo predstavniku predlagatelja za dopolnilno obrazložitev. Izvolite, gospod Stojan Trampte generalni sekretar Vlade.

Hvala lepa. Lep pozdrav vsem skupaj.

Jaz bi rad samo povedal, da je namen tega zakona uresničevanje načela enake obravnavi državljanov, na katerih pravic in obveznosti vplivala razsodba. Tako, da se jim v čim večji meri ohranijo pravice, ki so jih uživali do razglasitve razsodbe. Za tiste pravice za katere so bili pa prikrajšani pa se uvaja ustrezno nadomestilo. Zakon se je začel uporabljati, ko je bila državna meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na podlagi razsodbe evidentirana v evidenci državne meje, to je 30. december 2017. Zakon je določil, da se, ena od skupine tudi skupina imetnikom dovoljenj za gospodarski ribolov, da se omogoča tej skupini, da se v primeru, kot tujih plovil, utrpijo škodo na ribolovnem orodju oziroma ribiškem plovilu, v morju Republike Slovenije, da so upravičeni do nadomestila v višini nastale škode v okviru pomoči. Namen zakona oziroma zakon je določil dvoletno obdobje od začetka veljavnosti zakona, torej od 30. decembra 2017 do 30. Decembra 2019 in v tem obdobju so bili imetniki dovoljenj za gospodarski ribolov upravičeni do nadomestil v višini nastale škode, kot posledica poškodovanih ribolovnih orodij oziroma ribiških plovil od tujih plovil in nadomestil zaradi izpada dohodka. Zato pač predlagamo, da se to obdobje podaljša še za dve leti. Za vsebino bi pa prosil gospoda iz ministra za kmetijstvo. Hvala.

Ja, hvala lepa. Želite dopolniti? Izvolite. Pa še, če se predstavite za magnetogram, prosim.

Ja, hvala lepa. Jože Podgoršek, ministrstvo za kmetijstvo, državni sekretar. Morda bi se dotaknil samo predloga, tudi amandmaja, ki smo ga pripravili, o katerem boste verjetno še kasneje razpravljali. Se strinjamo s tem, da se podaljša obdobje iz dveh na štiri leta, tako za škodo na ribolovnem orodju in plovilih, kot tudi za oviran gospodarski ribolov in ravno pri tej točki, ko govorimo o oviranju pri gospodarskem ribolovu naj pojasnim, da gre pri teh škodah predvsem za pomoč, ki je vezana na plovilo, ne na ribiča, na plovilo, kar pomeni, da lahko z istim plovilom upravlja več ribičev oziroma lahko isti ribič opravlja v večjimi plovili. No in pri tej pomoči predlagamo enako ureditev, kot je bila tudi sedaj, da se pomoč veže na minimalne ladijske dnevnike, torej na minimalni lov, na leto. In v dosedanjem predlogu je bilo predlagano petnajst ladijskih dnevnikov na leto plus ena, kar pomeni v triletnem obdobju o katerem smo zdaj govorili, je bilo potrebno dokazovati 46 ladijskih dnevnikov. S to spremembo dodajanja novih dveh let 2017 in 2018, pa predlagamo, da se tudi število ladijskih dnevnikov poveča za vsako leto na +15 dodatnih. Za vsako leto pomeni na 76 ladijskih dnevnikov. Ta uredba pomeni, da bo 8 novih plovil lahko upravičeno do te pomoči in to so predvsem tista plovila, ki so v zadnjem obdobju postala bolj aktivna in torej lovijo, ne, lahko govorimo o gospodarskem ribolovu, 5 jih bo pa izgubilo to pravico. In sicer zaradi tega, ker v zadnjih dveh, treh letih praktično niso šla na morje, torej niso imeli ladijskih dnevnikov, s katerim bi dokazovali. To pomeni, tudi minimalni vpliv na proračun v celotnem obsegu. Po naši analizi pomeni 2500 evrov dodatnih sredstev, ki pa so znotraj naše proračunske postavke tudi zagotovljena za ta dodatna plovila. Na kratko.

Ja, hvala. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, kjer so izpostavili v zaključku eno vprašanje glede finančnih sredstev. Izvolite.

Hvala za besedo.

Kot izhaja že iz našega pisnega mnenja k predlogu zakona v okviru svojih pristojnosti nismo imeli pripomb, opazili pa smo na to, da je v okviru finančnih posledic, da so navedena tri leta, kljub temu, da se obdobje podaljša za dve leti. Glede predlogov za amandmaje odbora pa nimamo pripomb. Hvala.

Ja, hvala lepa. Želi besedo še predstavnik Državnega sveta? Izvolite, Rajko Fajt.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospe in gospodje, pozdravljeni.

Torej člani komisije so to obravnavali za državno ureditev, in sicer so od predlagateljev želeli, seveda pridobiti informacije glede ocene finančnih posledic Predlog zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva. Zanimalo nas je tudi, torej število plovil, ki so bila upravičena do nadomestila oziroma zanimalo nas je na osnovi česa je finančna ocena narejena. Pojasnjeno je bilo, da na temelju realnih podatkov iz preteklih let in pa seveda na osnovi števila incidentov. Med drugim člane komisije je tudi zanimalo kje oziroma kaj je bil najpogostejši vzrok izplačil škode. Pojasnjeno je bilo, da je bilo izplačila zaradi škod na orodjih in pa plovilih bistvo zanemarljiv oziroma minimalno, da je pa največ izpada dohodka zaradi vira in gospodarskega ribolova na morju. Po podanih pojasnilih je pa Komisija predlog zakona podprla. Hvala.

Ja, hvala tudi vam. Prehajamo na razpravo o posameznih členih predloga zakona in v razpravo dajem 1. člen, h kateremu razen amandmaja Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, ki pa se nanaša na naslov zakona in predlaga, da se besedilo Arbitražnega sporazuma spremeni v Sporazum o arbitraži. Ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo besedo? Poslanec Šiško, izvoli.

Hvala lepa. Pozdrav vsem skupaj.

Obravnavani predlog imetnikom dovoljenja za gospodarski ribolov omogoča podaljšanje roka iz dveh na štiri leta, in sicer za prejem nadomestila v višini nastale škode, ter zaradi izpada dohodka. Leta 2017, ko se je zakon sprejel je bil njegov namen olajšati življenje ob meji živečih ljudi, ki jih je razsodba prizadela tako, da zaradi nje ne bi imeli več pravic, ki so jih pred tem uživali. Takšen namen v zakonu je popolnoma bedarija. Če bi imeli uspešnega ministra, če bi Vlada Republike Slovenije delovala tako, kot delujejo Vlade drugih držav, če bi imeli sposobne predstavnike pred razsodiščem, sploh ne bi smelo priti do situacije, da bi sprejemali zakon, s katerimi se sanira razsodba razsodišča. Kot navedeno nesposoben človeški faktor v celi verigi postopka, nato pa se delovanje sanira s sprejemom zakona. To pa je nacionalni polom. Tako se ne dela. In zakaj sprejemamo današnji zakon? Zato, ker so Hrvaška ribiška plovila v spremstvu plovil hrvaške policije, v obdobju od začetka izvajanja zakona do danes velikokrat plula v morje Republike Slovenije. Ker hrvaška plovila ne izvajajo ribolova v skladu z zakonom, ki velja na območju Republike Slovenije sprejemamo današnji zakon. Smo hlapci. Hlapci, ki se sedaj ponovno sprejemamo zakon, namesto, da bi imeli pogum in zavarovali morje pod suverenostjo Republike Slovenije. Že pri sprejemanju zakona, leta 2017, vas je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da ni pravilna formulacija morje Republike Slovenije, temveč morje, ki je pod suverenostjo Republike Slovenije. Takšno napotilo ste upoštevali in ga z amandmajem tudi spremenili. Danes pa imamo ponovno gradivo, dikcijo morje Republike Slovenije. Jaz res ne vem, kaj te ljudje počnejo, ko pripravljajo take zakone. Poznamo star slovenski pregovor: »osel gre le dva krat na led«. Naši uradniki gredo vedno znova na led, samo iz razloga, da bi našo državo sramotili pred Hrvaško, da bi pokleknili pred njo. Nimamo ne nacionalnosti in ne državnosti. Sicer pa je zanimiva ocena finančnih posledic za nadomestilo, zaradi izpada dohodka. V ribištvu je bilo ob sprejetju zakona, za leto 2019 planiranih 255 tisoč evrov, po današnjem zakonu pa v letu 2021 celo 270 tisoč evrov. Torej izpad dohodka bo še večji, na račun koga? Namesto, da bi delovali po načelu največje koristi državljanov Republike Slovenije, očitno delujemo ravno nasprotno, saj dajemo vedno več, kjer Hrvati jemljejo vedno več. To pa je katastrofa. Hvala.